Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in prispevki/Delovna razmerja/Zaposlovanje/ …
ZAKON O GOSPODARSKIH
DRUŽBAH
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZGD-1/
Uradni list RS, št.:
·
65/09-UPB3 (14.08.2009),
·
33/11-ZGD-1D (03.05.2011; veljavnost od 18.05.2011; uporaba od
18.05.2011),
·
91/11-ZGD-1E (14.11.2011; veljavnost od 29.11.2011; uporaba od
29.11.2011),
·
32/12-ZGD-1F (04.05.2012; veljavnost od 19.05.2012; uporaba od
19.05.2012),
·
57/12-ZGD-1G (27.07.2012; veljavnost od 28.07.2012; uporaba od
28.07.2012),
·
82/13-ZGD-1H (08.10.2013; veljavnost od 09.10.2013; uporaba od
09.10.2013),
·
55/15-ZGD-1I (24.07.2015; veljavnost od 08.08.2015; uporaba od
08.08.2015),
·
15/17-ZGD-1J (31.03.2017; veljavnost od 15.04.2017; uporaba od
15.04.2017),
·
22/19-ZPosS (05.04.2019; veljavnost od 20.04.2019; uporaba od
20.04.2019),
·
158/20-ZIntPK-C (02.11.2020; veljavnost od 17.11.2020; uporaba od
17.11.2020),
·
175/20-ZIUOPDVE (27.11.2020; veljavnost od 28.11.2020; uporaba od
28.11.2020),
·
18/21-ZGD-1K (09.02.2021; veljavnost od 24.02.2021; uporaba od
24.02.2021),
·
18/23-ZDU-1O (13.02.2023; veljavnost od 14.02.2023; uporaba od
14.02.2023),
·
75/23-ZGD-1L (10.07.2023; veljavnost od 25.07.2023; uporaba od
25.07.2023),
·
102/24-ZGD-1M (03.12.2024; veljavnost od 18.12.2024; uporaba od
18.12.2024),
·
77/25-ZGD-1N (07.10.2025; veljavnost od 08.10.2025; uporaba od
08.10.2025),
·
10/26-ZdZEETD (10.02.2026; veljavnost od 11.02.2026; uporaba od
11.02.2026),
·
1270/26-ZGD1O (23.07.2026; veljavnost od 24.07.2026; uporaba od
24.07.2026).
Datum veljavnosti NUPB: od 24.07.2026
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 24.07.2026 naprej
I. DEL
SKUPNE DOLOČBE
Prvo poglavje
SPLOŠNO
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa temeljna statusna
korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb,
samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic
posameznic (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), povezanih oseb,
gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in
njihovega statusnega preoblikovanja.
2. člen
(prenos direktiv in izvajanje uredb
Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske
unije:
– Direktiva 2007/36/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih
pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L št. 184 z dne
14. 7. 2007, str. 17), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU)
2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o
spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja
evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12.
2023), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/36/EU),
– Direktiva 2009/38/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega
sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z
delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti
(Prenovitev) (UL L št. 122 z dne 16. 5. 2009, str. 28), zadnjič
spremenjena z Direktivo (EU) 2015/1794 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 6. oktobra 2015 o spremembi direktiv 2008/94/ES,
2009/38/ES in 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter
direktiv Sveta 98/59/ES in 2001/23/ES v zvezi s pomorščaki (UL L
št. 263 z dne 8. 10. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2009/38/ES),
– Direktiva 2009/102/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava
družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom
(Kodificirana različica) (UL L št. 258, 1. 10. 2009, str. 20),
zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/24/EU z dne 13. maja
2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prava družb
zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013,
str. 365), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/102/ES)
in
– Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o zagotavljanju
uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo
na borzi, in s tem povezanih ukrepih (UL L št. 315 z dne 7. 12.
2022, str. 44).
(2) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije delno prenašajo naslednje direktive Evropske
unije:
– Direktiva 2006/43/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za
letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv
Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta
84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič
spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede
vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št.
2023/2864 z dne 20. 12. 2023) Direktivo (EU) 2026/470 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 24. februarja 2026 o spremembi direktiv 2006/43/ES,
2013/34/EU, (EU) 2022/2464 in (EU) 2024/1760 v zvezi z določenimi
zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti in določenimi
zahtevami glede skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti
(UL L št. 2026/470 z dne 26. 2. 2026), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2006/43/ES),
– Direktiva 2013/34/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih
izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi
Direktive 2006/43ES Evropskega parlamenta in Sveta ter
razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182
z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo
(EU) 2024/1306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024
o spremembi Direktive 2013/34/EU glede rokov za sprejetje
standardov poročanja o trajnostnosti za nekatere sektorje in
nekatera podjetja iz tretjih držav (UL L št. 2024/1306 z dne 8. 5.
2024) Direktivo (EU) 2026/470
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2026 o spremembi
direktiv 2006/43/ES, 2013/34/EU, (EU) 2022/2464 in (EU) 2024/1760 v
zvezi z določenimi zahtevami glede poročanja podjetij o
trajnostnosti in določenimi zahtevami glede skrbnega pregleda v
podjetjih glede trajnostnosti (UL L št. 2026/470 z dne 26. 2.
2026), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2013/34/EU),
– Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2017 o določenih vidikih prava
družb (kodificirano besedilo) (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str.
46), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in
reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št.
1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014
in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES,
2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str.
1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2017/1132/EU),
– Direktiva (EU) 2024/2810 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o delniških strukturah z
delnicami z večkratno glasovalno pravico v družbah, ki želijo
uvrstiti svoje delnice v večstranski sistem trgovanja (UL L št.
2024/2810 z dne 14. 11. 2024), in
– Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe
finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma,
spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in
Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6.
2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o mehanizmih, ki
jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe
finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma,
spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi
Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne 19. 6. 2024), (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU).
(3) S tem zakonom se podrobneje ureja
izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
– Uredba Sveta 2137/85/EGS z dne 25.
julija 1985 o Evropskem gospodarskem združenju (EGIZ) (UL L št. 199
z dne 31. 7. 1985, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba
2137/85/EGS),
– Uredba Evropskega parlamenta in Sveta
1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih
računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1),
zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES)
št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede
Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4.
2008, str. 62), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
1606/2002/ES),
– Uredba Komisije (EU) 2023/1803 z dne
13. avgusta 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih
standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega
parlamenta in Sveta (UL L 237 z dne 26. 9. 2023, str. 1) zadnjič
spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2024/1317 z dne 15. maja 2024
o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede Mednarodnega računovodskega
standarda 7 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (UL
L št. 2024/1317 z dne 16. 5. 2024) Uredbo Komisije (EU) 2025/1331 z dne 9. julija 2025 o
spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede mednarodnih standardov
računovodskega poročanja 1, 7, 9 in 10 ter Mednarodnega
računovodskega standarda 7 (UL L št. 2025/1331 z dne 10. 7.
2025), (v nadaljnjem besedilu:
Uredba 2023/1803/EU) in
– Uredba Sveta 2157/2001/ES z dne 8.
oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (UL L št. 294 z dne 10.
11. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št.
517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter
odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega
gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva,
varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne
politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij,
pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti,
okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in
obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške
(UL L št. 158 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2157/2001/ES).
3. člen
(pojmi)
(1) Po tem zakonu je gospodarska družba
pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost
kot svojo izključno dejavnost.
(2) Pridobitna dejavnost po tem zakonu je
vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja
dobička.
(3) Gospodarske družbe (v nadaljnjem
besedilu: družba) iz prvega odstavka tega člena se organizirajo v
eni izmed oblik:
– kot osebne družbe: družba z neomejeno
odgovornostjo in
komanditna družba, ali
– kot kapitalske družbe: družba z omejeno
odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in
evropska delniška družba.
(4) Družbe iz prejšnjega odstavka se
štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti
ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
(5) Ustanovitelj družbe ali gospodarskega
interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če
zakon ne določa drugače.
(6) Podjetnik po tem zakonu je fizična
oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru
organiziranega podjetja.
(7) Vpis v register po tem zakonu ima
nasproti tretjim osebam pravni učinek šele od trenutka objave
posameznega podatka v skladu z zakonom, ki ureja sodni
register.
(8) Drugi izrazi, uporabljeni v tem
zakonu, pomenijo:
– »Agencija za trg vrednostnih papirjev«
(v nadaljnjem besedilu: ATVP) je Agencija za trg vrednostnih
papirjev po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
– »centralna depotna družba« je centralna
depotna družba po zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov;
– »država članica« je država članica
Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi
Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1.
1994, str. 3);
– »evropska enotna točka dostopa« je
evropska enotna točka dostopa, kakor je opredeljena v 1. členu
Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.
decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki
zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij,
pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL
L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjene z Uredbo
(EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra
2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja
okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter
spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št.
2024/3005 z dne 12. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2023/2859/EU);
– »informacijski sistem za podporo
poslovnim subjektom« je informacijski sistem za podporo poslovnim
subjektom po zakonu, ki ureja poslovni register;
– »organizirani trg« je organizirani trg
po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
– »registrski organ« je organ, ki vodi
register, v katerega se vpisujejo podatki o družbi;
– »revizor« je revizijska družba, ki ima
po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje
revidiranja;
– »Slovenski inštitut za revizijo« je
Slovenski inštitut za revizijo po zakonu, ki ureja
revidiranje;
– »sodišče« je sodišče, ki je krajevno
pristojno glede na sedež družbe ali podjetnika, če ta zakon ne
določa drugače;
– subjekt javnega interesa« je družba, s
katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev, kreditna institucija, kot jo opredeljuje
zakon, ki ureja bančništvo, zavarovalnica, kot jo opredeljuje
zakon, ki ureja zavarovalništvo, pokojninska družba, kot jo
opredeljuje zakon, ki ureja pokojninske družbe, in velika družba,
zavezana k obvezni reviziji v skladu s 57. členom tega zakona, v
kateri imajo država ali samoupravne lokalne skupnosti skupaj ali
samostojno, neposredno ali posredno večinski delež. Subjekt javnega
interesa je lahko tudi druga družba, zavezana k obvezni reviziji,
če je tako določeno z drugim zakonom;
– »točka za podporo poslovnim subjektom«
je točka za podporo poslovnim subjektom po zakonu, ki ureja
poslovni register.
4. člen
(pravna osebnost)
(1) Vse družbe so pravne
osebe.
(2) Družbe kot pravne osebe so lahko
lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in
prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.
5. člen
(pridobitev lastnosti pravne
osebe)
(1) Družbe pridobijo lastnost pravne
osebe z vpisom v register.
(2) Pred vpisom v register se za razmerja
med družbeniki in družbenicami (v nadaljnjem besedilu: družbenik)
uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi.
(3) Če kdo pred vpisom družbe v register
nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim
premoženjem; če je teh oseb več, so odgovorne solidarno.
(4) Če pri takem nastopanju družbeniki
pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register
prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu.
6. člen
(dejavnost)
(1) Družbe smejo kot dejavnost opravljati
vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot
gospodarski posli.
(2) Z zakonom se lahko določi, da lahko
posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom,
nekatere vrste družb ali druge organizacije.
(3) Družbe smejo opravljati gospodarske
posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni
pogodbi.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek sme
družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in
opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja
dejavnosti.
(5) Pravni posli, ki jih sklene družba s
tretjimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v
statutu ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle, so
veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za
prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi še
ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za
prekoračitev.
(6) Družba lahko začne opravljati
dejavnost, ko je vpisana v register.
(7) Če drug zakon za začetek opravljanja
neke dejavnosti poleg pogoja iz prejšnjega odstavka določa še
posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko
izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če drug zakon
določa, da sme družba začeti opravljati dejavnosti, ko pristojni
državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo,
s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te
dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko
pristojni organ izda tako odločbo.
7. člen
(odgovornost za
obveznosti)
(1) Podjetnik in družba sta odgovorna za
svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(2) Zakon določa, kdaj in kako so poleg
družbe odgovorni tudi družbeniki.
8. člen
(spregled pravne
osebnosti)
(1) Ne glede na prejšnji člen so za
obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in
to:
– če so družbo kot pravno osebo zlorabili
za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike
prepovedan,
– če so družbo kot pravno osebo zlorabili
za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
– če so v nasprotju z zakonom ravnali s
premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim
premoženjem, ali
– če so v svojo korist ali v korist druge
osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali
vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim
osebam.
(2) Spore glede odgovornosti družbenikov
iz prvega odstavka tega člena sodišča obravnavajo
prednostno.
9. člen
(veljavnost določb tega dela
zakona)
(1) Določbe tega dela tega zakona veljajo
za vse družbe, če v drugih delih tega zakona posamezna vprašanja
niso urejena drugače.
(2) Za osebe, ki kot posamezniki ali
skupno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, se ta zakon
uporablja le, če se na njihovo zahtevo v register vpišejo kot
družbe ali kot podjetniki v Poslovni register Slovenije.
10. člen
(poslovodstvo)
Za poslovodstvo se štejejo organi ali
osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da
vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno
odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za
vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob
prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi
uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en
ali več poslovodij.
10.a člen
(omejitve ustanavljanja družb in
podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika)
(1) Ustanovitelj, družbenik in podjetnik
ne more postati oseba:
1. ki je bila pravnomočno obsojena na
kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper
delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper
premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper
človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in
premoženja;
2. ki je bila v obdobju zadnjih 12
mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na
podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena
na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek,
ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki
ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za
davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za
namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma
ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo
za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem
neupravičeno omogočal odbitek DDV;
3. ki je neposredno ali posredno z več
kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila
v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu
nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni
postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi
zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12
mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno
objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni
dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma
zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega
organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV
uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno
omogočal odbitek DDV;
4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s
pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo
oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat
izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma
prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
5. ki je bila neposredno z več kot 50
odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je
bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki
ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in
prisilno prenehanje;
6. ki ji je bila v zadnjih treh letih s
pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi prekrška po 27. točki
prvega odstavka 685. člena tega zakona.
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne
veljajo za osebo, ki je postala družbenik ali podjetnik na podlagi
univerzalnega pravnega nasledstva.
(3) Omejitev iz 2. točke prvega odstavka
tega člena v delu, ki se nanaša na javno objavo na seznamu
neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ne velja
za stečajnega dolžnika, ki mu sodišče dovoli poslovanje kot
podjetniku ali zasebniku v skladu z določbami o osebnem stečaju v
zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje. Stečajni dolžnik pri vpisu v
Poslovni register Slovenije predloži pravnomočni sklep
sodišča.
