Simbi - 04.06.2026 - 19:32

No, saj ni tako nerazumljivo napisano.
Enostavno povedano:
če tistim, ki bi bili upravičeni do sorazmernega dela regresa, izplačate več kot sorazmerni del, se za izračun zneska, od katerega morate obračunati prispevke in dohodnino, uporablja sorazmerni del povprečne plače RS.

Vaš primer:
poln znesek regresa 1.481,88 €
povprečna plača v RS (zaokroženo) 2.700 €
sorazmerni del (1/2) regresa za vašo zaposleno 740,94 €
sorazmerni del (1/2) povprečne plače 1.350 €
torej znesek regresa je v celoti neobdavčen

Če je v kolektivni pogodbi določeno, da tej isti delavki pripada poln znesek regresa, ali bi se prostovoljno odločili, da bi ji izplačali 1.481,88 €, je 1.350 € neobdavčenega, od 131,88 € pa bi morali obračunati dohodnino in prispevke.
 

logika - 05.06.2026 - 17:57

"ali bi se prostovoljno odločili, da bi ji izplačali 1.481,88 €, je 1.350 € neobdavčenega, od 131,88 € pa bi morali obračunati dohodnino in prispevke."

Ni tako enostavno. Dohodninska in prispevkovna obravnava ima dva koraka.

Korak 1: izplačan znesek se najprej razdeli na (to piše v dokumentu FURS Regres):
> je pravica po zakonu (ZDR-1) => davčna in prispevkovna obravnava kot regres; poročanje v REK-O 1090
> ni pravica po zakonu => davčna in prispevkovna obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja; poročanje v REK-O 1150

Korak 2:  (samo) Del izplačila, ki je pravica po zakonu, se nato primerja z mejnim zneskom za dohodnino in prispevke. Če ima delavec po zakonu pravico do:
> »polnega« regresa (12/12), se upošteva »polni« mejni znesek 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku SURS;
> sorazmernega dela regresa, se upošteva sorazmerni del »polnega« mejnega zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku SURS.

V primeru iz vprašanja to pomeni: če bi delodajalec kljub pravici do sorazmernega regresa 740,94 € (50% minimalne plače) izplačal "polni" regres 1.481,88 € (100% minimalne plače), bi se kot regres-pravica po zakonu obravnavalo samo 740,94 €, drugih 740,94 € pa bi bil drug dohodek (ki se v celoti všteva v osnovo za dohodnino in prisepevke). 

Del izplačala, ki je pravica po zakonu (740,94 €) se primerja s sorazmernim delom mejnega zneska (1/2 x 2.700 = 1.350 €) ... za ta del ni osnove.

Simbi - 05.06.2026 - 19:56

Malo sem provocirala robotka, za primer sem dala izplačilo 1.500 EUR, dobila odgovor
Neobdavčen del regresa: 50% povprečne mesečne plače za leto 2026
Obdavčen del: razlika med izplačanimi 1.500 EUR in neobdavčenim delom

potem sem navedla točen znesek zadnje znane povprečne plače in prosila za konkretne zneske, dobila sem tale odgovor:
Neobdavčen del regresa:
50% od 2.678,28 EUR = 1.339,14 EUR
Obdavčen del regresa:
1.500,00 EUR - 1.339,14 EUR = 160,86 EUR
Osnove za obračun dajatev:
Osnova za prispevke za socialno varnost (polje A062): celotni znesek 1.500,00 EUR
Davčna osnova (polje A052a): obdavčeni del 160,86 EUR (zmanjšan za sorazmerni del prispevkov delojemalca)
Od celotnega zneska 1.500,00 EUR se obračunajo prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine pa se obračuna samo od obdavčenega dela (160,86 EUR), zmanjšanega za sorazmerni del prispevkov.

