Kadar Prešerna smrt goduje,

Takrat pesnik vsak praznuje,

Od čaše do čaše mu je vse huje,

Zato novih umetnin ne snuje.

Ko devetga svečana sinil je svit,

podpisani pesnik je bil še pribit,

ko po jutranji kavi se je šel umit,

v zrcalu se je videl bel kakor zid.

Sprejmite kasno to opravičilo,

Franceta slavljenje me je zvilo,

Naj bo ta pesem nadomestilo,

Ki na praznik se še ni izvalilo.

Ko pesniki dan slavimo kulture,

Posledice so kakor za hude ure.

Očitajo nam, da smo pijandure,

pesnice (pssst : med nami : kure).

Saj kadar nam je do resnice,

Priznamo, da so brihtne tice

In lepši del naše omike lice

Je njih, ki skrbijo za kozice.

Če bilo ne bi nobene droge,

Poznane umetnine mnoge

Se sploh ne bi nikdar rodile,

A vse druge bi se zvodenile.

Neznanec bi bil za nas Baudelaire,

Če ne bi imel svojih »mal-fleurs«.

Bi vedeli sedaj, kdo bil je Li-tai-po,

če vinu prijazno ne bi bilo nebo?

Se ve, da rojstni je kraj Zdravljice

Cestni bil jarek pred vrati Šestice,

Ker taprave blizu bilo ni babure,

Ko nunski zvon je bil trudne ure.

Nosilec moškega počela – jang

Hrza, rezgeče kot ujet mustang

Ko lepih manir popusti povodec,

Če že prej ga ne izda želodec.

Je pesnik drugim vsem zavisten,

Le prav do konca zadet je pristen.

Ko raz njega padejo vse maske,

Takrat razgali svoje srčne praske,

Obelodani vse od mladega spomine,

Naloži nam iz dna droba bolečine.

A ko moč stvariteljska premine,

Potuhne se in osramočen izgine.

Dokler je ne ubije zakona sivina,

Krompirja duh postanega in vina,

Stalno nerganje razvajenega sina

Je drugačna pesnica – nosilka jina.

Da najde rime, nikdar ne rabi džina,

Povsem dovolj je fantova bližina,

Da razgori vsaka njena se oblina,

Obličje in srce preplavi ji milina.

Ko z roko v roki gresta prek prerije

Tam sredi rožic in podobne scenerije

Začuti, da novo že življenje klije –

To najlepša podlaga je za poezije.

Da prelepa umetnina bo spočeta,

Ni treba, da je kakor mi zadeta,

Da bo nova oda radosti zapeta,

Dovolj je ajvar, ki ga dela Eta.

Za novih pesmi nujne inspiracije

Ne potrebuje izdelkov destilacije,

Za povečanje bujne imaginacije

Zadoščajo dnevi okrog ovulacije.

Preveč ne brani se čaše rujnega,

A ne pije iz imperativa nujnega,

Z rumom v čaju prehlad pozimi

Zdravi pesnica vsaka. Tudi Mimi?

LP