Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/DDV/ …
PRAVICA DO ODBITKA DDV NA PODLAGI PREJETIH RAČUNOV ZA POSLOVNI NAJEM OSEBNEGA VOZILA OZIROMA ZA STORITVE PREVOZA OSEB S TAKSIJEM
Številka: 59/DS/2012
Datum: 26.10.2012
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), opravlja dejavnost poslovnega/davčnega svetovanja na ozemlju Republike Slovenije. SI je v sklopu opravljanja svoje obdavčene dejavnosti za prihod zaposlenega delavca na sedež stranke, davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV in s sedežem v Sloveniji:
· varianta 1: najel osebni avtomobil za obdobje 10 dni (kratkoročni poslovni najem), vozilo je dano na razpolago na ozemlju Slovenije;
· varianta 2: prejel storitev prevoza s taksi službo po ozemlju Slovenije (cestni potniški promet);
za kar mu je bil skladno z določili ZDDV-1 obračunan (slovenski) DDV.
Vprašanje:
· Ali lahko SI uveljavi pravico do odbitka DDV od prejetega računa za opravljene storitve po varianti 1 oz. varianti 2?
Mnenje
V opisanem primeru lahko SI uveljavi pravico do odbitka DDV le od stroškov prevoza s taksi službo (varianta 1) pod pogojem, da te storitve uporabi oziroma jih bo uporabil za namene svoje obdavčene dejavnosti – tj. dejavnosti, za katero lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV.
Storitve poslovnega najema osebnega avtomobila se skladno s 66. členom ZDDV-1 štejejo za storitve, ki so tesno povezane z osebnimi avtomobili, zato SI pri prejemu le teh nima pravice do odbitka DDV.
Obrazložitev
1. Poslovni najem osebnega motornega vozila in pravica do odbitka DDV
Osebno motorno vozilo lahko oseba pridobi (v posest oz. v uporabo) na različne načine, med katerimi so najbolj običajni naslednji:
· nakup (kupo-prodajna pogodba);
· finančni najem (pogodba o finančnem najemu);
· poslovni najem (pogodba o poslovnem najemu).
Poslovni najem osebnih avtomobilov se po SKD 2008 uvršča pod šifro SKD: 77.110 – Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup.
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
Sem spada:
- dajanje v najem ali operativni zakup osebnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil do nosilnosti 3,5 t brez voznika
Sem ne spada:
- dajanje v najem avtomobilov z voznikom, gl. 49.320
- dejavnost finančnega zakupa, gl. 64.910
- dajanje v najem tovornjakov z nosilnostjo prek 3,5 t, gl. 77.120
V skladu s 14. členom ZDDV-1 »opravljanje storitev« pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga. Med dobave blaga se uvršča tudi finančni najem, medtem ko gre pri t.i. operativnem najemu za opravljanje storitev, kjer se DDV obračuna od vsakega posamičnega obroka – najemnine[1].
Skladno s 63. členom ZDDV-1 in načelom nevtralnosti DDV ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
Pogoje za uveljavitev pravice do odbitka DDV, ki jih mora izpolniti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, opredeljuje 67. člen ZDDV-1.
67. člen ZDDV-1
(uveljavljanje pravice do odbitka)
(1) Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje pogoje:
a) za odbitke v skladu s točko a) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;
[…]
Na podlagi 176. člena Direktive Sveta 2006/112/ES je državam članicam dovoljeno, da ohranijo vse izključitve pravice do odbitka, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah ob začetku veljavnosti te direktive, do takrat, ko Svet sprejme določbe, predvidene v tej določbi. Pravo Unije do danes še nima določbe, ki bi naštevala izdatke, izključene iz pravice do odbitka DDV, zato veljajo pravila nacionalne zakonodaje.
Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, skladno z določili 66. člena ZDDV-1, nimajo pravice do odbitka DDV, razen zapisanih izjem.
66. člen ZDDV-1
(omejitev pravice do odbitka)
Davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od:
[…]
c) osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
[…]
Niti Direktiva 2006/112/ES niti ZDDV-1 ne vsebuje nobene opredelitve pojma »tesno povezana storitev«. Kljub temu izhaja iz samih izrazov te določbe, da se ne nanaša na storitve, ki nimajo nobene povezave z osebnimi avtomobili. Ker je pri poslovnem najemu osebnega vozila slednje glavni predmet transakcije – tj. (upo)raba osebnega avtomobila kot prevozno sredstvo, pomeni, da je strošek najema osebnega avtomobila tesno povezan z uporabo osebnih avtomobilov, zato se obračunani in plačani DDV ne sme uveljaviti kot odbitni.
Odbitek DDV od osebnih avtomobilov tako ni dopusten, oziroma je možen samo, če so izpolnjeni vsi našteti pogoji, vključno z dejavnostjo (prevoz potnikov in blaga za plačilo, dajanje v najem in zakup, nadaljnja prodaja, dejavnost avtošole itd.). Pri dejavnosti torej ni dovolj, da so za njeno opravljanje izpolnjeni formalni pogoji (registrirana dejavnost davčnega zavezanca), temveč mora davčni zavezanec takšno dejavnost tudi dejansko opravljati, nakup oz. najem vozila pa mora biti izvršen prav za takšno uporabo.
2. Storitev prevoza s taksi službo in pravica do odbitka DDV
Obratovanje taksijev se po SKD 2008 uvršča pod šifro SKD: 49.3 – Drug kopenski potniški promet.
49.3 Drug kopenski potniški promet
49.320 Obratovanje taksijev
Sem spada tudi:
- dajanje avtomobilov z voznikom v najem
Za razliko od storitve poslovnega najema, ki se šteje za storitev, tesno povezano z osebnim avtomobilom skladno s 66. členom ZDDV-1, pa storitev prevoza potnikov (in njihove prtljage) ne spada v okvir omejitev oz. izključitve odbitka DDV, kot to določa 66. člen ZDDV-1. Slednje izhaja iz tega, da se pri prevozu oseb najema storitev prevoza in ne osebni avtomobil.
Na podlagi zgoraj navedenega je glede obsega pravice do odbitka DDV zato potrebno izhajati iz »osnovne« določbe 63. člena ZDDV-1, po kateri ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
Če SI uporabi prevoz s taksi službo za namene dejavnosti, za katero lahko uveljavi pravico do odbitka DDV (tj. za namene svoje obdavčene dejavnosti), potem ima od prejetega računa za opravljeno storitev prevoza prav tako pravico do odbitka DDV.
Področje: ZDDV-1
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
· Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E in 38/12-ZDDV-1F.
· Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV),Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11.
· Direktiva Sveta 2006/112/ES, (Uradni list EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št. L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L 346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta 2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta 2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta 2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta 2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta 2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta 2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10) in Direktiva Sveta 2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10).
· Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.
[1] Obligacijski zakonik v desetem poglavju opredeljuje zakupno (najemno) pogodbo kot pogodbo, s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo za določeno najemnino.