(4) Omejitev iz 3. točke prvega odstavka
tega člena ne velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več
kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta
oseba:
– banka oziroma banka države članice po
zakonu, ki ureja bančništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register
predložila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih
storitev,
– zavarovalnica oziroma zavarovalnica
države članice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in je v vlogi
za vpis v sodni register predložila dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalniških
poslov,
– Republika Slovenija, Kapitalska družba
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenski državni
holding, d.d., D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o.,
ali
– delež dosegla zaradi izvedbe finančnega
prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska
ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z
zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje;
– borznoposredniška družba po zakonu, ki
ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni
register predložila dovoljenja ATVP;
– borza po zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila
dovoljenja ATVP; ali
– družba za upravljanje po zakonu, ki
ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in je v vlogi
za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP.
(5) Ustanovitelj oziroma družbenik družbe
z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh
mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila
delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh
mesecev.
(6) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne
velja:
– za osebe iz četrtega odstavka tega
člena,
– za ustanavljanje namenskih družb s
strani specialnih alternativnih investicijskih skladov oziroma
upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v njihovem imenu
v skladu z določbami zakona, ki ureja upravljavce alternativnih
investicijskih skladov, ter zakona, ki ureja investicijske sklade
in družbe za upravljanje,
– za srednje in velike družbe, kot izhaja
iz Poslovnega registra Slovenije.
(7) Omejitev iz petega odstavka tega
člena ne velja, če družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je
oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo
naslednje pogoje:
– imajo odprt transakcijski
račun;
– niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev
javno objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi
zakona, ki ureja davčni postopek;
– nimajo neporavnanih obveznosti iz
naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v
višini več kot 50 eurov;
– niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev
na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljene na
seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti
prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe
identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da
je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako,
da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV,
in
– ima neprekinjeno vsaj dva meseca
zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika v skladu z
zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, za najmanj polovični
delovni čas.
(8) Omejitev iz 1. točke prvega odstavka
tega člena preneha z izbrisom iz kazenske evidence.
(9) Omejitvi iz 2. in 3. točke prvega
odstavka tega člena prenehata, ko davčni organ za osebo iz prvega
odstavka tega člena, ki je bila objavljena na seznamu
nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov ali na seznamu
zavezancev za DDV, izda potrdilo o tem, da ta oseba ali kapitalska
družba, v kateri je ta oseba neposredno ali posredno z več kot 25
odstotki udeležena v njenem kapitalu, nima zapadlih neplačanih
obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih
izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini 50
eurov, in da ima izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo
obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila
plače. Potrdilo iz prejšnjega stavka ob vpisu v sodni register ali
Poslovni register Slovenije ne sme biti starejše od dneva objave
zadnjega seznama iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Ne
glede na prejšnji stavek potrdilo ne sme biti starejše od 15
dni.
(10) Omejitev iz 4. in 6. točke prvega
odstavka tega člena preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti
odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila omejitev iz 4.
oziroma 6. točke prvega odstavka tega člena.
(11) Omejitev iz 5. točke prvega odstavka
tega člena preneha v enem letu od datuma izbrisa družbe iz sodnega
registra.
(12) Registrski organi, določeni s tem
zakonom, in notarji po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski
obliki v kazenski evidenci ter evidenci pravnomočnih odločb sodišč,
ki ju upravlja Ministrstvo za pravosodje, v evidenci Inšpektorata
Republike Slovenije za delo, evidenci Tržnega Inšpektorata
Republike Slovenije in evidenci Finančne uprave Republike Slovenije
preverijo, ali za vpis v sodni register ali Poslovni register
Slovenije obstaja omejitev iz 1., 4. in 6. točke prvega odstavka
tega člena.
(13) Obstoj omejitev iz 1. do 4. točke
prvega odstavka tega člena pristojni organi iz prejšnjega odstavka
preverijo tudi v primeru ustanovitve družbe, podjetnika ali
pridobitve statusa družbenika s strani osebe, ki ni državljan
Republike Slovenije in v njej nima stalnega prebivališča ali v
Republiki Sloveniji nima sedeža.
(14) Če ustrezne evidence ne omogočajo
vzajemne izmenjave podatkov med Republiko Slovenijo, drugo državo
članico ali tretjo državo, oseba iz prejšnjega odstavka pristojnemu
organu iz dvanajstega odstavka tega člena neobstoj omejitev iz 1.,
2. in 4. točke prvega odstavka tega člena izkaže s predložitvijo
naslednjih dokazil države svojega stalnega prebivališča ali
sedeža:
– izpis iz ustreznega registra, če tega
ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni
organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični
državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, iz
katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za omejitev
ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v
zvezi s 1. in 4. točko prvega odstavka tega člena;
– potrdilo, ki ga izda pristojni organ v
Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, iz
katerega je razvidno, da oseba iz prejšnjega odstavka v matični
državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, nima
neporavnanih davčnih obveznosti v zvezi z 2. točko prvega odstavka
tega člena.
Dokumenti iz tega odstavka, predloženi za
dokazovanje neobstoja omejitve ustanavljanja družb, podjetnikov ali
pridobitve statusa družbenika, ne smejo biti starejši od 60 dni.
Omejitev iz 3. točke prvega odstavka tega člena se preverja v
skladu s šestnajstim odstavkom tega člena.
(15) Če država stalnega prebivališča ali
sedeža osebe iz prejšnjega odstavka ne vodi evidenc, ki omogočajo
vzajemne izmenjave podatkov z Republiko Slovenijo, ali ne izdaja
izpisov iz ustreznega registra ali enakovrednih dokumentov iz prve
alineje prejšnjega odstavka ali potrdil iz druge alineje prejšnjega
odstavka, oseba iz trinajstega odstavka tega člena predloži izjavo,
da:
– država stalnega prebivališča ali sedeža
osebe iz trinajstega odstavka tega člena ne vodi
evidenc,
– država stalnega prebivališča ali sedeža
osebe iz trinajstega odstavka tega člena ne izdaja izpisov iz
ustreznega registra ali enakovrednih dokumentov iz prve alineje
prejšnjega odstavka ali potrdil iz druge alineje prejšnjega
odstavka,
– ne obstajajo razlogi za omejitev
ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v
zvezi s 1., 2. oziroma 4. točko prvega odstavka tega
člena.
(16) Omejitev iz 2., 3., in 5. točke
prvega odstavka, omejitev iz petega odstavka in izpolnjevanje
pogojev iz četrtega, šestega in sedmega odstavka tega člena se
samodejno preverja v informacijskem sistemu za podporo poslovnim
subjektom pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni
register Slovenije z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov
med:
– Poslovnim registrom Slovenije, Finančno
upravo Republike Slovenije in informacijskim sistemom za podporo
poslovnim subjektom v primeru omejitev iz 2., 3., in 5. točke
prvega odstavka tega člena ter glede izpolnjevanja pogojev iz
druge, tretje in četrte alineje sedmega odstavka tega
člena,
– Agencijo Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve ter informacijskim sistemom za
podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja
pogojev iz prve alineje sedmegaodstavka tega
člena in
– Zavodom za zdravstveno zavarovanje
Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom
v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz pete alineje sedmega
odstavka tega člena.
(17) Če so podani razlogi za omejitev iz
2. in 3. točke prvega odstavka in omejitev iz petega odstavka ter
niso izpolnjeni pogoji iz četrtega, šestega in sedmega odstavka
tega člena, točka za podporo poslovnim subjektom, notar ali
informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom stranko obvesti
o obstoju in vrsti omejitve. Obvestilo o obstoju in vrsti omejitve
se predloži vlogi za vpis v sodni register ali Poslovni register
Slovenije. Stranka lahko vlogi za vpis v sodni register ali
Poslovni register Slovenije predloži potrdilo iz devetega odstavka
tega člena.
(18) Centralna depotna družba in Agencija
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve si za
izvajanje 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena dnevno
izmenjujeta podatke Poslovnega registra Slovenije in centralnega
registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(19) Za namene tega člena se šteje, da
ima družba odprt transakcijski račun, če je vpisan v Poslovni
register Slovenije.
(20) Za namene tega člena se šteje, da so
vse družbe, ki nimajo vpisane velikosti v Poslovnem registru
Slovenije, mikro družbe.
11. člen
(objava podatkov in sporočil družbe,
uporaba jezika)
(1) Če zakon določa dolžnost objave
posameznih podatkov ali sporočil družbe, se ti objavijo na spletni
strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) za objave po Zakonu o
gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilo: spletna stran AJPES),
če zakon ne določa drugače. Če akt o ustanovitvi določa, da je
treba objaviti posamezne podatke ali sporočila družbe, se objavijo
na spletni strani AJPES ali v dnevniku, ki izhaja na celotnem
območju Republike Slovenije, ali tako, kot določa ta zakon. Ti
podatki ali sporočila družbe se objavijo tudi v glasilu družbe ali
elektronskem mediju družbe, če ga družba ima (v nadaljnjem
besedilu: glasilo ali elektronski medij družbe). Sporočilo družbe
lahko poleg imena in priimka fizične osebe vsebuje druge osebne
podatke, če zakon določa njihovo objavo.
(2) Spletno stran iz prejšnjega odstavka
upravlja AJPES. Zasnovana mora biti tako, da je vsakomur omogočen
brezplačen vpogled v objavljene podatke. Objave iz prejšnjega
odstavka, ki jih določa zakon, so brezplačne. Za objave iz
prejšnjega odstavka, ki jih določa akt o ustanovitvi, lahko AJPES
zaračuna nadomestilo stroškov po tarifi, ki jo sprejme v soglasju z
ministrom, pristojnim za gospodarstvo.
(3) AJPES pripravi in objavi na svoji
spletni strani in v Uradnem listu Republike Slovenije navodilo, s
katerim podrobneje določi način in trajanje objave podatkov in
sporočil družb iz prvega odstavka tega člena ter tarifo iz drugega
odstavka tega člena.
(4) Poslovodstvo mora zagotoviti, da
sporazumevanje z delavci v družbi v zvezi z dajanjem navodil za
njihovo delo, vodenjem postopkov, v katerih se odloča o njihovih
pravicah, in sodelovanjem delavcev pri upravljanju (poslovno
komunikacijo) poteka v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živi
italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa lahko tudi v
italijanskem ali madžarskem jeziku. V primeru tujih delavcev, ki se
ne sporazumevajo v slovenskem, italijanskem ali madžarskem jeziku,
lahko poslovodstvo zagotovi prevajanje poslovne komunikacije tudi v
njim poznanem jeziku. Poslovodstvo lahko omogoči neposredno
sporazumevanje s tujimi delavci v družbi v njim poznanem jeziku le
v primeru življenjske ogroženosti.
(5) V slovenskem jeziku morajo biti
sestavljeni in objavljeni akti družbe:
– če so z zakonom ali aktom o ustanovitvi
družbe določeni kot obvezni,
– če so namenjeni družbenikom ali so
pomembni za uresničevanje njihovih pravic in obveznosti,
– če so namenjeni osebam, ki so v družbi
v delovnem razmerju, ali
– če so naslovljeni na državljane
Republike Slovenije v zvezi z zadevami družbe.
(6) Na območjih, kjer živi italijanska
ali madžarska narodna skupnost, se v aktih iz prejšnjega odstavka
lahko uporablja tudi italijanski ali madžarski jezik.
(7) Določbe petega in šestega odstavka tega člena ne posegajo v predpise o jeziku v
uradnem poslovanju v Republiki Sloveniji in o jeziku pri poslovanju
s potrošniki v Republiki Sloveniji.
Drugo poglavje
FIRMA
12. člen
(pojem firme)
(1) Firma je ime, s katerim družba
posluje.
(2) V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje
dejavnost družbe.
13. člen
(dodatne sestavine)
Firma ima lahko dodatne sestavine, ki
družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da
spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega
poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom
razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih
oseb.
14. člen
(imena tujih držav)
Firma ne sme vsebovati imen ali znakov
tujih držav ali mednarodnih organizacij.
15. člen
(uporaba besede Slovenija in oznak
države in samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Besedo Slovenija v vseh sklonih in
svojilnih pridevnikih (v nadaljnjem besedilu: beseda Slovenija) je
dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Vlada lahko po prostem preudarku
dovoli družbi uporabo besede Slovenija, pri tem pa preveri,
če:
– ima družba izpolnjene davčne in druge
javnofinančne obveznosti;
– družba ni v postopku insolventnosti
oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno
poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno
prenehanje;
– družba opravlja pridobitno dejavnost,
ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena.
(3) Šteje se, da je dejavnost večjega
pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno. Pri
tem vlada upošteva zlasti:
1. dejavnost, dosedanje poslovanje in
finančni položaj družbe;
2. usmerjenost družbe k razvoju in
rasti.
(4) Pri družbi v ustanavljanju vlada
večji pomen dejavnosti presoja na podlagi vizije in poslanstva
družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga,
ciljnih trgov, ključnih področij delovanja družbe, finančne
projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo.
(5) V primeru družbe, katere večinski
lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja za
uporabo besede Slovenija vlada dodatno upošteva tudi,
ali:
– je njena obvladujoča družba koncern ali
multinacionalka oziroma družba v okviru multinacionalke;
– ima koncern ali multinacionalka
mednarodni ugled;
– gre za koncern ali multinacionalko, ki
v firmah svojih odvisnih družb praviloma uporablja imena držav
sedežev odvisnih družb.
(6) Dovoljenje vlade je potrebno tudi, če
se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno
lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski).
(7) Vlada lahko odvzame dovoljenje, če
ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši
zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije.
16. člen
(ime in priimek osebe)
Ime in priimek oziroma psevdonim
zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo
le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega
zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev,
če so še živi.
17. člen
(nedovoljene sestavine)
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov,
ki:
– nasprotujejo zakonu ali
morali,
– vsebujejo znamke ali neregistrirane
znake, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke,
ali
– vsebujejo ali posnemajo uradne
znake.
18. člen
(izbris sestavine
firme)
Na predlog organov ali oseb iz 15. in 16.
člena tega zakona registrski organ izbriše sestavino firme iz
registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled države,
samoupravne lokalne skupnosti ali osebe iz 16. člena tega
zakona.
19. člen
(uporaba firme)
(1) Družba mora pri svojem poslovanju
uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v
register.
(2) Družba lahko uporablja tudi skrajšano
firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe
razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo
gre.
(3) Skrajšana firma se vpiše v
register.
20. člen
(jezik firme)
(1) Sestavina firme, ki nakazuje
dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem
jeziku.
(2) Prevod firme v tuj jezik se lahko
uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.
(3) Dodatne sestavine firme lahko poleg
črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q. Ne glede na
prejšnji stavek se lahko kot dodatna sestavina firme uporabljajo
besede, ki vključujejo druge črke, če:
– ustrezajo firmam, imenom ali priimkom
družbenikov, ki so sestavni del firme, ali
– ustrezajo registriranim
znamkam.
21. člen
(načelo izključnosti)
(1) Firma družbe se mora jasno
razlikovati od firm vseh drugih družb.
(2) Če ima družbenik družbe z neomejeno
odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe, čigar priimek je
del firme, enak priimek, kot je že vsebovan v prej registrirani
firmi druge družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe,
mora v firmo vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno
razlikovala od že registriranih firm.