Ko sem napisala, da bi po mojem mnenju morala biti osnova za prispevke tudi 160,86 EUR, mi je odgovoril:
Ne, osnova za obračun prispevkov je celotni znesek 1.500,00 EUR.
To izhaja iz tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa, da se prispevki plačujejo od:
"zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji"

In na vprašanje, ali je odgovor usklajen z zadnjo brošuro, objavljeno v maju 2026:
Na podlagi brošure "Regres za letni dopust" (5. izdaja, maj 2026) je pravilna obravnava naslednja:
Za vaš primer (delavec s 50% delovnega časa, izplačilo 1.500 EUR):
Davčna obravnava:
Neobdavčen del: 50% od 2.678,28 EUR = 1.339,14 EUR
Obdavčen del: 1.500,00 EUR - 1.339,14 EUR = 160,86 EUR
Obravnava za prispevke: Razlika izplačila nad pravico do sorazmernega dela regresa (160,86 EUR) se šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v osnovo za prispevke.
Torej:
Osnova za prispevke: 160,86 EUR (razlika nad sorazmernim delom)
Davčna osnova: 160,86 EUR (zmanjšana za sorazmerni del prispevkov delojemalca)



 

logika - 06.06.2026 - 14:15

Robotki so robotki - marsikaj zakvasijo.

dokument FURS Regres za letni dopust, zapisano za primerom 3.

"Predhodno navedeno v zvezi s pogojem vsebine dohodka, ki se šteje za regres, je treba smiselno upoštevati tudi pri določanju neobdavčenega dela regresa, ki se v primerih, ko delavcu pripada pravica do sorazmernega dela regresa po delovnopravni zakonodaji (npr. zaposlitev za krajši delovni čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi sredi leta) določi upoštevajoč sorazmerni znesek PP. Če delodajalec delavcu kljub pravici do sorazmernega dela regresa izplača celotni regres, se razlika izplačila nad pravico šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo za dohodnino ter osnovo za prispevke."

Torej: če ima delavec pravico so sorazmernega regresa 50% MP, delodajalec pa mu izplača polni regres 100% MP, potem je presežek izplačila nad 50% drugi dohodek, regres za davčne in prispevkovne namene je samo 50% MP (mejni znesek za regres pa je 50% PP).
 

Mi - 05.06.2026 - 07:34

Važno je tudi, zakaj dela po 4 ure? Če je iz razloga starševstva ali da je invalid, potem se izplača celotni regres neobdavčen.

logika - 05.06.2026 - 18:00

Tudi res/drži. Delavec, ki dela krajši čas po 67. členu ZDR-1, ima pravica do regresa, kot bi jo imel, če bi delal polni čas.

ZDR-1

67. člen
(krajši delovni čas v posebnih primerih)
(1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. 

Teja - 05.06.2026 - 18:06

Mi, beri vprašanje, je lepo napisano, da ni starševstvo in ni invalid !

vickov - 05.06.2026 - 08:15

Kaj pa če koristi ukrep 80/90/100 in dela le 4 dni v tednu?

mm - 05.06.2026 - 08:56

dobi cel regres in cel dopust

mm - 05.06.2026 - 08:58

dobi cel regres in cel dopust mišljeno za 80/90/100

Bojana - 05.06.2026 - 18:57

Nisem preverjala, ali je Zdoh kaj spremenjen, par let nazaj sem imela tak primer - zaposlitev za 5 ur dnevno, po kolektivni pogodbi obveza celotnega regresa.
Klicala sem na RFR in na FURS in so oboji rekli, da zakonsko nikjer ni zapisano, da bi bilo potrebno sorazmerno nižati mejo.

Bojana - 05.06.2026 - 19:08

Je pa res, da smo javno zavod in v ZDR-1 piše tudi

2. člen
(urejanje delovnih razmerij)
(1) Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo.

In v naši PKP piše, da če je nekdo zaposlen za krajši delovni čas (ni pomemben razlog) in nima drugega delodajalca, pripada poln regres 

Simbi - 05.06.2026 - 19:58

V zadnji brošuri so to napisali par dni nazaj

Bojana - 06.06.2026 - 11:34

Ja, v brošuri so res zapisali, ni pa eksplicitno to v zakonu.
In na RFR so prav zaradi tega "eksplicitni pogoj sorazmernosti" dejali, da je meja enotna, ne glede na čas zaposlitve.

logika - 06.06.2026 - 14:16

Pred par leti je FURS še razlagal drugače. Je pa res, da ZDoh-2 se vmes ni spremenil, kako potem da se je isti šmorn v preteklopsti razlagal tako, zdaj pa se drugače. Kaj čemo, v davkih ni logike.

ni logike - 08.06.2026 - 09:03

Gledam vprašanje


Primer 6: Delavec do 1. 7. prejme celoten znesek regresa, ki je v celoti neobdavčen, ker ne presega zakonske višine neobdavčenega regresa, nato pa mu delovno razmerje pri delodajalcu preneha. Ob prenehanju delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem delavec vrne ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval.
 
