Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Ostalo/
…
DOLŽNOST VODENJA
MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA – Analitične evidence zalog materiala
oz. blaga
Številka:
39/KM/2015
Datum: 23.09.
2015
Vprašanje – opis
problema
Davčni zavezanec –
gospodarska družba oz. samostojni podjetnik s sedežem v Sloveniji
(v nadaljevanju: zavezanec) nabavlja za potrebe opravljanja
dejavnosti (doseganja prihodkov) tudi material (primer: frizerski
salon nabavlja šampone in barve za lase; avtomehanična delavnica
nabavlja motorno olje, hladilno tekočino, žarnice).
Ali je
pravilno (v skladu s pravili –
predpisi), da zavezanec med letom ne vodi zalog materiala,
nabavljen material evidentira kot strošek, ter ob koncu leta stanje
zaloge materiala ugotovi s popisom?
Mnenje
V vprašanju opisano
spremljanje zalog materiala je pravilno samo v primeru vodenja
poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. Opozoriti
je treba, da lahko vodenje poslovnih knjig po sistemu
enostavnega knjigovodstva uporablja samo samostojni podjetnik,
če (ki) izpolnjuje merila določena v drugem odstavku 73.
člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.
Za samostojnega
podjetnika, ki poslovnih knjig ne vodi po sistemu enostavnega
knjigovodstva oz., ki davčne osnove za davek od dohodka iz
dejavnosti ne ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov,
in za gospodarsko družbo je obvezno
vodenje
poslovnih knjig
po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
Podrobnejša
pravila o računovodenju (tudi o materialu) pri
vodenju poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva
določajo splošni slovenski računovodski standardi – SRS, iz
katerih je razvidno:
§
če je nabavljen
material takoj (v celoti) porabljen, se
nabava takoj evidentira kot strošek – zveza: SRS 14.13
(2006);
§
če nabavljen
material ni takoj (v celoti) porabljen,
seneporabljen del nabave evidentira med zaloge – zveza: SRS
14.12. (2006);
§
vrednost zalog
materiala se med stroške prenaša ob njihovi porabi
(ob nastanku
potroška / potrošnji materiala), pri čemer sepotrošena /
porabljena zaloga v primeru različnih nabavnih cen ovrednoti po eni
od predpisanih metod (zaporedne cene – FIFO, tehtane povprečne
cene, drseče povprečne cene).
V primeru
evidentiranja nabave med zaloge obstaja potreba po spremljanju teh
zalog v poslovnih knjigah (vodenje analitične evidence /
razčlenjevalnega razvida / materialnega knjigovodstva), saj se
brez evidence ne da ugotoviti povečanja,zmanjšanja
(porabe po eni izmed predpisanih metod) in knjigovodskega
stanja zaloge materiala, kar je ne nazadnje pomembno tudi
zaradi potreb izvršitve letnega popisa (inventure) in obdavčitve z
davkom od dohodkov pravnih oseb oz. dohodnino od dohodka iz
dejavnosti (ugotovitve korektne davčne osnove – davčno
priznanih odhodkov).
Obrazložitev
1. Spremljanje materiala v poslovnih
knjigah
1.1
Pravne podlage
Zakon o
gospodarskih družbah – ZGD-1
določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in
poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, povezanih
oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in
njihovega statusnega preoblikovanja (glej 1. člen
ZGD-1).
Družbe in
samostojni podjetniki so po 54. členu ZGD-1 morajo
(so dolžni)voditi poslovne
knjige
in jih enkrat letno zaključiti v skladu z
ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi ali
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja,
(razen) če zakon določa
drugače.
Podrobnejša
pravila o računovodenjudoločajo
slovenski
računovodski standardi,
ki jih sprejema
Slovenski inštitut za revizijo
v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in
finance. Poslovne
knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če
zakon ne določa drugače.
Vse družbe – ne pa tudi podjetniki – morajo pri vodenju poslovnih
knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme
Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima
za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določa razrede kontov od 0
do 9 in skupine kontov od 00 do 99.[1]
Gospodarska
družba pri vodenju poslovnih knjig
nima izbire – mora jih voditi in to po sistemu dvostavnega
knjigovodstva.
Pri samostojnem
podjetniku se pri vodenju poslovnih knjig
pojavljajo tri možnosti vodenja poslovnih knjig:
−
sistem dvostavnega
knjigovodstva,
−
sistem enostavnega
knjigovodstva,
−
ni potrebno
voditi.
(vodenje poslovnih knjig)
(1)
Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja
računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza
merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski
standard.