(3) Povezane družbe lahko v firmi
uporabljajo skupne sestavine.
22. člen
(nameravana firma)
(1) Vsak lahko zahteva, da registrski
organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena
družba (nameravana firma).
(2) Nameravana firma mora ustrezati
določbam tega poglavja o firmi.
(3) Registrski organ po uradni dolžnosti
nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane
firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu
od vpisa nameravane firme.
23. člen
(varstvo firme)
(1) Registrski organ zavrne predlog za
vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja
ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen
drugih subjektov v Republiki Sloveniji.
(2) Družba, ki meni, da se firma druge
družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke
ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki
urejajo znamke, ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe
firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče
vložiti najpozneje v treh letih po vpisu firme druge družbe ali po
vpisu nameravane firme.
(3) Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko
vloži tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba
nepravilno uporablja svojo firmo.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v
predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo
firmo.
24. člen
(prenos firme)
Firma se lahko prenaša samo skupaj s
podjetjem.
25. člen
(prenehanje družbeništva v
družbi)
(1) Če družbenik, čigar ime ali priimek
je v firmi, preneha biti družbenik družbe, lahko družba nadaljuje
poslovanje pod dosedanjo firmo le z njegovim izrecnim
soglasjem.
(2) Če družbenik umre, lahko njegovi
dediči v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz
firme.
(3) V primeru iz prejšnjih odstavkov mora
biti iz firme razvidno, da je družbenik prenehal biti družbenik
družbe.
26. člen
(izbris imena ali priimka nekdanjega
družbenika)
Na predlog družbenika ali njegovega
dediča iz prejšnjega člena registrski organ izbriše njegovo ime ali
priimek kot sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe
kršen njegov ugled.
27. člen
(firma družbe)
(1) Firma družbe z neomejeno
odgovornostjo mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z
navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o..
(2) Firma komanditne družbe mora
vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d..
Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.
(3) Družba z omejeno odgovornostjo mora
imeti v firmi dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in oznako
d.o.o..
(4) Delniška družba mora imeti v firmi
dodatno sestavino iz 13. člena tega zakona in oznako
d.d..
(5) Firma komanditne delniške družbe mora
imeti v firmi oznako k.d.d..
28. člen
(firma družbe, katere družbenik je
druga družba)
Če je družbenik družbe z neomejeno
odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe družba, se v firmo
iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena vnese firma družbe
kot družbenik.
Tretje poglavje
SEDEŽ
29. člen
(pojem)
(1) Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež
družbe vpisan v register.
(2) Poleg sedeža se v register vpiše tudi
poslovni naslov družbe.
30. člen
(določitev sedeža in poslovnega
naslova)
(1) Za sedež je mogoče določiti kraj,
kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo
njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.
(2) Poslovni naslov se nahaja v kraju
sedeža in vsebuje podatek o kraju z ulico in hišno
številko.
30.a člen
(označevanje na poslovnem
naslovu)
Na poslovnem naslovu mora biti na vidnem
mestu napis z navedbo firme in sedeža družbe.
31. člen
(podružnice)
(1) Družba lahko ima podružnice, ki so
ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v
register.
(2) Podružnice niso pravne osebe, smejo
pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja
družba.
31.a člen
(evropske podružnice družb s sedežem v
Republiki Sloveniji)
(1) V register se vpišejo podatki o
podružnici, za katero velja pravo druge države članice, ki jo v tej
državi članici ustanovi kapitalska družba s sedežem v Republiki
Sloveniji.
(2) Registrski organ po uradni dolžnosti
vpiše podatke o podružnici, ki jih prejme prek sistema povezovanja
poslovnih registrov, vzpostavljenega v skladu z drugim odstavkom
22. člena Direktive 2017/1132/EU (v nadaljnjem besedilu: sistem
povezovanja poslovnih registrov).
(3) Podatki o podružnici se vpišejo med
podatke o družbi.
Četrto poglavje
ZASTOPANJE
32. člen
(zastopanje družbe)
(1) Družbo zastopajo osebe, ki so
določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona
(zakoniti zastopnik).
(2) Zastopnik lahko opravlja vsa pravna
dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali
druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim
osebam.
33. člen
(prokura)
(1) Družba lahko podeli prokuro eni ali
več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi.
(2) Družba lahko imenuje enega ali več
prokuristov ali prokuristk (v nadaljnjem besedilu: prokurist) tudi
samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru
in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na
celo družbo.
34. člen
(skupna prokura)
(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema
ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj
zastopajo družbo.
(2) Tretje osebe lahko veljavno izjavijo
voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov.
(3) Akt o ustanovitvi lahko določi, da
prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi
zastopniki.
35. člen
(obseg prokure)
(1) Prokura upravičuje za vsa pravna
dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev
in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej
pooblaščen.
(2) Omejitev prokure nima pravnega učinka
proti tretjim osebam.
(3) Prokurist v mejah upravičenj iz
prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi
organi.
36. člen
(prenehanje prokure)
Prokura se lahko vsak čas
prekliče.
37. člen
(prenos prokure)
Prokurist prokure ne more prenesti na
drugo osebo.
38. člen
(vpis prokure)
(1) Družba mora podelitev in prenehanje
prokure prijaviti za vpis v register.
(2) Prokuristov podpis je treba shraniti
pri sodišču. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati
podpis s pristavkom, da je to prokura.
38.a člen
(odprava nasprotja
interesov)
Skladno z 48. členom
ZIntPK-C določbe 38.a člena ZGD-1 prenehajo veljati (z dne
17.11.2020), če se nanašajo na poslovne osebe in člane organov
upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih
ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna
skupnost.
(1) Član organa vodenja ali nadzora,
prokurist in izvršni direktor delniške družbe ter poslovodja, član
nadzornega sveta in prokurist družbe z omejeno odgovornostjo se
morajo izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali
dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi ali
nadzira.
(2) V primeru, da nastopi nasprotje
interesov, mora oseba iz prejšnjega odstavka o tem najkasneje v
roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je, in
organ nadzora. Če družba nima nadzornega sveta, mora o tem
obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini.
(3) Nasprotje interesov osebe iz prvega
odstavka tega člena obstaja, kadar je nepristransko in objektivno
opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije
ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa,
interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali
kakršnih koli drugih interesov povezanih z drugo fizično ali pravno
osebo.
(4) Za posle, ki jih družba sklene s
povezanimi strankami, se uporabljajo določbe 270.a, 281.b do 281.d,
284.a in 515.a člena tega zakona.
Peto poglavje
POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED
KONKURENCE
39. člen
(pojem poslovne
skrivnosti)
Za poslovno skrivnost se štejejo
informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu
z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti.
40. člen
Črtan – skladno z 12.
členom ZPosS (UL RS, št. 22/19).
41. člen
(prepoved konkurence)
(1) Družbeniki družbe z neomejeno
odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in
poslovodje ali poslovodkinje (v nadaljnjem besedilu: poslovodja)
družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in
nadzornega sveta delniške družbe ter prokuristi ne smejo sodelovati
pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi
družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko
bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe.
(2) Akt o ustanovitvi družbe lahko določi
omejitve iz prejšnjega odstavka tudi za komanditiste in
komanditistke (v nadaljnjem besedilu: komanditist) v komanditni
družbi ali delničarje in delničarke (v nadaljnjem besedilu:
delničar) v delniški družbi in komanditni delniški družbi ali za
člane gospodarskega interesnega združenja.
(3) Akt o ustanovitvi družbe lahko določi
pogoje, ob katerih je osebam iz prvega odstavka tega člena dopustno
sodelovati pri konkurenčni družbi.
(4) Z aktom o ustanovitvi družbe se lahko
določi, da traja prepoved tudi po tem, ko je kdo izgubil lastnost
osebe iz prvega odstavka tega člena. Prepoved ne sme trajati več
kot dve leti, razen v primerih iz drugega odstavka 268. člena in
tretjega odstavka 515. člena tega zakona, ko prepoved ne sme
trajati več kot šest mesecev.
(5) Določbe tega člena ne posegajo v
prepoved konkurence, ki velja za osebe v delovnem
razmerju.
42. člen
(kršitev prepovedi
konkurence)
(1) Če oseba prekrši prepoved konkurence,
lahko družba zahteva odškodnino.
(2) Družba lahko od kršilca zahteva tudi,
da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle, sklenjene
za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih
za svoj račun, ali da družbi odstopi svojo pravico do
odškodnine.
(3) Terjatve družbe iz prejšnjih
odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za
kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od
kršitve.
Šesto poglavje
REGISTER
43. člen
(predmet vpisa)
V register se vpisujejo podatki o družbi,
za katere to določa ta zakon.
44. člen
(register)
(1) Register vodi sodišče.
(2) Postopek o registrskih zadevah ureja
poseben zakon.
45. člen
(obveščanje o registrskih
podatkih)
(1) Na vseh dopisih, ki jih
družba pošlje naslovniku, morajo biti poleg celotne firme in sedeža
družbe navedeni tudi registrski organ, pri katerem je družba
vpisana in matična številka družbe; pri družbi z omejeno
odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek
osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.
(2) Naročilnice se štejejo za
dopise iz prejšnjega odstavka.
45.a člen
(prijava vpisa premoženjskega vložka v
register)
(1) V register je treba prijaviti osebo,
ki je na podlagi premoženjskega vložka v družbo, v kateri ni
družbenik, pridobila pravico do udeležbe na dobičku.
(2) Opustitev obveznosti iz prejšnjega
odstavka ima za posledico ničnost pravnega posla iz prejšnjega
odstavka.
(3) Prijavo je treba vložiti v 15 dneh po
sklenitvi pravnega posla iz prvega odstavka tega člena. V prijavi
je potrebno navesti ime in priimek oziroma firmo in matično
številko osebe, ki je pridobila pravico do udeležbe na dobičku ter
firmo in matično številko družbe v katero oseba vlaga premoženjski
vložek. Prijavo vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih
pooblaščena za zastopanje družbe, v katero oseba iz prvega odstavka
tega člena vlaga premoženjski vložek.
46. člen
(upravičenci za
prijavo)
Prijavo za vpis družbe vloži oseba, ki je
po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem
zakonom ni določeno drugače.
47. člen
(prijava za prvi vpis v
register)
(1) Prijava za prvi vpis družbe v
register mora vsebovati firmo, dejavnost, sedež, poslovni in
elektronski naslov in druge podatke, določene z zakonom.
(2) Prijavi je treba priložiti akt o
ustanovitvi v izvirniku ali overjenem prepisu in akt o imenovanju
poslovodstva, če to ni določeno že z aktom o
ustanovitvi.
(3) Prijavo je treba vložiti v 15 dneh po
izpolnitvi pogojev za vpis v register.
48. člen
(prijava spremembe za vpis v
register)
(1) Za vpis v register je treba prijaviti
tudi vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena
in prijavi priložiti akte, ki izkazujejo zadnje dejansko stanje. Za
vpis v register je treba prijaviti tudi začetek likvidacijskega
postopka z navedbo likvidacijskih upraviteljev in prenehanje
družbe.
(2) Za prijavo spremembe za vpis v
register se smiselno uporablja določba tretjega odstavka prejšnjega
člena.
49. člen
(prenehal veljati)
Sedmo poglavje
POSTOPEK V NEPRAVDNIH
ZADEVAH
50. člen
(zadeve, o katerih sodišče odloča v
nepravdnem postopku)
(1) Sodišče v nepravdnem postopku odloča
o:
– odvzemu upravičenja za vodenje poslov
ali zastopanje družbeniku (90. in 99. člen);
– dovoljenju družbeniku, da brez
likvidacije prevzame podjetje (prvi odstavek 116.
člena);
– imenovanju ali odpoklicu likvidacijskih
upraviteljev (drugi odstavek 119. in 120. člena in 408.
člen);
– določitvi družbenika ali tretje osebe,
ki hrani poslovne knjige (drugi odstavek 132. člena);
– izročitvi prepisa letnega poročila
komanditistu (drugi odstavek 140. člena);
– imenovanju ustanovitvenega revizorja,
posebnega revizorja, izrednega revizorja pogodbenega revizorja,
posebnega revizorja za razmerja z obvladujočo družbo,
vključitvenega revizorja, revizorja, pripojitvenega in delitvenega
revizorja (194. člen, drugi odstavek 318. člena, prvi odstavek 322.
člena, drugi odstavek 360., 386., 535.b, 546.b, drugi odstavek
555.a, 583. in 627. člena);
– nesoglasjih med ustanovitelji in
ustanovitvenimi revizorji (drugi odstavek 196. člena);
– podaljšanju roka za izvedbo ustanovne
skupščine (tretji odstavek 214. člena);
– objavi oglasa vpisnikom delnic, da
dvignejo vplačila (tretji odstavek 215. člena);
– tržni vrednosti delnic, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu (šesti odstavek 237.
člena);
– imenovanju ali odpoklicu članov organov
vodenja ali nadzora (256. člen in drugi odstavek 276.
člena);
– pooblastilu za sklic skupščine ali
objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča (četrti odstavek
295. člena);
– pravici delničarja, družbenika ali
zainteresirane osebe do obveščenosti (306. in 513. člen ter drugi
odstavek 637. člena);
– primerni odpravnini manjšinskim ali
izstopajočim delničarjem (drugi odstavek 388. člena in tretji
odstavek 556. člena);
– višini plačila likvidacijskemu
upravitelju (prvi odstavek 423. člena);
– nadomestilu in o denarnem plačilu
zunanjim delničarjem (četrti odstavek 552. člena in peti odstavek
553. člena);
– imenovanju posebnega ali skupnega
zastopnika (drugi odstavek 595. člena in prvi odstavek 608.
člena);
– predlogu za sodni preizkus menjalnega
razmerja (prvi odstavek 605. člena);
– zadevah v zvezi z evropsko delniško
družbo, določenih v 8., 25., 26., 55. in 64. členu Uredbe
2157/2001/ES;
– drugih zadevah, za katere ta zakon
določa, da sodišče o njih odloča v nepravdnem postopku.
(2) Če družba z neomejeno odgovornostjo,
komanditna družba ali družba z omejeno odgovornostjo nima
poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti
za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče
v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni
interes. Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s
potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali
z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi.
Sodno imenovani poslovodja ima pravico do plačila za delo in
poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno
imenovani poslovodja in družba ne sporazumeta, odloči o stroških in
plačilu sodišče.
51. člen
(stvarna pristojnost
sodišča)
Za odločanje o zadevah iz prejšnjega
člena je stvarno pristojno okrožno sodišče.
52. člen
(posebne določbe o
postopku)
(1) Za odločanje o zadevah iz 50. člena
tega zakona se smiselno uporablja zakon, ki ureja nepravdni
postopek, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače
določeno.
(2) V zadevah iz 50. člena tega zakona
sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok ali izda sklep
brez naroka.