Vprašanje: Če delavec sorazmernega dela regresa ne vrne, ali delodajalec izplačilo davčno obravnava drugače kot regres in popravi REK obrazec?
 
V davčno osnovo in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost se ne všteva regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, in sicer do višine 100 % PP zaposlenih v Sloveniji. Za vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot dohodek, ki se lahko obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in po tretji alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 oziroma kot regres, je ključna pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji kot je že predhodno navedeno.
 
Niti v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se višina limita za neobdavčen oziroma neoprispevčen regres, ki je določen v 100 % PP zaposlenih v Sloveniji oziroma pri letnem obračunu dohodnine v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto za katero se dohodnina odmerja, upoštevala v sorazmernem delu, če delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada celoten regres, ker so se pogoji ki določajo davčno
Primer 6: Delavec do 1. 7. prejme celoten znesek regresa, ki je v celoti neobdavčen, ker ne presega zakonske višine neobdavčenega regresa, nato pa mu delovno razmerje pri delodajalcu preneha. Ob prenehanju delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem delavec vrne ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval.
 
Vprašanje: Če delavec sorazmernega dela regresa ne vrne, ali delodajalec izplačilo davčno obravnava drugače kot regres in popravi REK obrazec?
 
V davčno osnovo in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost se ne všteva regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, in sicer do višine 100 % PP zaposlenih v Sloveniji. Za vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot dohodek, ki se lahko obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in po tretji alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 oziroma kot regres, je ključna pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji kot je že predhodno navedeno.
 
Niti v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se višina limita za neobdavčen oziroma neoprispevčen regres, ki je določen v 100 % PP zaposlenih v Sloveniji oziroma pri letnem obračunu dohodnine v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto za katero se dohodnina odmerja, upoštevala v sorazmernem delu, če delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada celoten regres, ker so se pogoji ki določajo davčno obravnavo po izplačilu spremenili. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da so bili v času izplačila regresa izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo in delodajalec ni mogel predvideti, da bo delavcu naknadno po izplačilu regresa prenehalo delovno razmerje pri tem delodajalcu. Glede na navedeno v primeru prekinitve delovnega razmerja, ko delavec ne vrne sorazmernega dela regresa, delodajalcu ni treba popravljati REK obrazca in dohodka drugače davčno obravnavati.

IN PA

Izplačilo regresa, če ima delavec več delodajalcev
Pri obračunu in plačilu prispevkov iz naslova regresa, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače, je bistvena enaka obravnava delavcev, ki regres prejemajo pri enem delodajalcu, kot tudi delavcev, ki prejmejo regres izplačan s strani različnih delodajalcev, saj so vsi delavci v formalnopravno enakem položaju.
 
Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se, glede na predhodno navedeno z vidika delovnopravne in pokojninske zakonodaje, regres za letni dopust ne sme obravnavati samostojno za vsako posamezno sklenjeno delovno razmerje, ampak se zneski izplačanih regresov za posameznega delavca iz vseh sklenjenih delovnih razmerjih, vključno z dopolnilnim delom seštevajo, prispevki pa se obračunajo in plačajo od skupnega zneska izplačanih regresov, ki v seštevku presega znesek 100% povprečne plače.
Navedeno se smiselno uporablja tudi v primerih, ko delavec opravlja tudi dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1.



Torej pri prvem delodajalcu zaposleni dela regresa ne vrne, drugi delodajalec izplača svoj sorazmerni del in je v prekršku, ker je delavec pri prvem dobil preveč? Prvi delodajalec drugega ni dolžan obveščati o višini izplačanega regresa (po starem ZDR je še bil), drugi delodajalec od prvega ne sme zaradi varstva osebnih podatkov pridobiti podatka.