Ä
op. KM: do 1.1.2016 SRS 39
(2006), od 1.1.2016 naprej SRS 30 (2016)
(2) Ne glede
na tretji
odstavek 54. člena tega zakona,
lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega
knjigovodstva v skladu s posebnim standardom iz prejšnjega
odstavka, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil
dveh od teh meril:
– da povprečno
število delavcev ne presega tri,
– da so letni
prihodki nižji od 50.000 eurov,
– da povprečna
vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive
na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000
eurov.
To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v
prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri
delavce.
(3) Sistem vodenja
poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega
odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega
poročila.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke podjetniku ni treba
voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila,
če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja
davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem
normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne
opravljati dejavnost.
(5) Način, na katerega podjetnik iz prejšnjega
odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
1.2 Sistem
enostavnega knjigovodstva
Podjetnik
pri vodenju
poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva upošteva
določila SRS 39 (2006), razen rešitev, za katere SRS 39
(2006) v Priloga Enostavno knjigovodstvo določa
drugače.
SRS 39 (2006) –
Priloga ENOSTAVNO
KNJIGOVODSTVO
1. Osnovna načela enostavnega knjigovodstva
1.1. Ne glede na SRS
39.34 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja
porabe s popisom.
Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da
se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane
za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na
koncu obračunskega obdobja. Podjetnik knjiži med obračunskim
obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni
stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja
pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s
spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin
in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nabavnih
cenah.
1.3 Sistem
dvostavnega knjigovodstva
Spremljanje
materiala po sistemu dvostavnega knjigovodstva pri gospodarski
družbi urejajo obvezne določbe SRS 14 (2006) – Stroški
materiala in storitev
in SRS 4 (2006)
– Zaloge ter tudi priporočljive določbe
SRS 22 (2012) –
Poslovne knjige.[2]
14.12 Stroški materiala, ki se pred uporabo
zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred
nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog.
Odvisni so od metode, ki se uporablja: metode tehtanih
povprečnih cen, tudi metode drsečih povprečnih cen, ali
metode zaporednih cen (fifo). Če se uporabljajo
stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov,
stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi.
Uporabljeno metodo je treba pojasniti.
14.13 Stroški materiala, ki se pred uporabo ne
zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih
zneskih ob nabavi takšnega materiala. To velja tudi za stroške
storitev.[3]
4.1. Zaloge so praviloma sredstva v
opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju
proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za
prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja.
4.16 Če se cene v
obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot
[…] razlikujejo od cen […] količinskih enot iste vrste v zalogi,
se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja
metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen
vključno z metodo drsečih povprečnih cen.
22.3. Poslovne knjige
delimo na glavno knjigo in
pomožne knjige. Pomožne poslovne knjige so razčlenjevalni
razvidi (analitične evidence) in druge pomožne
knjige (pomožni knjigovodski razvidi). Podjetje v svojem
splošnem aktu opredeli, katere pomožne poslovne knjige in
razčlenjevalne razvide (analitične evidence) bo vodilo.
22.7 Razčlenjevalni razvidi (analitične evidence), ki
nastajajo v stroškovnem računovodstvu, se nanašajo na primer
na […] material, […] O posameznih vrstah […]
razčlenjevalnih razvidov se odloči podjetje sámo glede na
potrebe, organiziranost pa tudi morebitne zunanje
predpise.
Navedeno
pomeni:
§
nabavljen
material se takoj ob nabavi izkaže
kot strošek, če ( pod pogojem, da) je takoj
porabljen;
§
nabavljen
material, ki se takoj ob nabavi ne
porabi, se izkaže med zalogami.
V primeru
evidentiranja nabave materiala med zalogami je zaradi evidentiranja
prenosa vrednosti zalog med stroške v temeljnih poslovnih
knjigah (glavna knjiga, dnevnik glavne
knjige) ter ugotavljanja knjigovodskega stanja potrebno zaloge
ustrezno spremljati, tj. voditi analitično evidenco (t.i.
materialna evidenca – materialno knjigovodstvo), ki vsebuje
podatke o vrednosti nabave (= nabavljena
količina x nabavna cena) in vrednosti porabe (=
porabljena količina x cena po eni od predpisanih metod ->
zaporedne cene (fifo), tehtane povprečne cene, drseče povprečne
cene), poleg tega pa seveda tudi podatke o začetnem in
končnem stanju zalog (količina, cena, vrednost).