(3) O predlogu v zadevah iz pete, šeste,
osme, trinajste in štirinajste alineje 50. člena tega zakona mora
sodišče odločiti v petih dneh od prejema predloga. Rok za pritožbo
proti sklepu, s katerim sodišče odloči v teh zadevah, je tri dni od
vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(4) Kadar je predlog utemeljen,
predlagateljeve stroške krije družba, če ta zakon ne določa
drugače.
Osmo poglavje
POSLOVNE KNJIGE IN LETNO
POROČILO
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
53. člen
(uporaba določb in pomen
pojmov)
(1) Določbe tega poglavja v celoti
veljajo za:
1. kapitalske družbe;
2. tiste osebne družbe, pri katerih za
njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična
oseba.
(2) Za podjetnika, katerega podjetje
ustreza merilom za srednje ali velike družbe, veljajo določbe tega
poglavje, razen 57. člena tega zakona.
(3) Za druge osebne družbe, ki niso
osebne družbe iz prvega odstavka tega člena, in za podjetnika,
katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, veljajo samo
določbe 54., 58. do 60. člena ter 65. do 67. člena tega zakona. Pri
uporabi navedenih določb morajo členitev in oznake postavk lastnega
kapitala prilagoditi svojim razmeram in lahko upoštevajo vse
poenostavitve, ki veljajo za majhne družbe.
(4) Posamezni izrazi v tem poglavju
pomenijo:
– družbenik je družbenik osebne družbe
ali družbe z omejeno odgovornostjo ali delničar;
– delež je poslovni delež v družbi z
omejeno odgovornostjo ali delnica v delniški družbi;
– statut je družbena pogodba osebne
družbe ali družbena pogodba družbe z omejeno odgovornostjo ali akt
o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, če ustanovi to družbo
ena sama oseba ali statut delniške družbe;
– bilančni presečni dan je dan, po stanju
na katerega se izdela bilanca stanja; bilančni presečni dan letne
bilance stanja je zadnji dan poslovnega leta;
– slovenski računovodski standardi so
računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za
revizijo v skladu s tem zakonom;
– mednarodni standardi računovodskega
poročanja so standardi, ki so kot mednarodni računovodski standardi
določeni z Uredbo 1606/2002/ES Uredbo Komisije 2023/1803/EU in Uredbo 1126/2008/ES;
? majhna in nekompleksna institucija je
majhna in nekompleksna institucija iz 145. točke prvega odstavka 4.
člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in
investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL
L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo
(EU) 2024/1623 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o
spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno
tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno
tveganje, tržno tveganje in izstopni prag (UL L 2024/1623 z dne 19.
6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU);
? zadeve v zvezi s trajnostnostjo so
okoljski dejavniki, socialni dejavniki, dejavniki v zvezi s
spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki, vključno
z dejavniki trajnostnosti, kot so opredeljeni v 24. točki 2. člena
Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.
novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju
finančnih storitev (UL L št. 317 z dne 9. 12. 2019, str. 1),
zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede
vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št.
2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2019/2088/EU);
? ključna neopredmetena sredstva so
sredstva brez fizičnega obstoja, od katerih je v osnovi odvisen
poslovni model družbe in ki so vir ustvarjanja vrednosti v
družbi;
? evropski standardi poročanja o
trajnostnosti so standardi, ki so določeni z delegiranimi akti
Evropske komisije, sprejetimi na podlagi 29.b in 29.c člena
Direktive 2013/34/EU;
– evropski standardi za prostovoljno
poročanje o trajnostnosti so standardi za prostovoljno uporabo,
sprejeti na podlagi 29.ca člena Direktive 2013/34/EU;
? standardi poročanja o trajnostnosti za
tuja podjetja iz tretjih držav so standardi, ki so določeni z
delegiranim aktom Evropske komisije, sprejetim na podlagi 40.b
člena Direktive 2013/34/EU;
– zaščitena družba je družba, katere
povprečno število delavcev v preteklem poslovnem letu na bilančni
presečni dan ne presega 1.000 in je v vrednostni verigi družbe, ki
je zavezana k poročanju v skladu s prvim odstavkom 70.c ali 70.č
člena tega zakona;
– finančni holding je družba, katere
izključni namen je pridobiti deleže v drugih družbah in upravljati
takšne deleže zaradi dobička, ne da bi se neposredno ali posredno
vključili v upravljanje teh družb in brez vpliva na njihove
pravice, ki jih imajo kot delničarji.
54. člen
(splošna pravila o
računovodenju)
(1) Družbe in podjetniki morajo voditi
poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem
zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače.
Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi
zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh
mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno
poročilo.
(2) Trimesečni rok iz prejšnjega odstavka
velja tudi za sestavo letnega poročila iz 60. člena tega zakona.
Konsolidirano letno poročilo iz 56. člena tega zakona je treba
sestaviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta.
(3) Poslovne knjige morajo biti vodene po
sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače. Vse
družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir
za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v
soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Po
prejemu soglasja mora Slovenski inštitut za revizijo kontni okvir
objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Kontni okvir določi
razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99.
(4) Najmanj enkrat letno je treba
preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v
poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Velike družbe lahko
postavke preverijo tudi z uporabo priznanih
matematično-statističnih metod, ki temeljijo na tehnikah vzorčenja
in izražajo oceno, ki je dober približek fizičnemu popisu
dejanskega stanja.
(5) Če se nad družbo ali podjetnikom
začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred
začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega
izida. V drugih primerih prenehanja je treba izdelati bilanco
stanja in izkaz poslovnega izida v skladu z roki, določenimi z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6) Poslovne knjige, bilance stanja,
izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila iz 56. in
60. člena ter prvega odstavka 70. člena tega zakona je treba trajno
hraniti. Knjigovodske listine se lahko hranijo samo določeno
časovno obdobje.
(7) Podrobnejša pravila o računovodenju
določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih
računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za
revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in
finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred
odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim
osebam, da nanje podajo mnenje. Po prejemu soglasja jih mora
Slovenski inštitut za revizijo objaviti v Uradnem listu Republike
Slovenije. Slovenski računovodski standardi določijo
zlasti:
1. vsebino in členitev izkaza denarnih
tokov in izkaza gibanja kapitala,
2. pravila o vrednotenju računovodskih
postavk, in
3. pravila o vsebini posameznih postavk v
računovodskih izkazih in pojasnilih teh postavk v prilogi k
izkazom.
(8) Slovenski računovodski standardi ne
smejo biti v nasprotju s tem zakonom in drugimi zakoni, ki urejajo
pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi,
izdanimi na njihovi podlagi.
(9) Slovenski računovodski standardi
morajo povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU in v zasnovi ne smejo
biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
(10) Družbe, ki so zavezane h
konsolidaciji na podlagi 56. člena tega zakona, morajo sestaviti
konsolidirano letno poročilo iz devetega odstavka 56. člena tega
zakona v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
(11) Poleg družb iz prejšnjega odstavka
sestavljajo računovodska poročila iz prvega odstavka 60. člena tega
zakona v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
tudi:
1. banke,
2. zavarovalnice, in
3. druge družbe, če tako odloči skupščina
družbe, vendar najmanj za pet let.
(12) Sredstva za izvajanje nalog iz
tretjega in sedmega odstavka tega člena, ki jih Slovenski inštitut
za revizijo opravlja na podlagi javnega pooblastila, se
zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za
finance. Financiranje se dogovori s pogodbo o izvajanju in
financiranju nalog iz javnega pooblastila.
55. člen
(mikro, majhne, srednje in velike
družbe)
(1) Družbe se pri uporabi tega zakona
razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo
navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance
stanja:
– povprečno število delavcev v poslovnem
letu,
– čisti prihodki od prodaje,
in
– vrednost aktive.
(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje
dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem
letu ne presega deset,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo
900.000 eurov, in
– vrednost aktive ne presega 450.000
eurov.
(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro
družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh
meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem
letu ne presega 50,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo
10.000.000 eurov, in
– vrednost aktive ne presega
5.000.000.
(4) Srednja družba je družba, ki ni mikro
družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem
odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
– povprečno število delavcev v poslovnem
letu ne presega 250,
– čisti prihodki od prodaje ne presegajo
50.000.000 eurov, in
– vrednost aktive ne presega 25.000.000
eurov.
(5) Velika družba je družba, ki ni mikro
družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po tretjem
odstavku tega člena ali srednja družba po prejšnjem
odstavku.
(6) Družbe se v skladu z merili iz
prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka
prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe, če na
podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni
presečni dan bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati
merila iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka
tega člena.
(7) Določbe tega zakona in drugih
predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za
mikro družbe, razen če ta zakon in drugi predpisi ne določajo
drugače. Določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka o
velikosti družb in njihovem prerazvrščanju veljajo tudi za
skupine.
(8) Določbe tega poglavja, ki veljajo za
velike družbe, veljajo tudi za:
– subjekt javnega interesa iz prvega
stavka desete alineje osmega odstavka 3. člena tega
zakona,
– borzo vrednostnih papirjev,
– družbo, ki mora v skladu s 56. členom
tega zakona pripraviti konsolidirano letno poročilo.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek
veljajo določbe 70.c do 70.d člena tega zakona za veliko družbo iz
petega odstavka tega člena ter majhno in srednjo družbo iz tretjega
in četrtega odstavka tega člena, s katere vrednostnimi papirji se
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
56. člen
(konsolidirano letno
poročilo)
(1) Družba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v
Republiki Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe), mora pripraviti
tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena
od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna
družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po
pravu države sedeža družbe.
(2) Družba je za namene iz tega poglavja
obvladujoča v drugi družbi, če je izpolnjen eden od
pogojev:
1. če ima večino glasovalnih pravic v
drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali
odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge
družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega
vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega
pravnega temelja;
4. če je družbenik v drugi družbi in če
na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino
glasovalnih pravic v tej družbi ali
5. če ima prevladujoči vpliv nad drugo
družbo oziroma ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te
družbe.
(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke
prejšnjega odstavka se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja
in odpoklica, katerih imetnik je obvladujoča družba, prištejejo
glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih
imetnik je druga družba, ki je odvisna obvladujoči družbi, in
navedene pravice oseb, ki delujejo za račun obvladujoče družbe ali
druge njej odvisne družbe. Pravice iz posedovanja delnic za račun
osebe, ki ni obvladujoča družba ali njena odvisna družba, in
pravice iz delnic, pridobljenih kot poroštvo, če so uresničene v
skladu s prejetimi navodili ali pridobljene z odobritvijo posojil
kot del običajne poslovne dejavnosti, se, če so glasovalne pravice
uresničene v interesu osebe, ki je dala poroštvo, ne prištevajo
pravicam iz prejšnjega stavka.
(4) Pri uporabi 1. in 4. točke drugega
odstavka tega člena se od vseh glasovalnih pravic v odvisni družbi
odštejejo glasovalne pravice iz deležev, ki jih ima ta družba,
odvisna družba te družbe ali oseba, ki deluje v svojem imenu,
vendar za račun teh družb.
(5) Obvladujoča družba, ki skupaj z
odvisnimi družbami ne dosega pogojev za velike družbe iz petega
odstavka 55. člena tega zakona, pri čemer se merili čistih
prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ni
dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To ne velja, če
je obvladujoča družba ali katera od odvisnih družb subjekt javnega
interesa. Obvladujoča družba za ta namen pri ugotavljanju čistih
prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ne upošteva prilagoditev,
potrebnih za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.
Konsolidiranega letnega poročila ni treba sestavljati obvladujoči
družbi, ki ima le odvisne družbe, ki jih je mogoče izključiti iz
konsolidacije na podlagi sedmega odstavka tega člena.
(6) Obvladujoča družba, s katere
vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in je
hkrati tudi odvisna družba družbe iz države članice, ni dolžna
izdelati konsolidiranega letnega poročila (izvzeta družba), če je
družba iz države članice imetnica vseh deležev v izvzeti družbi ali
ima v lasti več kot 90 odstotkov deležev in preostali družbeniki
soglašajo z izvzetjem. Izvzeta družba mora biti vključena v
konsolidacijo obvladujoče družbe iz države članice. Izvzeta družba
mora v roku enega meseca od objave konsolidiranega letnega poročila
v državi članici v skladu s tem zakonom objaviti prevedeno letno
konsolidirano poročilo in revizorjevo poročilo obvladujoče družbe.
V prilogi k izkazom mora izvzeta družba navesti firmo in sedež
družbe, ki pripravi konsolidirano letno poročilo in razlog za
izvzetje iz priprave konsolidiranega letnega poročila. Ne glede na
možnost izvzetja pa mora izvzeta družba zagotoviti podatke iz
konsolidiranih letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih
poslovnih poročil, če se ti zahtevajo za obveščanje zaposlenih ali
njihovih predstavnikov ali če jih zahtevajo upravni ali sodni
organi za svoje potrebe.
(7) V konsolidacijo ni treba vključiti
odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz po
osmem odstavku tega člena. Če več družb izpolnjuje merilo iz prvega
stavka tega odstavka, jih je treba vključiti v konsolidacijo, če so
vse skupaj pomembne za resničen in pošten prikaz po osmem odstavku
tega člena. Družba mora v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti
družbe, ki jih zaradi razlogov iz prejšnjega stavka ni vključila v
konsolidacijo, in pojasniti razloge za tako odločitev.
(8) Konsolidirano letno poročilo mora
izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja,
poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki
so vključene v konsolidacijo kot celote. Če se sestava družb,
vključenih v konsolidacijo, med poslovnim letom bistveno spremeni,
se v konsolidirano letno poročilo vključijo podatki, ki omogočijo
primerjavo zaporednih letnih konsolidiranih poročil. Obveznost iz
prejšnjega stavka se lahko izpolni s pripravo prilagojene bilance
stanja in izkaza poslovnega izida. Za vsako družbo, vključeno v
konsolidacijo, je treba v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti,
na podlagi katerih pogojev iz drugega odstavka tega člena je
posamezna družba vključena v konsolidacijo.
(9) Konsolidirano letno poročilo se
pripravi na isti presečni dan kot letno poročilo obvladujoče
družbe. Družba pri pripravi konsolidiranih letnih računovodskih
izkazov praviloma uporabi enake podlage za merjenje, kot se
uporabljajo pri letnih računovodskih izkazih obvladujoče družbe.
Pri uporabi drugih podlag za merjenje v skladu s tem zakonom mora
družba v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom navesti
razloge za tako uporabo. Konsolidirano letno poročilo je
sestavljeno iz konsolidiranega računovodskega poročila in
konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v
konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno
iz konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza poslovnega
izida in konsolidiranega izkaza drugega vseobsegajočega donosa,
konsolidiranega izkaza denarnih tokov in konsolidiranega izkaza
gibanja kapitala ter priloge h konsolidiranim računovodskim
izkazom. Ti sestavni deli konsolidiranega računovodskega poročila
sestavljajo celoto. Za obliko, vsebino, obveznost zagotavljanja
sestave in objave ter sprejetje konsolidiranega letnega poročila se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o letnem
poročilu.
