Martin Krpan - 24.12.2025 - 12:04

Ker prihajajo prazniki, sem postavil vprašanje "blotnemu Krpanu" :)) - vnesel vaše vprašanje na  https://aidavki.si/  in pridobil naslednji odgovor (copy - paste). Lep zasneženi Božič vam želim:

???? Kratek odgovor na vašo situacijo
Na podlagi navedenih pravil:
Popoldanski s.p. ni avtomatično DDV‑zavezanec samo zato, ker je vaš d.o.o. prostovoljni DDV‑zavezanec in ker sta subjekta povezani osebi.
Promet d.o.o. in s.p. se za DDV praviloma ne sešteva, razen v zelo specifičnem primeru iz 94. člena ZDDV‑1 (povezane osebe, istovrstne dobave/storitve in namen izogibanja DDV).
Pri normiranstvu se prihodki povezanih oseb lahko upoštevajo skupaj, če gre za shemo, katere glavni ali eden glavnih namenov je pridobitev ugodnejše davčne obravnave (zloraba pravil o normirancih).
Spodaj podrobno, točno po členih in uradnih pojasnilih.
???? 1. Ali je popoldanski s.p. avtomatično DDV‑zavezanec, ker je d.o.o. prostovoljni DDV‑zavezanec?
Ključni poudarki iz zakonodaje in pojasnil:
člen ZDDV‑1 ureja oproščenost malega davčnega zavezanca (prag 60.000 / 66.000 EUR letnega prometa).
člen ne določa, da bi bila neka oseba avtomatično DDV‑zavezanec zgolj zato, ker je z njo povezana oseba:
že DDV‑zavezanec, ali
prostovoljni DDV‑zavezanec.
člen v 7. odstavku določa nekaj drugega:
Če povezane osebe opravljajo:
dobave blaga iste vrste oziroma
storitve iste narave
z namenom izogibanja plačilu DDV,
se za potrebe prvega odstavka 94. člena (prag 60.000 EUR) šteje, da je skupni promet povezanih oseb promet vsake izmed njih.
V mnenju, kjer je analiziran primer SI in SI‑mali (oba računovodske storitve, povezani osebi), je izrecno pojasnjeno:
SI‑mali se ni dolžan identificirati za DDV, četudi je skupni promet z večjo povezano osebo (SI) presegel prag,
dokler:
njegov lastni promet samostojno ne preseže praga in
struktura ni namenjena izogibanju DDV.
Kaj iz tega sledi za vaš primer:
Dejstvo, da je d.o.o. prostovoljni DDV‑zavezanec, ne pomeni, da je vaš s.p. avtomatično DDV‑zavezanec.
Za s.p. se še vedno uporablja splošno pravilo:
oprostitev, če promet ne preseže 60.000 EUR (oz. 66.000 EUR v razširjenem okviru),
obvezna identifikacija, če prag presežete,
možnost prostovoljne identifikacije, če se za to odločite.
Povezanost d.o.o. – s.p. ima vpliv samo v okviru posebnega pravila 94(7) ZDDV‑1, in še to le, če so izpolnjeni dodatni pogoji (glej naslednje poglavje).
???? Torej: ne, popoldanski s.p. po navedenih pravilih ni avtomatično DDV‑zavezanec samo zato, ker je povezan d.o.o. prostovoljni DDV‑zavezanec.
???? 2. Seštevanje prometa d.o.o. in s.p. za DDV
2.1. Splošno pravilo – prag malega davčnega zavezanca
člen ZDDV‑1 določa:
Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v prejšnjem letu in tekočem letu ne preseže 60.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije.
Če v tekočem letu preseže 60.000 EUR, lahko do 66.000 EUR še uporablja oprostitev; nad 66.000 EUR je potrebna identifikacija že v letu preseganja.
Letni promet se za posameznega davčnega zavezanca (s.p., d.o.o. …) sicer računa ločeno.
2.2. Povezane osebe in seštevanje prometa (94(7) ZDDV‑1)
Sedmi odstavek 94. člena ZDDV‑1 določa:
Če povezane osebe:
opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave in
je namen take strukture izogibanje plačilu DDV,
se za namen ugotavljanja praga 60.000 EUR:
skupni znesek njihovega prometa v letu šteje kot promet vsake posamezne povezane osebe.
Iz pojasnil:
Namen te določbe je preprečiti razdrobljen promet med več subjekte (povezane osebe), da bi:
vsak ostal pod pragom in
se tako skupno izognili plačilu DDV.
Da bi se promet sešteval, morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji:
subjekti so povezane osebe po predpisih o obdavčitvi dohodkov,
njihov skupni promet presega 60.000 EUR,
opravljajo dobave iste vrste / storitve iste narave,