2. Drugi
vidiki evidentiranja zalog
V povezavi z
zalogami je ne nazadnje treba upoštevati tudi naslednje
določbe:
§
ZGD-1 54. člen
»(4) Najmanj enkrat letno je
treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih
in
pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim
stanjem. […]«
§
ZDavP-2 31. člen
»(1) Osebe, ki so dolžne voditi
poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na
njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim
standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o
obdavčenju in tega zakona.«
§
ZDDPO-2 12. člen
»(3) Če ta zakon ne določa
drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in
odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma
letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje
prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v
skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.«[4]
§
ZDoh-2 48. člen
»(1) Davčna osnova od dohodka iz
dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med
prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti,
če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za ugotavljanje prihodkov
in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov
pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno.«[5]
Zavezanec izkazuje v letu L pri
materialu naslednje poslovne dogodke:
#1 nabava
10 kos a 10 EUR = 100 EUR; porabljeno takoj ob nabavi
#2 nabava
10 kos a 11 EUR = 110 EUR; ni porabljeno takoj ob nabavi
#3 nabava
8 kos a 10 EUR = 80 EUR; 4 kos porabljeno takoj ob
nabavi
#4 poraba
7 kos
Pregled gibanja količin
materiala
Poslovni dogodek
|
Nabava
|
Poraba
|
Neporabljeno
(op.: kumulativa)
|
Začetno stanje
|
x x x
|
x x x
|
0
|
#1
|
10
|
10
|
0
|
#2
|
10
|
|
10
|
#3
|
8
|
4
|
14
|
#4
|
|
7
|
7
|
Končno stanje
|
x x x
|
x x x
|
7
|
Enostavno
knjigovodstvo
Zavezanec nabave pri knjiženju med
letom v celoti izkaže kot strošek (skupni znesek 290 EUR = 100 EUR
+ 110 EUR + 80 EUR) , ob koncu leta pa opravi popis materiala in na
njegovi podlagi izračuna vrednost zalog ter ustrezno popravi tekom
leta knjižen strošek materiala.
Popis (količine):
|
7 kos
|
Izračun končnega stanja zalog
(vrednost):
|
7 kos x zadnja nabavna cena 10
EUR
= 70 EUR
|
Ugotovitev dejanskega (pravilnega)
zneska stroškov:
= 290 EUR – 70 EUR = 220 EUR
*
* Velja
namreč:
Začetno stanje + Nabava –
Poraba = Končno stanje
kar v izpeljani obliki
pomeni: Poraba = Nabava + (Začetno stanje – Končno
stanje)
Dvostavno knjigovodstvo ->
analitična evidenca zaloge materiala
Op.: prikazana je uporaba metode
FIFO
Analitična evidenca
materiala
Poslovni
dogodek
|
Povečanje
(= nabava, ki ni bila takoj
porabljena)
|
Poraba
|
Stanje
(= Zaloga)
|
|
K
|
C
|
V
|
K
|
C
|
V
|
K
|
V
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ZSt
|
|
|
|
|
|
|
0
|
0
|
#2
|
10
|
11
|
110
|
|
|
|
10
|
110
10 a 11
|
#3
|
4
|
10
|
40
|
|
|
|
14
|
150
10 a 11 + 4 a 10
|
#4
|
|
|
|
7
|
11 FIFO !
|
77
|
7
|
73
3 a 11 + 4 a 10
|
KSt
|
|
|
|
|
|
|
7
|
73
3 a 11 + 4 a 10
|
ZSt … Začetno stanje N …
Nabava P … Poraba KSt … Končno
stanje
K …
količina
C … cena V …
vrednost
Poslovni dogodek #1 (= nabava
porabljena takoj ob nabavi) se v analitični evidenci ne prikaže,
ker ne vpliva na stanje zalog.
Poslovni dogodek #3 (= nabava
porabljena delno ob nabavi) se v analitični evidenci prikaže samo v
delu, ki ob nabavi ni porabljen.
Področje:
ZGD-1, SRS (2006),
ZDavP-2
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon o
gospodarskih družbah - ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11-ZGD-1D,
91/11-ZGD-1E, 32/12-ZGD-1F, 57/12-ZGD-1G, 82/13-ZGD-1H in
55/15-ZGD-1I.
§
Slovenski
računovodski standardi (2006) - SRS
(2006),
Uradni list RS, št. 118/05 (10/06-popr., 112/06-popr.), 09/06,
20/06, 58/06, 70/06, 75/06, 03/07, 22/07, 12/08, 119/08, 126/08,
01/10, 02/10-spr. (90/10-popr.), 80/11, 02/12, 94/14
(02/15-popr.).
§
Zakon o
davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,
32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B,
25/14-ZFU in 90/14-ZDavP-2H.
§
Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I,
30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L,
96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O,
50/14-ZDoh-2N in 55/15-ZDoh-2P.
§
Zakon o
davku od dohodkov pravnih oseb -
ZDDPO-2,
Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo, 56/08-ZDDPO-2A,
76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C, 96/09-ZDDPO-2D,
110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F, 24/12-ZDDPO-2G,
30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J, 23/15-ZDDPO-2L in
50/14-ZDDPO-2K.
§
Pravilnik o poslovnih
knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo
dejavnost,
Uradni list RS, št. 138/06, 52/07 in 21/13.