(10) V prilogi h konsolidiranim
računovodskim izkazom se pri razkrivanju transakcij med povezanimi
osebami izločijo transakcije med družbami, vključenimi v
konsolidacijo. Pri razkrivanju zneskov nagrad, predujmov in posojil
članom poslovodstva in nadzornega sveta se v prilogi h
konsolidiranim računovodskim izkazom razkrijejo samo zneski, ki so
jih od družb, vključenih v konsolidacijo, dobili člani poslovodstva
in nadzornih svetov obvladujoče družbe. Pri sporočanju podatkov o
pridobljenih lastnih deležih se v prilogi h konsolidiranim
računovodskim izkazom prikažejo samo deleži obvladujoče družbe, ki
jih imajo družbe, vključene v konsolidacijo, ali osebe, ki delujejo
v svojem imenu, vendar za račun katere koli od teh
družb.
(11) V konsolidiranem poslovnem poročilu
se v izjavi o upravljanju družbe pri razkrivanju sistema notranjih
kontrol in upravljanja tveganj prikaže samo glavne značilnosti
sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj na ravni skupine
družb.
57. člen
(revidiranje in dajanje zagotovil o
trajnostnosti)
(1) Letna poročila velikih in srednjih
kapitalskih družb ter dvojnih družb pregleda revizor na način in
pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
Revizor:
– revidira računovodsko
poročilo,
– pregleda poslovno poročilo v obsegu,
potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi
sestavinami letnega poročila,
– pregleda poročilo o trajnostnosti,
kadar ga je družba dolžna pripraviti v skladu s 70.c ali 70.č
členom tega zakona, pri čemer lahko to poročilo pregleda tudi
revizor, ki ni isti kot tisti, ki opravlja pregled preostalih delov
letnega poročila,
– preveri, ali poslovno poročilo vsebuje
izjavo o upravljanju družbe, in pregleda njeno formalno popolnost,
vsebinsko pa se v mnenju omeji na pregled podatkov iz 3. in 4.
točke šestega odstavka 70. člena tega zakona,
– preveri, ali je bila družba za poslovno
leto pred poslovnim letom, za katero so bili pripravljeni
računovodski izkazi, ki se revidirajo, dolžna objaviti poročilo o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki in če ugotovi, da bi ga
morala objaviti, preveri tudi, ali je bilo poročilo objavljeno v
skladu z določbami tega zakona, ki urejajo javno objavo in objavo
poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki na spletni strani
družbe.
Vse to velja tudi za konsolidirana letna
poročila.
(2) Revizorjevo poročilo o računovodskih
izkazih je v pisni obliki in mora vsebovati:
1. opredelitev družbe, katere letni ali
konsolidirani računovodski izkazi so predmet zakonite revizije,
navedbo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov ter datuma
in obdobja, ki ga zajemajo, ter opredelitev okvira računovodskega
poročanja, uporabljenega pri njihovi pripravi;
2. opis obsega revizije, v katerem se
opredelijo vsaj revizijski standardi, v skladu s katerimi je bila
izvedena revizija;
3. revizijsko mnenje, ki je brez
pridržkov, s pridržki ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno
mnenje revizorja o tem:
– ali so letni računovodski izkazi
resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom
računovodskega poročanja ter;
– kjer je to ustrezno, ali letni
računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve;
– če revizor ne more izraziti
revizijskega mnenja, zavrnitev mnenja;
4. sklic na vse morebitne druge zadeve,
na katere revizor posebej opozarja, ne da bi se revizijsko mnenje
zato spremenilo;
5. mnenje o tem:
– ali je poslovno poročilo skladno z
računovodskimi izkazi istega poslovnega leta in
– ali je bilo poslovno poročilo
pripravljeno v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami;
6. navedbo, ali je bila družba dolžna
objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in če
ugotovi, da bi ga morala objaviti, tudi navedbo, ali je bilo
poročilo objavljeno v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo
javno objavo in objavo poročila o davčnih informacijah v zvezi z
dohodki na spletni strani družbe;
7. navedbo, ali je glede na poznavanje in
razumevanje družbe in njenega okolja, ki ju je revizor pridobil med
revizijo, ugotovil bistveno napačne navedbe v poslovnem poročilu,
pri čemer navede naravo morebitnih takšnih navedb;
8. izjavo o kakršni koli pomembni
negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko
povzročile pomemben dvom o zmožnosti družbe, da bi nadaljevala
poslovanje;
9. navedbo sedeža revizorja ali
revizijske družbe;
10. datum in revizorjev
podpis.
(3) Revizorjevo poročilo o dajanju
zagotovil o trajnostnosti je v pisni obliki in mora vsebovati
najmanj:
1. opredelitev družbe, katere poročilo o
trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti je predmet
pregleda, navedbo poročila o trajnostnosti ali konsolidiranega
poročila o trajnostnosti, datuma in obdobja, ki ga zajema, ter
opredelitev okvira poročanja o trajnostnosti, uporabljenega pri
njegovi pripravi;
2. opis obsega dajanja zagotovil o
trajnostnosti, v katerem se opredelijo vsaj standardi dajanja
zagotovil, v skladu s katerimi je bil izveden pregled;
3. revizorjev sklep ali mnenje o tem, ali
je poročilo o trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o
trajnostnosti skladno z zahtevami tega zakona ter 8. člena Uredbe
(EU) 2020/852 z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za
spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088
(UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13; v nadaljnjem besedilu:
Uredba 2020/852/EU);
4. navedbo sedeža revizorja ali
revizijske družbe;
5. datum in revizorjev podpis.
(4) Revizor je odgovoren družbi in
delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s
kršitvijo pravil o revidiranju, določenih z zakonom, ki ureja
revidiranje. Revizor je odgovoren za škodo iz prejšnjega stavka do
višine 150.000 eurov za majhne kapitalske družbe, do višine 500.000
eurov za srednje kapitalske družbe in do višine 1.000.000 eurov za
velike kapitalske družbe. Omejitev odškodninske odgovornosti po
prejšnjem stavku ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali
iz hude malomarnosti.
(5) Če revizor v skladu z zakonom, ki
ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost iz prvega
odstavka tega člena ni izpolnjena.
(6) Revizija letnega poročila iz prvega
odstavka tega člena mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu
poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo ali
revidirano konsolidirano letno poročilo predložiti organu družbe,
pristojnemu za sprejetje tega poročila, skupaj z revizorjevim
poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega
poročila.
(7) Revizor mora sodelovati z revizijsko
komisijo in jo obveščati o glavnih zadevah v zvezi z revizijo
letnega poročila, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjih
kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja.
(8) Revizor opravi preiskavo letnih
računovodskih izkazov in izrazi mnenje v skladu z mednarodnimi
revizijskimi standardi pri tistih majhnih kapitalskih družbah, ki
po pripoznanju merijo opredmetena osnovna sredstva po
revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za
katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, vključno z
izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po
pošteni vrednosti. Preiskava letnih računovodskih izkazov mora biti
izvedena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.
58. člen
(javna objava)
(1) Letna poročila iz prvega in osmega
odstavka prejšnjega člena ter konsolidirana letna poročila je treba
zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom v elektronski
obliki predložiti AJPES v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.
Družbe morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi
popravljeno letno poročilo ali konsolidirano letno poročilo oziroma
spremembe revizorjevega poročila. Družbe iz prvega odstavka 53.
člena tega zakona morajo v skladu s prvim stavkom tega odstavka
predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja
izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni
razvidno iz letnega poročila.
(2) Družba, za katero velja 70.c ali 70.č
člen tega zakona, v skladu s prejšnjim odstavkom predloži AJPES
letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo v enotni
elektronski obliki, ki jo določa 3. člen Delegirane uredbe Komisije
(EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive
2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi
tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike
poročanja (UL L št. 143 z dne 29. 5. 2019, str. 1), ter poročilo o
trajnostnosti oziroma konsolidirano poročilo o trajnostnosti,
vključno z informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu z 8.
členom Uredbe 2020/852/EU, opremi z oznakami v skladu z elektronsko
obliko poročanja, določeno v navedeni delegirani uredbi.
(3) Letno poročilo majhnih družb, z
vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, in
letno poročilo podjetnikov je treba zaradi javne objave v
elektronski obliki predložiti AJPES v treh mesecih po koncu
poslovnega leta. Družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona
morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi predlog
razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev
dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega
poročila. Podjetniki, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz
dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi
ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, niso
dolžni predložiti letnih poročil zaradi javne objave. Finančna
uprava Republike Slovenije pošlje seznam podjetnikov iz prejšnjega
stavka AJPES.
(4) AJPES mora javno objaviti letna
poročila in konsolidirana letna poročila skupaj z revizorjevim
poročilom, predložena po prvem in drugem odstavku tega člena, ali
letna poročila, predložena po prejšnjem odstavku, ter druga
poročila, če zakon določa predložitev poročila AJPES zaradi javne
objave, tako da jih zajame v informatizirani obliki in objavi na
spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil. V skladu
s prejšnjim stavkom je treba za družbe iz prvega odstavka 53. člena
tega zakona hkrati objaviti tudi predlog razporeditve dobička ali
obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje
izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. Spletne strani iz
prvega stavka tega odstavka morajo biti zasnovane tako, da je
vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na
spletnih straneh.
(5) AJPES prek sistema povezovanja
poslovnih registrov po uradni dolžnosti nemudoma obvesti pristojni
organ države članice podružnice, ki jo je ustanovila kapitalska
družba s sedežem v Republiki Sloveniji, o javni objavi letnega
poročila te družbe.
(6) AJPES mora vsakomur na njegovo
zahtevo izročiti kopijo letnega ali konsolidiranega letnega
poročila skupaj z revizorjevim poročilom, ki je bilo predloženo po
prvem in drugem odstavku tega člena, ali kopijo letnega poročila,
predloženega po tretjem odstavku tega člena, ter kopijo drugega
poročila, če zakon določa predložitev poročila AJPES zaradi javne
objave, za plačilo nadomestila, ki ga določa tarifa AJPES. Kopije
iz prejšnjega stavka mora AJPES izročiti v obsegu (v celoti ali
delih) in v obliki (elektronski ali pisni), kot je to navedeno v
zahtevi. Kopija v pisni obliki mora biti označena kot »točen
prepis«, za elektronsko obliko pa se uporablja zakon, ki ureja
elektronsko poslovanje in elektronski podpis.
(7) V vsaki javni objavi celotnega
letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila morajo biti
ta poročila objavljena v obliki in besedilu, na podlagi katerega so
bila revidirana. Hkrati mora biti objavljeno revizorjevo poročilo v
celotnem besedilu, vključno z utemeljitvijo morebitnega mnenja s
pridržkom ali odklonilnega mnenja. Če izkazov ali poročila ni
pregledal revizor, je treba v objavi opozoriti na to
okoliščino.
(8) V vsaki objavi povzetka letnega
poročila ali konsolidiranega letnega poročila je treba opozoriti,
da gre za povzetek. V objavi povzetka mora biti naveden datum
predložitve letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila
po prvem ali drugem ali tretjem odstavku tega člena ter datum in
način javne objave po četrtem odstavku tega člena. Če ta poročila
še niso bila predložena po prvem ali drugem ali tretjem odstavku
tega člena, je treba na to okoliščino v objavi opozoriti. Objavi
povzetka ne sme biti priloženo celotno revizorjevo poročilo, ampak
se razkrije samo revizijsko mnenje in sklic na vse morebitne druge
zadeve, na katere revizor posebej opozarja, ne da bi se revizijsko
mnenje zato spremenilo. Lahko pa se objavi povzetka priloži
revizorjevo poročilo o povzetku.
(9) Če je revizor v skladu z zakonom, ki
ureja revidiranje, zavrnil pripravo mnenja, je treba na to
okoliščino pri objavi po šestem in sedmem odstavku tega člena
izrecno opozoriti.
(10) Družbe in podjetniki morajo AJPES za
javno objavo po četrtem odstavku tega člena plačati nadomestilo, ki
ga določa tarifa AJPES. Ne glede na prejšnji stavek morajo družbe
in podjetniki, ki nameravajo prenehati z opravljanjem dejavnosti
pred iztekom treh mesecev po koncu poslovnega leta, za javno objavo
po četrtem odstavku tega člena hkrati s predložitvijo poročil
plačati nadomestilo, ki ga določa tarifa AJPES.
(11) Tarifo, s katero določi nadomestila
iz šestega in desetega odstavka tega člena, sprejme AJPES, v
soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in za
pravosodje. Nadomestila ne smejo biti višja od dejanskih stroškov,
povezanih z zajemanjem poročil v informatizirani obliki in
vzdrževanjem spletnih strani, namenjenih javni objavi letnih
poročil ali stroškov, povezanih z izdelavo kopij
poročil.
(12) Ministra, pristojna za gospodarstvo
in za pravosodje, po predhodnem mnenju AJPES predpišeta podrobnejša
pravila o:
1. načinu predložitve poročil po prvem,
drugem ali tretjem odstavku tega člena in poročila o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki in ob izpolnjevanju pogojev izjave
iz 70.j in 683.c člena tega zakona;
2. načinu javne objave po četrtem
odstavku tega člena ter o zasnovi spletnih strani iz četrtega
odstavka tega člena.
(13) Bilanco stanja in izkaz poslovnega
izida iz petega odstavka 54. člena tega zakona ter zaključno
poročilo iz 68. člena tega zakona je treba predložiti AJPES v
rokih, ki jih za njihovo predložitev določa zakon, ki ureja davčni
postopek. AJPES prejete dokumente informatizira in brezplačno javno
objavi na svojih spletnih straneh tako, da navede tudi razlog
njihove sestave.
59. člen
(pošiljanje podatkov iz letnih
poročil)
(1) Družbe in podjetniki, razen
podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti
zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega
dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih
po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil
o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu
za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne,
raziskovalne in davčne namene.
(2) Družbe in podjetniki iz tretjega
odstavka prejšnjega člena, katerih poslovno leto je enako
koledarskemu letu, lahko izpolnijo obveznost iz tretjega odstavka
prejšnjega člena tako, da ob predložitvi podatkov v skladu s
prejšnjim odstavkom navedejo, naj se podatki iz letnega poročila
uporabijo tudi za javno objavo.
(3) Družbe in podjetniki iz petega
odstavka 54. člena tega zakona ter družbe iz 68. člena tega zakona
morajo predložiti podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega
izida oziroma zaključnega poročila AJPES v elektronski obliki
zaradi nadaljnje obdelave podatkov za državno statistiko ter druge
evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.
Družbe in podjetniki iz petega odstavka 54. člena tega zakona lahko
ob predložitvi podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega
izida izpolnijo svojo obveznost iz trinajstega odstavka prejšnjega
člena tako, da ob predložitvi podatkov iz tega odstavka navedejo,
naj se podatki uporabijo tudi za javno objavo.