namen take organizacije je izogibanje DDV.
V pojasnilih je poudarjeno:
pojma »storitev iste narave« in »dobave iste vrste« se presoja po vsebini, ne zgolj po šifri SKD,
FURS presoja tudi namen – ali gre za izogibanje DDV.
2.3. Vaš primer: d.o.o. + s.p., različne dejavnosti
Iz vašega opisa:
d.o.o. in bodoči s.p. ne bi imela enake dejavnosti;
subjekta sta sicer povezani osebi po davčnih predpisih.
Na podlagi navedenih pravil:
Če dejansko ne opravljata storitev iste narave (z vidika vsebine storitev), ni izpolnjen pogoj za uporabo 94(7) ZDDV‑1.
Tudi če sta povezani osebi, se skupni promet ne obravnava avtomatično kot promet vsake posebej, če:
storitve niso iste narave in
ni zasledovan namen izogibanja DDV.
???? Zato se v takem primeru promet d.o.o. in popoldanskega s.p. za DDV praviloma ne sešteva, ampak se pri s.p. gleda njegov lastni promet iz njegove (neodvisne) dejavnosti.
???? 3. Seštevanje prometa/prihodkov za namen normiranstva
V gradivu je posebej obravnavano tudi področje normirancev in povezanih oseb:
Pri normiranem ugotavljanju davčne osnove (dejanski prihodki + normirani odhodki) se pri povezanih osebah posebej poudarja:
prihodki povezanih oseb se lahko primeroma seštevajo,
če je glavni namen ali eden glavnih namenov sheme poslovanja:
da se izpolnijo pogoji za normiranstvo (prag prihodkov) z verižnim ustanavljanjem subjektov ali prelivanjem prihodkov,
z namenom doseči ugodnejšo davčno obravnavo.
Pojasnjeni so tipični indikatorji zlorab, npr.:
istovrstna dejavnost med povezanimi osebami (prenos dela poslovanja/strank),
odvisnost normiranca od povezanega naročnika (pretežni ali vsi prihodki od njega),
netržne cene med povezanimi osebami,
pomanjkljiva vsebina na listinah,
manko verodostojnih dokazil itd.
Kaj to pomeni za vas:
Pri pogojih za normiranstvo se lahko prihodki vašega popoldanskega s.p. in prihodki povezanega d.o.o. v kontekstu nadzora obravnavajo skupaj, če:
je struktura zasnovana tako, da se s prenosom poslovanja ali prihodkov na s.p. dosega, da:
vi ali povezan subjekt ostane znotraj praga za normiranca, ali
se prihodki načrtno prelivajo k normirancu za znižanje davčne osnove,
in je to ocenjeno kot nepristna shema, katere glavni ali eden glavnih namenov je davčna ugodnost.
Če takega namena in okoliščin ni, pa iz predstavljenih pojasnil ne izhaja avtomatsko seštevanje prihodkov med d.o.o. in s.p. za namen normiranstva; poudarek je na zlorabah in namenu.
???? Povzetek po vaših dveh ključnih vprašanjih
Ali bi bil popoldanski s.p. avtomatično DDV‑zavezanec, ker je z njim povezan d.o.o. prostovoljni DDV‑zavezanec?
Ne izhaja iz veljavnih pravil.
Prostovoljna DDV‑identifikacija d.o.o. se sama po sebi ne prenese avtomatsko na s.p.
Za s.p. se uporablja standardna presoja po 94. členu ZDDV‑1 (prag prometa in možnost prostovoljne identifikacije).
Ali se pri pogojih za normiranstvo in pri DDV sešteva promet/prihodki d.o.o. in s.p., če dejavnosti niso enake?
DDV (94(7) ZDDV‑1):
Seštevanje prometa pride v poštev le, če:
gre za povezane osebe,
opravljajo dobave iste vrste oz. storitve iste narave,
in je namen izogibanje DDV.
Če dejavnosti niso iste narave (vsebina storitev različna), se promet praviloma ne sešteva.
Normiranstvo:
Prihodki povezanih oseb se upoštevajo skupaj, če gre za nepristno shemo z glavnim ali enim glavnih namenov pridobiti davčno ugodnost (zloraba pravil o normirancih).
Če ni takšnega namena in tipičnih znakov zlorabe, iz pojasnil ne izhaja avtomatsko seštevanje.
Ali želite, da naslednji korak naredimo na konkretnem številčnem primeru (npr. koliko prometa bi imel s.p. in koliko d.o.o., ter kako bi to vplivalo na prag za DDV in na pogoje za normiranca)?

Tina - 27.12.2025 - 03:46

Hvala
Enaki odgovor sem prejela od UI. Nisem prepricana, da je to pravilno, zato sem postavila vprasanje se tukaj.

Lepe in mirne praznike.