Naslov teme: dementi et mea culpa
4978 14.06.2004 - 18:27h / DDV / Avtor: Matjaž K / 67 / 3
V prejšnjem mesecu smo dosti debatirali o nepravih trikotnih poslih tipa:
prodajalec je iz EU
(nepravi) pridobitelj je izven EU
prejemnik (kupec) je iz RS
(primer: FR-CH-RS; ali GB-ZDV-RS).
"Šef" Krpan me je opozoril, da sem trosil "krivo vero", ko sem bil mnenja, da se taka nabava vnese v P-RAČ in ne v P-RAČ-P.
To sem pač trdil na podlagi razmišljanja, da tisti, ki prodaja osebi iz RS ni DZ z ID iz države EU.
Vendar je vseeno pravilno, da je to pridobitev in da s evnese v P-RAČ-P.
Utemeljitev:
Pri definiciji pridobitve (1. odst. 11.a člena ZDDV) je namreč govora o prodajalcu, ne pa o DZ z ID iz Skupnosti.
Prav tako je v 1. odst. 3a člena pridobitev opredeljena kot predmet obdavčitve takrat, kadar se blagi pridobi od DZ iz Skupnosti.
Ni pa pogoj, da ima ta DZ sedež in/ali ID v Srupnosti. Ker pa je definicija DZ široka (vsak ki kjerkoli (torej tudi izven EU!!) opravlja dejavnost) so torej tudi pri teh trikotnih poslih izpolnjeni pogoji, da gre za pridobitev.
Edino kar je res je, da pri nabavi od takega (nepravega) pridobitelja ne moremo vpisati ID (kar pa je tudi ne bi uspeli, če bi se samoobdavčili preko P-RAČ).
Še enkrat posip s pepelom in rečem lahko samo še: čez 30 let bo že kaj bolj jasno, ko bomo bolj "noter".
LP
prodajalec je iz EU
(nepravi) pridobitelj je izven EU
prejemnik (kupec) je iz RS
(primer: FR-CH-RS; ali GB-ZDV-RS).
"Šef" Krpan me je opozoril, da sem trosil "krivo vero", ko sem bil mnenja, da se taka nabava vnese v P-RAČ in ne v P-RAČ-P.
To sem pač trdil na podlagi razmišljanja, da tisti, ki prodaja osebi iz RS ni DZ z ID iz države EU.
Vendar je vseeno pravilno, da je to pridobitev in da s evnese v P-RAČ-P.
Utemeljitev:
Pri definiciji pridobitve (1. odst. 11.a člena ZDDV) je namreč govora o prodajalcu, ne pa o DZ z ID iz Skupnosti.
Prav tako je v 1. odst. 3a člena pridobitev opredeljena kot predmet obdavčitve takrat, kadar se blagi pridobi od DZ iz Skupnosti.
Ni pa pogoj, da ima ta DZ sedež in/ali ID v Srupnosti. Ker pa je definicija DZ široka (vsak ki kjerkoli (torej tudi izven EU!!) opravlja dejavnost) so torej tudi pri teh trikotnih poslih izpolnjeni pogoji, da gre za pridobitev.
Edino kar je res je, da pri nabavi od takega (nepravega) pridobitelja ne moremo vpisati ID (kar pa je tudi ne bi uspeli, če bi se samoobdavčili preko P-RAČ).
Še enkrat posip s pepelom in rečem lahko samo še: čez 30 let bo že kaj bolj jasno, ko bomo bolj "noter".
LP
TeVe - 14.06.2004 - 20:20
OK, Matjaž K., vzeto na znanje. Vendar pa menim, da gre v tem primeru za nekaj drugega - ne za pridobitev znotraj Skupnosti. Gre za to, da je oseba iz tretje države opravila obdavčljiv promet na ozemlju Slovenije oz. na drugem ozemlju Skupnosti, odvisno od paritete dobave blaga.
Ker bi se v tem primeru morala ta oseba iz 3D registrirati za DDV v Sloveniji oz. tam, kjer je postala lastnik blaga in od tam opravila prodajo, pa tega ni storila, plača DDV prejemnik blaga, skladno z 2. odst. 12. čl.ZDDV. Zato se tovrstna dobava vpiše v knjigo P-RAČ in ne v P-RAČ-P. Razmišljam prav?
Matjaž K - 14.06.2004 - 21:25
Jaz sem tudi tako mislil, vendar zdaj to demantiram in meaculpiram.
Zakaj P-RAČ-P?
- 3a člen govori o pridobitvi blaga od davčnega zavezanca iz Skupnosti
(spomnite se, da so v tem členu tik pred 1.5. 2004 tudi črtali besedico
sedež!!; če bi ta bsedica ostala bi P-RAČ bila OK, zdaj pa ni več).
- 11a člen pa pri definiciji pridobitve govori o prodajalcu
(in ne o ID zavezancu s sedežem v Skupnosti)
V ta pojem prodajalca-davčnega zavezanca iz Skupnosti spadata tako Švicar in Američan, ki sta kupila blago od nekoga iz Skupnosti in ga takoj prodala in dala dostaviti Slovencu. Oba opravljata dejavnost (DZ po DDV je VSAKA oseba ki KJERKOLI opravlja dejavnost (magari na Marsu ;-) ) in blago JE prišlo iz Skupnosti.
V glavnem, obstajajo finese; eno je DZ, drug DZ z ID, tretje mali DZ, četrto prodajalec, ...
LP
MARTIN KRPAN - 14.06.2004 - 20:51
Matjaž, ne rabiš se posipat s pepelom, potrebno bi bilo "s kolnom" posipat (zasipat) tiste, ki so pisali spremembe ZDDV in PZDDV. Dejstvo je, da se že navedeni 3.a člen ZDDV in 11.a člen ZDDV "malo" (kar precej) tepeta. Da ne govorim tudi o 18.c členu ZDDV, kjer je prav tako nastal "lapsus" glede na "6. smernico", pa še več takšnih zadev bi lahko naštevli.
Sam sem se tudi posipal s pepelom glede dobave "in sestave" blaga v drugo državo članico, kjer je sedaj zadeva bolj jasna, ko so spremenili PZDDV (dva dni pred 01.05.2004).