(4) AJPES lahko podatke iz letnih poročil
o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in
podjetnikov uporabi samo za izdelavo uskupinjenih informacij o
gospodarskih gibanjih. Podatkov o posamezni družbi ali podjetniku
ne sme dati drugim osebam ali jih javno objavljati. Ne glede na
prejšnji stavek mora AJPES ministrstvu, pristojnemu za finance ali
gospodarstvo, na njegovo zahtevo poslati podatke o posamezni družbi
ali podjetniku.
(5) AJPES mora podatke, ki so po zakonu,
ki ureja davčni postopek, del davčnega obračuna, avtomatično
posredovati Finančni upravi Republike Slovenije v roku in na način,
ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Šteje se, da so s
tem družbe in podjetniki oddali del davčnega obračuna.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega
člena mora AJPES podatke iz prvega in tretjega odstavka tega člena
poslati v ustrezni elektronski obliki državnim organom in pravnim
osebam, ki so z zakonom pooblaščene za pridobivanje in uporabo teh
podatkov za evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in
davčne namene. Državnim organom, Banki Slovenije in članom
Ekonomsko-socialnega sveta mora te podatke dati brezplačno, pravnim
osebam pa za plačilo dejanskih stroškov obdelave ali dajanja
podatkov.
(7) Družbe iz prvega in osmega odstavka
57. člena tega zakona morajo hkrati s predložitvijo revidiranega
letnega poročila oziroma preiskanih letnih računovodskih izkazov v
spletni aplikaciji AJPES potrditi pravilnost podatkov, predloženih
po tem členu, ali popraviti tiste podatke, ki so se spremenili po
opravljeni reviziji oziroma preiskavi letnih računovodskih
izkazov.
2. oddelek
SPLOŠNA PRAVILA O LETNEM
POROČILU
60. člen
(letno poročilo)
(1) Letno poročilo družb iz prvega
odstavka 57. člena tega zakona je sestavljeno iz:
– bilance stanja,
– izkaza poslovnega izida,
– izkaza denarnih tokov,
– izkaza gibanja kapitala,
– izkaza drugega vseobsegajočega
donosa,
– priloge s pojasnili k izkazom,
in
– poslovnega poročila iz 70. člena tega
zakona.
Računovodski izkazi iz prve do četrte
alineje tega odstavka in priloga s pojasnili k izkazom kot celota
sestavljajo računovodsko poročilo.
(2) Letno poročilo majhnih kapitalskih
družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem
trgu, je sestavljeno vsaj iz:
– bilance stanja,
– izkaza poslovnega izida, in
– priloge s pojasnili k
izkazom.
(3) Letno poročilo družb in podjetnikov
iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona je sestavljeno vsaj
iz:
– bilance stanja, in
– izkaza poslovnega izida.
(4) Bilanca stanja prikazuje stanje
sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega
leta.
(5) Izkaz poslovnega izida prikazuje
prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu.
(6) Izkaz gibanja kapitala prikazuje
gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z
uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube.
(7) Izkaz denarnih tokov prikazuje
gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem
letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih
sredstev.
(8) Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
prikazuje tiste postavke, ki niso pripoznane v izkazu poslovnega
izida, vplivajo pa na velikost celotnega lastniškega
kapitala.
(9) Letnemu poročilu se, kadar obstaja,
priloži revizijsko poročilo, predlog za uporabo bilančnega dobička
in poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, ki pa niso sestavni
deli letnega poročila.
60.a člen
(obveznost zagotavljanja sestave in
objave letnih poročil)
(1) Člani organov vodenja in nadzora
družbe morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila z vsemi
sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in
poročilom o trajnostnosti, ter poročila o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki, sestavljena in objavljena v skladu s tem zakonom,
slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja in standardi poročanja o trajnostnosti.
Pri tem ravnajo v skladu s pristojnostmi, skrbnostjo in
odgovornostmi, kakor jih za posamezno obliko družbe določa ta
zakon.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporablja tudi za člane organov vodenja in nadzora
odvisnih družb, ustanovljenih s strani družb, ki so tuja podjetja
iz tretjih držav, ter zastopnike tujega podjetja iz tretje države
glede:
– predložitve poročila o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki in objave na spletni strani odvisne
družbe v skladu s 70.j členom tega zakona,
– predložitve poročila o trajnostnosti v
skladu s 70.d členom tega zakona in poročila o trajnostnosti v
skladu s prvim in drugim odstavkom 58. člena tega
zakona.
(3) Letno poročilo in njegove sestavne
dele morajo podpisati vsi člani poslovodstva družbe.
61. člen
(splošno pravilo)
(1) Letno poročilo in poročilo o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki mora biti sestavljeno jasno in
pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in
obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega
izida.
(2) Če uporaba določb 62. do 70. člena
tega zakona in slovenskih računovodskih standardov ali mednarodnih
standardov računovodskega poročanja ne zadošča za resničen in
pošten prikaz iz prejšnjega odstavka, mora priloga k izkazom
vsebovati ustrezna pojasnila.
(3) Če v izjemnih primerih zaradi uporabe
posameznih določb 62. do 70. člena tega zakona ni mogoče izpolniti
obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se taka določba ne sme
uporabiti, če se z opustitvijo njene uporabe doseže resničen in
pošten prikaz iz prvega odstavka tega člena. V takem primeru je
treba v prilogi k izkazom pojasniti razloge za opustitev uporabe
posamezne določbe in opisati, kakšne učinke bi imela uporaba take
določbe na prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega
finančnega položaja ter poslovnega izida.
62. člen
(splošna pravila o členitvi
izkazov)
(1) V izkazih ni dovoljeno pobotati
posameznih aktivnih postavk s posameznimi pasivnimi postavkami ali
posameznih postavk prihodkov s posameznimi postavkami
odhodkov.
(2) V bilancah stanja in izkazih
poslovnega izida za zaporedna poslovna leta je treba uporabljati
enak način členitve postavk. Samo izjemoma ga je dovoljeno
spremeniti. V takem primeru je treba v prilogi s pojasnili k
računovodskim izkazom opozoriti na to okoliščino in pojasniti
razloge za spremembo načina členitve postavk.
(3) V bilanci stanja ali izkazu
poslovnega izida morajo biti postavke iz 65. in 66. člena tega
zakona prikazane ločeno in v enakem zaporedju, kot je določeno v
navedenih določbah tega zakona. Nadaljnja členitev postavk v
posameznih postavkah, določenih v 65. in 66. členu tega zakona, je
dovoljena. Nove postavke je dovoljeno dodati samo, če se po vsebini
ne prekrivajo s postavkami iz 65. in 66. člena tega
zakona.
(4) Način členitve, nomenklaturo in
poimenovanje postavk, ki so v bilanci stanja ali izkazu poslovnega
izida označene z arabskimi številkami, je dovoljeno prilagoditi
posebnim značilnostim dejavnosti družbe. Posebna pravila za
prilagoditev iz prejšnjega stavka za družbe, ki opravljajo
dejavnost s področja posameznih gospodarskih panog, in sicer zlasti
za banke in zavarovalnice, so določena z ustreznim področnim
zakonom.
(5) Postavke v bilanci stanja ali izkazu
poslovnega izida, ki so označene z arabskimi številkami, se lahko
združijo:
1. če je vrednost posameznih postavk, ki
se združijo, nepomembna za resničen in pošten prikaz po prvem
odstavku prejšnjega člena, ali
2. če se z združitvijo postavk doseže
boljša preglednost; v tem primeru morajo biti združene postavke
ločeno prikazane v prilogi k izkazom.
(6) V bilanci stanja in izkazu poslovnega
izida je treba pri vsaki postavki navesti tudi vrednost te postavke
v preteklem letu. Če te vrednosti niso primerljive, je treba
vrednost postavke preteklega leta ustrezno prilagoditi.
Neprimerljivost postavk in njihove prilagoditve morajo biti
prikazane v prilogi k izkazom z ustreznimi pojasnili.
(7) V bilanci stanja in izkazu poslovnega
izida ni treba prikazati tistih postavk, katerih vrednost je enaka
nič, razen če je to potrebno zaradi primerjave z vrednostjo teh
postavk v preteklem letu.
3. oddelek
BILANCA STANJA
63. člen
(družbe v skupini in pridružene
družbe)
(1) Družbe v skupini so obvladujoča
družba in od nje odvisne družbe, kot je določeno v drugem odstavku
56. člena tega zakona, ne glede na to, ali se za skupino sestavlja
konsolidirano letno poročilo.
(2) Pridružena družba je družba, v kateri
ima druga družba pomemben kapitalski vpliv in ni njej odvisna
družba. Za družbo se šteje, da ima pomemben kapitalski vpliv na
drugo družbo, če ima v tej družbi 20 odstotkov ali več glasovalnih
pravic.
64. člen
(rezerve)
(1) Kot kapitalske rezerve (obveznosti do
virov sredstev – postavka A.II.) se izkažejo:
1. zneski, ki jih družba pridobi iz
vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske
osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala),
2. zneski, ki jih družba pridobi pri
izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo
nad nominalnim zneskom obveznic,
3. zneski, ki jih dodatno vplačajo
družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
4. zneski drugih vplačil družbenikov na
podlagi statuta (na primer naknadna vplačila
družbenikov),
5. zneski na podlagi poenostavljenega
zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z
umikom deležev,
6. zneski na podlagi odprave splošnega
prevrednotevalnega popravka kapitala in zneski, preneseni iz
revalorizacijske rezerve,
7. zneski prihodkov iz prenehanja ali
zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki
presegajo znesek prenesene izgube.
(2) Rezerve iz dobička (obveznosti do
virov sredstev – postavka A.III.) se lahko oblikujejo samo iz
zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička.
Rezerve iz dobička se delijo na:
1. zakonske rezerve (tretji odstavek tega
člena; obveznosti do virov sredstev postavka A.III.1.),
2. rezerve za lastne deleže (peti
odstavek tega člena; obveznosti do virov sredstev postavka
A.III.2.),
3. lastni deleži (kot odbitna postavka
A.III.3.),
4. statutarne rezerve (sedmi odstavek
tega člena; obveznosti do virov sredstev postavka
A.III.4.),
5. druge rezerve iz dobička (deveti
odstavek tega člena; obveznosti do virov sredstev – postavka
A.III.5.).
(3) Družba mora oblikovati zakonske
rezerve v taki višini, da je vsota zneska zakonskih rezerv in
kapitalskih rezerv iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena
enaka 10% ali v statutu določenem višjem odstotku osnovnega
kapitala.
(4) Če zakonske in kapitalske rezerve iz
1. do 3. točke prvega odstavka tega člena skupaj ne dosegajo deleža
osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka in družba v poslovnem
letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to
poslovno leto v zakonske rezerve odvesti 5% zneska čistega dobička,
zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne
prenesene izgube, dokler zakonske rezerve in kapitalske rezerve iz
1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ne dosežejo deleža iz
prejšnjega odstavka.
(5) Če je družba v poslovnem letu
pridobila lastne deleže, mora v bilanci stanja za to poslovno leto
oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili
plačani za pridobitev lastnih deležev. Ne glede na prvi stavek
drugega odstavka tega člena se lahko rezerve za lastne deleže
oblikujejo tudi:
1. iz statutarnih rezerv, če statut
določa, da jih je dovoljeno uporabiti za te namene;
2. iz zneska drugih rezerv iz dobička, ki
presega morebitni znesek prenesene izgube, ki je ni bilo mogoče
pokriti iz morebitnega čistega dobička poslovnega leta.
(6) Rezerve za lastne deleže se morajo
sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bili lastni deleži
odtujeni ali umaknjeni.
(7) Statut lahko določi, da ima družba
poleg zakonskih tudi statutarne rezerve. V takem primeru mora
statut določiti tudi:
1. višino statutarnih rezerv v absolutnem
znesku ali v deležu od osnovnega ali celotnega lastnega
kapitala;
2. delež zneska čistega dobička,
zmanjšanega za morebitne zneske, uporabljene za kritje prenesene
izgube, oblikovanje zakonskih rezerv in rezerv iz dobička, ki se v
posameznem poslovnem letu nameni za oblikovanje statutarnih
rezerv;
3. namene, za katere se lahko statutarne
rezerve uporabijo.
(8) Statutarne rezerve se lahko uporabijo
samo za namene, določene s statutom.
(9) Druge rezerve iz dobička se lahko
uporabijo za katerekoli namene, razen v primeru iz petega odstavka
tega člena ali če statut določa drugače.
(10) Kapitalske rezerve in zakonske
rezerve (vezane rezerve) se smejo uporabiti samo pod navedenimi
pogoji:
1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega
z zakonom ali statutom določenega odstotka osnovnega kapitala, se
lahko uporabijo samo za:
– kritje čiste izgube poslovnega leta, če
je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih
rezerv iz dobička;
– kritje prenesene izgube, če je ni
mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih
rezerv iz dobička;
2. če skupni znesek teh rezerv presega z
zakonom ali statutom določeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko
te rezerve v presežnem znesku uporabijo za:
– povečanje osnovnega kapitala iz
sredstev družbe;
– kritje čiste izgube poslovnega leta, če
je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se
hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička
družbenikom, ali
– kritje prenesene čiste izgube, če je ni
mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta in če se
hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička
družbenikom.
(11) Uporaba čistega dobička posameznega
poslovnega leta za:
1. kritje prenesene izgube;
2. oblikovanje zakonskih rezerv po
četrtem odstavku tega člena;
3. oblikovanje rezerv za lastne deleže po
petem odstavku tega člena;
4. oblikovanje statutarnih rezerv v
primeru iz sedmega odstavka tega člena; in
5. oblikovanje drugih rezerv iz dobička v
primerih iz tretjega in četrtega odstavka 230. člena tega zakona se
upošteva že pri sestavi bilance stanja za to poslovno
leto.
(12) Pri postavki kapitalske rezerve je
treba v bilanci stanja ali v prilogi k izkazom ločeno
izkazati:
1. znesek, ki je bil v poslovnem letu
pripisan,
2. znesek, ki je bil v poslovnem letu
odpisan.
(13) Pri vsaki postavki rezerv iz dobička
je treba v bilanci stanja ali v prilogi k izkazom ločeno
izkazati:
1. zneske, ki so bili odvedeni v rezerve
iz bilančnega dobička preteklega poslovnega leta po sklepu
skupščine o uporabi bilančnega dobička preteklega poslovnega
leta,
2. zneske, ki so bili odvedeni v rezerve
iz čistega dobička poslovnega leta,
3. znesek, za katerega so bile rezerve
zmanjšane zaradi uporabe v poslovnem letu.
(14) Če družba sestavlja izkaz gibanja
kapitala, se podatki iz dvanajstega in trinajstega odstavka tega
člena namesto v bilanci stanja ali prilogi k izkazom izkažejo v
izkazu gibanja kapitala.
