Osnova za izračun nadomestil plače v primerih: letnega dopusta, praznikov, ... je prejeta delavčeva povprečna mesečna plača iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih ali plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. Vzame se tista osnova, ki je za delavca ugodnejša(upoštevan je ZDR in SKPgd).

Večina nas verjetno za izračun nadomestila jemlje bruto postavko tekočega meseca - torej, kot če bi delal.

Sprašujem se, ali je to pravilno? Odvisno je, kaj vse se po zakonu šteje v osnovo preteklega oz. preteklih treh mesecev. Ali plačilu za dneve prisotnosti na delu in nadomestil dodamo še dodatke (npr za del. dobo)ter stimulacijo (nadure in dodatek uspešnosti poslovanja po SKPgd izločim)ali ne? Če jih moramo, potem je osnova prejšnjega meseca in iz nje izračunana urna postavka lahko celo višja od plačila, ki bi delavcu pripadalo, če bi delal. To pa pomeni, da smo v internih aktih kršili načelo, da se v njih ne sme določati nižjih pravic, kot jih določa zakon,... Zanimivo je, da je zadnja sprememba SKPgd (UL 113/02) črtala celoten 3. odstavek in s tem tudi stavek: "Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal." Tega torej ne omejuje več nič.

Zanimivo je, da se v osnovo za nadomestilo bolniške v breme zavoda štejejo vsi zneski, od katerih si bili plačani prispevki, torej tudi nadure, stimulacije, dodatki, ... Res pa je, da je v Zakonu o zdravst. varstvu in zdrav. zavarovanju še vedno veljaven stavek:" Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan."

Trenutno pišem pravilnik in se moram za nekaj odločiti.

Po mojem mnenju še vedno ne more biti nadomestilo za dan, ko ne delaš višje od nadomestila, kot če bi delal. Podlage v zakonu za to pa ne najdem.

Kako si drugi vse to razlagate?