65. člen
(členitev bilance
stanja)
(1) Družba razčleni bilanco stanja na te
postavke:
|
|
|
|
SREDSTVA
|
|
A.
|
|
|
Dolgoročna sredstva
|
|
|
I.
|
|
Neopredmetena sredstva in dolgoročne
aktivne časovne razmejitve
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne premoženjske
pravice
|
|
|
|
2.
|
Dobro ime
|
|
|
|
3.
|
Predujmi za neopredmetena
sredstva
|
|
|
|
4.
|
Dolgoročno odloženi stroški
razvijanja
|
|
|
|
5.
|
Druge dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
|
|
|
II.
|
|
Opredmetena osnovna sredstva
|
|
|
|
1.
|
Zemljišča in zgradbe
|
|
|
|
|
a) Zemljišča
|
|
|
|
|
b) Zgradbe
|
|
|
|
2.
|
Proizvajalne naprave in stroji
|
|
|
|
3.
|
Druge naprave in oprema
|
|
|
|
4.
|
Opredmetena osnovna sredstva, ki se
pridobivajo
|
|
|
|
|
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji
in izdelavi
|
|
|
|
|
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih
osnovnih sredstev
|
|
|
III.
|
|
Naložbene nepremičnine
|
|
|
IV.
|
|
Dolgoročne finančne naložbe
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne finančne naložbe, razen
posojil
|
|
|
|
|
a) Delnice in deleži v družbah v
skupini
|
|
|
|
|
b) Delnice in deleži v pridruženih
družbah
|
|
|
|
|
c) Druge delnice in deleži
|
|
|
|
|
č) Druge dolgoročne finančne
naložbe
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročna posojila
|
|
|
|
|
a) Dolgoročna posojila družbam v
skupini
|
|
|
|
|
b) Dolgoročna posojila drugim
|
|
|
|
|
c) Dolgoročno nevplačani vpoklicani
kapital
|
|
|
V.
|
|
Dolgoročne poslovne terjatve
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne poslovne terjatve do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne poslovne terjatve do
kupcev
|
|
|
|
3.
|
Dolgoročne poslovne terjatve do
drugih
|
|
|
VI.
|
|
Odložene terjatve za davek
|
|
B.
|
|
|
Kratkoročna sredstva
|
|
|
I.
|
|
Sredstva (skupine za odtujitev) za
prodajo
|
|
|
II.
|
|
Zaloge
|
|
|
|
1.
|
Material
|
|
|
|
2.
|
Nedokončana proizvodnja
|
|
|
|
3.
|
Proizvodi in trgovsko blago
|
|
|
|
4.
|
Predujmi za zaloge
|
|
|
III.
|
|
Kratkoročne finančne naložbe
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne finančne naložbe, razen
posojil
|
|
|
|
|
a) Delnice in deleži v družbah v
skupini
|
|
|
|
|
b) Druge delnice in deleži
|
|
|
|
|
c) Druge kratkoročne finančne
naložbe
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročna posojila
|
|
|
|
|
a) Kratkoročna posojila družbam v
skupini
|
|
|
|
|
b) Kratkoročna posojila drugim
|
|
|
|
|
c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani
kapital
|
|
|
IV.
|
|
Kratkoročne poslovne terjatve
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročne poslovne terjatve do
kupcev
|
|
|
|
3.
|
Kratkoročne poslovne terjatve do
drugih
|
|
|
V.
|
|
Denarna sredstva
|
|
C.
|
|
|
Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
|
SKUPAJ SREDSTVA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
|
|
A.
|
|
|
Kapital
|
|
|
I.
|
|
Vpoklicani kapital
|
|
|
|
1.
|
Osnovni kapital
|
|
|
|
2.
|
Nevpoklicani kapital (kot odbitna
postavka)
|
|
|
II.
|
|
Kapitalske rezerve
|
|
|
III.
|
|
Rezerve iz dobička
|
|
|
|
1.
|
Zakonske rezerve
|
|
|
|
2.
|
Rezerve za lastne delnice in lastne
poslovne deleže
|
|
|
|
3.
|
Lastne delnice in lastni poslovni deleži
(kot odbitna postavka)
|
|
|
|
4.
|
Statutarne rezerve
|
|
|
|
5.
|
Druge rezerve iz dobička
|
|
|
IV.
|
|
Revalorizacijske rezerve
|
|
|
V.
|
|
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti
|
|
|
VI.
|
|
Preneseni čisti poslovni izid
|
|
|
VII.
|
|
Čisti poslovni izid poslovnega
leta
|
|
B.
|
|
|
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
1.
|
Rezervacije za pokojnine in podobne
obveznosti
|
|
|
|
2.
|
Druge rezervacije
|
|
|
|
3.
|
Dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
C.
|
|
|
Dolgoročne obveznosti
|
|
|
I.
|
|
Dolgoročne finančne obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne finančne obveznosti do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne finančne obveznosti do
bank
|
|
|
|
3.
|
Dolgoročne obveznosti na podlagi
obveznic
|
|
|
|
4.
|
Druge dolgoročne finančne
obveznosti
|
|
|
II.
|
|
Dolgoročne poslovne obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev
|
|
|
|
3.
|
Dolgoročne menične obveznosti
|
|
|
|
4.
|
Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi
predujmov
|
|
|
|
5.
|
Druge dolgoročne poslovne
obveznosti
|
|
|
III.
|
|
Odložene obveznosti za davek
|
|
Č.
|
|
|
Kratkoročne obveznosti
|
|
|
I.
|
|
Obveznosti, vključene v skupine za
odtujitev
|
|
|
II.
|
|
Kratkoročne finančne
obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne finančne obveznosti do družb
v skupini
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročne finančne obveznosti do
bank
|
|
|
|
3.
|
Kratkoročne finančne obveznosti na
podlagi obveznic
|
|
|
|
4.
|
Druge kratkoročne finančne
obveznosti
|
|
|
III.
|
|
Kratkoročne poslovne
obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb
v skupini
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev
|
|
|
|
3.
|
Kratkoročne menične obveznosti
|
|
|
|
4.
|
Kratkoročne poslovne obveznosti na
podlagi predujmov
|
|
|
|
5.
|
Druge kratkoročne poslovne
obveznosti
|
|
D.
|
|
|
Kratkoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
|
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV
SREDSTEV
|
(2) Srednje družbe morajo izdelati
bilanco stanja iz prejšnjega odstavka. Pri javni objavi bilance
stanja zadošča, da je bilanca stanja razčlenjena najmanj na te
postavke:
|
|
|
|
SREDSTVA
|
|
A.
|
|
|
Dolgoročna sredstva
|
|
|
I.
|
|
Neopredmetena sredstva in dolgoročne
aktivne časovne razmejitve
|
|
|
|
1.
|
Neopredmetena sredstva
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
|
|
|
II.
|
|
Opredmetena osnovna sredstva
|
|
|
|
1.
|
Zemljišča in zgradbe
|
|
|
|
|
a) Zemljišča
|
|
|
|
|
b) Zgradbe
|
|
|
|
2.
|
Proizvajalne naprave in stroji
|
|
|
|
3.
|
Druge naprave in oprema
|
|
|
|
4.
|
Predujmi za pridobitev opredmetenih
osnovnih sredstev in opredmetena osnovna sredstva v gradnji in
izdelavi
|
|
|
III.
|
|
Naložbene nepremičnine
|
|
|
IV.
|
|
Dolgoročne finančne naložbe
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne finančne naložbe, razen
posojil
|
|
|
|
|
a) Delnice in deleži v družbah v
skupini
|
|
|
|
|
b) Druge dolgoročne finančne
naložbe
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročna posojila
|
|
|
|
|
a) Dolgoročna posojila družbam v
skupini
|
|
|
|
|
b) Druga dolgoročna posojila
|
|
|
V.
|
|
Dolgoročne poslovne terjatve
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne poslovne terjatve do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne poslovne terjatve do
drugih
|
|
|
VI.
|
|
Odložene terjatve za davek
|
|
B.
|
|
|
Kratkoročna sredstva
|
|
|
I.
|
|
Sredstva (skupine za odtujitev) za
prodajo
|
|
|
II.
|
|
Zaloge
|
|
|
III.
|
|
Kratkoročne finančne naložbe
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne finančne naložbe, razen
posojil
|
|
|
|
|
a) Delnice in deleži v družbah v
skupini
|
|
|
|
|
b) Druge kratkoročne finančne
naložbe
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročna posojila
|
|
|
|
|
a) Kratkoročna posojila družbam v
skupini
|
|
|
|
|
b) Druga kratkoročna posojila
|
|
|
IV.
|
|
Kratkoročne poslovne terjatve
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročne poslovne terjatve do
drugih
|
|
|
V.
|
|
Denarna sredstva
|
|
C.
|
|
|
Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
|
SKUPAJ SREDSTVA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
|
|
A.
|
|
|
Kapital
|
|
|
I.
|
|
Vpoklicani kapital
|
|
|
|
1.
|
Osnovni kapital
|
|
|
|
2.
|
Nevpoklicani kapital (kot odbitna
postavka)
|
|
|
II.
|
|
Kapitalske rezerve
|
|
|
III.
|
|
Rezerve iz dobička
|
|
|
|
1.
|
Zakonske rezerve
|
|
|
|
2.
|
Rezerve za lastne delnice in lastne
poslovne deleže
|
|
|
|
3.
|
Lastne delnice in lastni poslovni deleži
(kot odbitna postavka)
|
|
|
|
4.
|
Statutarne rezerve
|
|
|
|
5.
|
Druge rezerve iz dobička
|
|
|
IV.
|
|
Revalorizacijske rezerve
|
|
|
V.
|
|
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti
|
|
|
VI.
|
|
Preneseni čisti poslovni izid
|
|
|
VII.
|
|
Čisti poslovni izid poslovnega
leta
|
|
B.
|
|
|
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
1.
|
Rezervacije
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
C.
|
|
|
Dolgoročne obveznosti
|
|
|
I.
|
|
Dolgoročne finančne obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne finančne obveznosti do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne finančne obveznosti do
bank
|
|
|
|
3.
|
Druge dolgoročne finančne
obveznosti
|
|
|
II.
|
|
Dolgoročne poslovne obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v
skupini
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev
|
|
|
|
3.
|
Druge dolgoročne poslovne
obveznosti
|
|
|
III.
|
|
Odložene obveznosti za davek
|
|
Č.
|
|
|
Kratkoročne obveznosti
|
|
|
I.
|
|
Obveznosti, vključene v skupine za
odtujitev
|
|
|
II.
|
|
Kratkoročne finančne
obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne finančne obveznosti do družb
v skupini
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročne finančne obveznosti do
bank
|
|
|
|
3.
|
Druge kratkoročne finančne
obveznosti
|
|
|
III.
|
|
Kratkoročne poslovne
obveznosti
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb
v skupini
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev
|
|
|
|
3.
|
Druge kratkoročne poslovne
obveznosti
|
|
D.
|
|
|
Kratkoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
|
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
|
(3) Majhne družbe razčlenijo in javno
objavijo bilanco stanja najmanj na te postavke:
|
|
|
|
SREDSTVA
|
|
A.
|
|
|
Dolgoročna sredstva
|
|
|
I.
|
|
Neopredmetena sredstva in dolgoročne
aktivne časovne razmejitve
|
|
|
|
1.
|
Neopredmetena sredstva
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
|
|
|
II.
|
|
Opredmetena osnovna sredstva
|
|
|
III.
|
|
Naložbene nepremičnine
|
|
|
IV.
|
|
Dolgoročne finančne naložbe
|
|
|
|
1.
|
Dolgoročne finančne naložbe, razen
posojil
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročna posojila
|
|
|
V.
|
|
Dolgoročne poslovne terjatve
|
|
|
VI.
|
|
Odložene terjatve za davek
|
|
B.
|
|
|
Kratkoročna sredstva
|
|
|
I.
|
|
Sredstva (skupine za odtujitev) za
prodajo
|
|
|
II.
|
|
Zaloge
|
|
|
III.
|
|
Kratkoročne finančne naložbe
|
|
|
|
1.
|
Kratkoročne finančne naložbe, razen
posojil
|
|
|
|
2.
|
Kratkoročna posojila
|
|
|
IV
|
|
Kratkoročne poslovne terjatve
|
|
|
V.
|
|
Denarna sredstva
|
|
C.
|
|
|
Kratkoročne aktivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
|
SKUPAJ SREDSTVA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
|
|
A.
|
|
|
Kapital
|
|
|
I.
|
|
Vpoklicani kapital
|
|
|
|
1.
|
Osnovni kapital
|
|
|
|
2.
|
Nevpoklicani kapital (kot odbitna
postavka)
|
|
|
II.
|
|
Kapitalske rezerve
|
|
|
III.
|
|
Rezerve iz dobička
|
|
|
IV.
|
|
Revalorizacijske rezerve
|
|
|
V.
|
|
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti
|
|
|
VI.
|
|
Preneseni čisti poslovni izid
|
|
|
VII.
|
|
Čisti poslovni izid poslovnega
leta
|
|
B.
|
|
|
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
1.
|
Rezervacije
|
|
|
|
2.
|
Dolgoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
C.
|
|
|
Dolgoročne obveznosti
|
|
|
I.
|
|
Dolgoročne finančne obveznosti
|
|
|
II.
|
|
Dolgoročne poslovne obveznosti
|
|
|
III.
|
|
Odložene obveznosti za davek
|
|
Č.
|
|
|
Kratkoročne obveznosti
|
|
|
I.
|
|
Obveznosti, vključene v skupine za
odtujitev
|
|
|
II.
|
|
Kratkoročne finančne
obveznosti
|
|
|
III.
|
|
Kratkoročne poslovne
obveznosti
|
|
D.
|
|
|
Kratkoročne pasivne časovne
razmejitve
|
|
|
|
|
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
|
(4) V postavkah, ki se nanašajo na družbe
v skupini, je treba izkazati vsa razmerja do družb v skupini, v
drugih postavkah pa vsa razmerja, razen tistih, ki se nanašajo na
družbe v skupini.
(5) Kot zabilančne potencialne obveznosti
je treba izkazati obveznosti iz poroštev in drugih jamstev, ki niso
izkazane kot obveznosti v bilanci stanja. Te potencialne obveznosti
je treba razčleniti po vrstah jamstev z navedbo morebitnih stvarnih
jamstev. Ločeno je treba izkazati obveznosti iz naslova poroštev in
drugih jamstev do družb v skupini.
(6) Če spada premoženje (sredstvo) ali
obveznost do virov sredstev pod več členitvenih postavk, je treba
pri postavki, pod katero je izkazano, ali v prilogi k izkazom,
pojasniti to okoliščino, če je to potrebno zaradi jasnosti in
preglednosti letnega poročila. Lastni deleži in deleži v družbah v
skupini se smejo izkazovati samo v postavkah, ki so predvidene za
njihovo izkazovanje.
(7) Pravice na nepremičninah in druge
podobne pravice se izkazujejo pod ustrezno postavko Zemljišča in
zgradbe ter se razkrijejo v prilogi k izkazom.
4. oddelek
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
66. člen
(členitev izkaza poslovnega
izida)
(1) Družba lahko razčleni izkaz
poslovnega izida po drugem ali tretjem odstavku tega
člena.
(2)
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov
in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne
storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s
prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in
storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in
materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej
izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri
obratnih sredstvih
8. Drugi poslovni odhodki
9. Finančni prihodki iz
deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v družbah
v skupini
b) Finančni prihodki iz deležev v
pridruženih družbah
c) Finančni prihodki iz deležev v drugih
družbah
č) Finančni prihodki iz drugih
naložb
10. Finančni prihodki iz danih
posojil
a) Finančni prihodki iz posojil, danih
družbam v skupini
b) Finančni prihodki iz posojil, danih
drugim
11. Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev
a) Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev do družb v skupini
b) Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev do drugih
12. Finančni odhodki iz oslabitve in
odpisov finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih
obveznosti
a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih
od družb v skupini
b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih
od bank
c) Finančni odhodki iz izdanih
obveznic
č) Finančni odhodki iz drugih finančnih
obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti
a) Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti do družb v skupini
b) Finančni odhodki iz obveznosti do
dobaviteljev in meničnih obveznosti
c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih
obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
17. Davek iz dobička
18. Odloženi davki
19. Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja (1 ± 2 + 3 + 4 – 5 – 6 – 7 – 8 + 9 + 10 + 11 – 12 – 13 – 14
+ 15 – 16 – 17 ± 18)
(3)
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Proizvajalni stroški prodanih
proizvodov (z amortizacijo) ali nabavna vrednost prodanega
blaga
3. Kosmati poslovni izid od prodaje (1 –
2)
4. Stroški prodajanja (z
amortizacijo)
5. Stroški splošnih dejavnosti (z
amortizacijo)
a) Stroški splošnih dejavnosti
b) Prevrednotevalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih
c) Prevrednotevalni poslovni odhodki pri
obratnih sredstvih
6. Drugi poslovni prihodki (s
prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
7. do 17. postavka se členi tako kot 9.
do 19. postavka po prejšnjem odstavku.
(4) Majhne in srednje družbe lahko 1. do
5. postavko iz drugega odstavka tega člena ter 1. do 3. in 6.
postavko iz prejšnjega odstavka združijo v eno postavko z oznako
»kosmati poslovni izid«.
(5) V drugem odstavku tega člena se za
19. postavko izkažejo še te postavke:
20. Preneseni dobiček/Prenesena
izguba
21. Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih
rezerv
22. Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz
dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
23. Povečanje (dodatno oblikovanje)
rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
23.a Zmanjšanje za znesek dolgoročno
odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan.
24. Bilančni dobiček/Bilančna izguba (kot
vsota čistega dobička/izgube in 20., 22., 23. in 23.a postavke).
Bilančno izgubo zmanjšuje tudi sprostitev kapitalskih rezerv (21.
postavka). V tretjem odstavku tega člena se kot 18. do 22. postavka
izkažejo postavke prejšnjega stavka.
(6) Namesto v izkazu poslovnega izida so
lahko podatki iz prejšnjega odstavka izkazani v prilogi k
izkazom.
(7) Če družba sestavlja izkaz gibanja
kapitala, se podatki iz petega odstavka tega člena namesto v izkazu
poslovnega izida ali prilogi k izkazom izkažejo v izkazu gibanja
kapitala.
5. oddelek
VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH
IZKAZIH
67. člen
(splošna pravila
vrednotenja)
(1) Za vrednotenje postavk v
računovodskih izkazih veljajo naslednja splošna pravila:
1. predpostavlja se nadaljevanje družbe
kot delujočega podjetja;
2. uporaba metod vrednotenja se brez
utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v
poslovno leto (stalnost vrednotenja);
3. treba je upoštevati načelo
previdnosti, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi
ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, še
zlasti:
– pripoznajo se lahko le dobički na
bilančni presečni dan,
– pripoznajo se vse obveznosti, ki
nastanejo v poslovnem letu, tudi če postanejo razvidne šele med
bilančnim presečnim dnevom in dnevom priprave bilance,
– pripoznajo se vsi negativni popravki
vrednosti, ne glede na to ali je rezultat poslovnega leta dobiček
ali izguba;
4. treba je upoštevati načelo izvirne
vrednosti; to je začetnega merjenja po nakupni ceni ali
proizvajalnih stroških, kot je določeno s slovenskimi
računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
Družbe lahko v skladu s tem zakonom in
slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja vrednotijo:
– opredmetena osnovna sredstva po
revaloriziranih zneskih in
– finančne instrumente, vključno z
izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po
poštenih vrednosti na način, kot je določeno s slovenskimi
računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
5. zneski, pripoznani v bilanci stanja in
izkazu poslovnega izida, se obračunavajo na podlagi nastanka
poslovnih dogodkov;
6. sestavine sredstev in obveznosti do
virov sredstev je treba vrednotiti posamično;
7. začetna bilanca stanja poslovnega leta
se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega
leta;
8. postavke v računovodskih izkazih so
obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine poslovnih dogodkov
in ne samo glede na njihovo pravno obliko;
9. zahtev glede prikaza in razkritja ni
treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve
nebistven.
(2) V primeru merjenja opredmetenih
osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih se znesek razlike med
meritvami na podlagi izvirne vrednosti in merjenjem na podlagi
revalorizacije izkaže kot revalorizacijska rezerva v bilanci
stanja. Revalorizacijska rezerva se lahko kadarkoli v celoti ali
delno preoblikuje v kapitalske rezerve ali v osnovni kapital po
določbah tega zakona.
Revalorizacijska rezerva se odpravi v
preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega
opredmetenega sredstva odpravljeno. Noben del revalorizacijske
rezerve se ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če
pomeni dejansko ustvarjen dobiček; to je razlika med doseženimi
prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo
sredstva.
(3) Poštena vrednost je dokazana, če jo
je mogoče zanesljivo izmeriti. Kadar gre za finančne instrumente,
se poštena vrednost določi na eni od naslednjih podlag:
– tržne vrednosti, kadar gre za finančne
instrumente, za katere je mogoče zlahka opredeliti zanesljiv trg;
kadar tržne vrednosti ni mogoče zlahka opredeliti za instrument,
vendar jo je mogoče opredeliti za njegove sestavne dele ali za
podoben instrument, se lahko tržna vrednost izvede iz tržne
vrednosti njegovih sestavnih delov ali podobnega instrumenta
ter,
– kadar gre za finančne instrumente, za
katere ni mogoče zlahka opredeliti zanesljivega trga, se vrednost
določi iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, pod
pogojem, da te tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne
vrednosti.
Finančni instrumenti, ki jih z metodami,
opisanimi v prvi in drugi alineji tega odstavka, ni mogoče
zanesljivo meriti, se merijo v skladu z načelom izvirne vrednosti,
če je merjenje na takšni podlagi mogoče.
(4) Dobiček ali izguba iz spremembe
poštene vrednosti se pripozna v poslovnem izidu razen dobičkov ali
izgub:
– od za prodajo razpoložljivih finančnih
sredstev,
– iz naslova spremembe vrednosti
instrumentov za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu
varovanja pred tveganjem, ki dovoljuje, da se v izkazu poslovnega
izida ne prikažejo nekatere spremembe ali nobena sprememba
vrednosti,
– izvirajočih iz tečajnih razlik,
povezanih z denarno postavko, ki je del neto naložbe družbe v tuj
subjekt.
Te spremembe poštenih vrednosti se
pripoznajo v rezervi nastali zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti. Rezerva, nastala zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti, se prilagaja zaradi sprememb poštene vrednosti in
oslabitev ter se odpravi preko poslovnega izida v skladu s
slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja. Rezerva, nastala zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti, se ne more uporabiti za kritje izgube oziroma
povečanje osnovnega kapitala.
(5) Finančne naložbe v odvisne in
pridružene družbe se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo
po izvirni vrednosti.
(6) Sredstva so v bilanci stanja
razdeljena na dolgoročna in kratkoročna sredstva. Dolgoročna
sredstva so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju,
daljšem od leta dni. Stalna sredstva v nasprotju z dolgoročnimi
sredstvi ne obsegajo dolgoročnih poslovnih terjatev. Gibljiva
sredstva so vsa kratkoročna sredstva, povečana za dolgoročne
poslovne terjatve.
(7) Dividende oziroma udeležbe v dobičku
se pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do
plačila.
(8) Stalna sredstva z omejeno dobo
koristnosti se zmanjšujejo za popravke vrednosti tako, da se
vrednost sredstev sistematično odpisuje ves čas njihove uporabne
dobe koristnosti. Oslabitev stalnih sredstev na bilančni presečni
dan je potrebna, če se pričakuje, da bo znižanje njihove vrednosti
trajno. Popravki vrednosti in oslabitev se pripoznajo kot odhodki v
izkazu poslovnega izida. V izjemnih primerih, kadar koristnosti
dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime
sistematično odpiše v obdobju petih let.
(9) Gibljiva sredstva se izmerijo po
nižji tržni vrednosti ali v posebnih okoliščinah po drugi nižji
vrednosti na način, določen s slovenskimi računovodskimi standardi
oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
(10) Ustanovitveni stroški se ne morejo
usredstviti. Družba mora bilančni dobiček zmanjšati za znesek
usredstvenih dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni
presečni dan.
(11) Rezervacije krijejo obveznosti ali
stroške oziroma odhodke, katerih narava je jasno opredeljena in za
katere je na bilančno presečni dan verjetno ali gotovo, da bodo
nastali, ni pa gotov njihov znesek ali dan, ko bodo nastali. Na
bilančno presečni dan predstavlja rezervacija najboljšo oceno
odhodkov, za katere je verjetno, da bodo nastali, ali, v primeru
obveznosti, zneska, ki se zahteva za njihovo poravnavo.
(12) Biološka sredstva, pospravljeni
kmetijski pridelki ter vsa ostala sredstva in obveznosti, za katere
niso navedena pravila pripoznavanja, merjenja in vrednotenja v
prejšnjih odstavkih, se pripoznavajo, merijo, vrednotijo ter se
odpravlja njihovo pripoznanje na način določen s slovenskimi
računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja.
6. oddelek
LETNO POROČILO IN PRAVILA VREDNOTENJA
OB ZDRUŽITVI IN DELITVI
68. člen
(zaključno poročilo prevzetih ali
prenosnih družb; vrednotenje po združitvi ali
delitvi)
(1) Prevzeta ali prenosna družba mora
pripraviti zaključno poročilo po stanju na dan obračuna združitve
ali delitve. Za zaključno poročilo se primerno uporabljajo določbe
53. do 57., 60. do 67. in 69. člena tega zakona. Dan obračuna
združitve ali delitve (bilančni presečni dan zaključnega poročila)
je lahko največ devet mesecev pred vložitvijo predloga za vpis
pripojitve ali delitve v register.
(2) Sredstva in obveznosti do virov
sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo na prevzemno
družbo, se morajo ovrednotiti v skladu s slovenskimi računovodskimi
standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
7. oddelek
PRILOGA K IZKAZOM
69. člen
(vsebina priloge k
izkazom)
(1) Pojasnila v prilogi k izkazom je
treba prikazati v vrstnem redu, po katerem so postavke prikazane v
bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.
(2) Poleg podatkov in pojasnil, ki jih
mora vsebovati priloga k izkazom po drugih členih tega poglavja in
po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih
računovodskega poročanja, mora vsaka družba v prilogi razkriti
tudi:
1. sprejete računovodske
usmeritve;
2. kadar se opredmetena osnovna sredstva
merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže:
– gibanja v revalorizacijski rezervi v
poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk
in
– knjigovodsko vrednost v bilanci stanja,
ki bi bila pripoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila
revalorizirana;
3. kadar se finančni instrumenti ali
sredstva merijo po pošteni vrednosti:
– pomembne predpostavke, na katerih
temeljijo valorizacijski modeli in tehnike, kadar so bile poštene
vrednosti določene v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 67.
člena tega zakona;
– za vsako kategorijo finančnih
instrumentov ali sredstev pošteno vrednost, spremembe vrednosti, ki
so neposredno vključene v izkaz poslovnega izida, in spremembe, ki
so vključene v rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti;
– za vsak razred izvedenih finančnih
instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov, vključno s
pomembnimi pogoji, ki lahko vplivajo na znesek, časovni okvir in
zanesljivost prihodnjih denarnih tokov;
– tabelo, ki kaže gibanja v rezervah,
nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti med poslovnim
letom;
4. skupni znesek pogojnih finančnih
obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki
pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti
ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do
družb v skupini;
5. višino vseh obveznosti, ki so
zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s
podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za
vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega
odstavka 65. člena tega zakona;
6. predujme in posojila, ki jih je družba
ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom
nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi
pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z
navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili
odplačani odpisani ali odpuščeni, ter poroštva družbe za obveznosti
teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin
oseb;
7. znesek in naravo posameznih postavk
prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;
8. višino vseh obveznosti z rokom
dospelosti daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko
obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65.
člena tega zakona;
9. povprečno število zaposlenih
in,
10. če ima družba lastne deleže ali je
med poslovnim letom imela lastne deleže:
– število, znesek in delež lastnih
deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za
račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove
pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in
denarno vrednost nasprotne dajatve;
– število, znesek in delež lastnih
deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za
račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo;
– skupno število, skupni znesek in skupni
delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je
družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba
ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne
bilance stanja.
(3) Srednje družbe morajo poleg podatkov
iz prejšnjega odstavka in podatkov ter pojasnil, ki jih mora
vsebovati priloga k izkazom po drugih členih tega poglavja in po
slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih
računovodskega poročanja, v prilogi k izkazom razkriti
še:
1. za posamezne kategorije stalnih
sredstev:
– nakupno ceno ali proizvodne stroške ali
pri nadomestni podlagi za merjenje pošteno vrednost ali
revaloriziran znesek na začetku in koncu poslovnega
leta;
– pridobitve, odtujitve in prenose med
poslovnim letom;
– skupen znesek popravkov vrednosti na
začetku in koncu poslovnega leta;
– popravke vrednosti, ki se obračunajo
med poslovnim letom;
– gibanja v seštetih popravkih vrednosti
v zvezi s pridobitvami, odtujitvami in prenosi med poslovnim letom
in
– stroške izposojanja v zvezi s
pridobitvijo stalnega sredstva, ki se vštevajo v njegovo nabavno
vrednost;
2. kadar se finančni instrumenti merijo
po izvirni vrednosti:
– za vsak razred izvedenih finančnih
instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov in pošteno
vrednost instrumentov, če se taka vrednost lahko določi s katero
izmed metod, predpisanih v prvi alineji tretjega odstavka 67. člena
tega zakona;
– za stalna finančna sredstva, izkazana v
znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, knjigovodsko vrednost
in pošteno vrednost posameznih sredstev ali ustrezne skupine teh
posameznih sredstev ter razloge za nezmanjšanje knjigovodske
vrednosti, vključno z naravo dokaza, ki je podlaga za domnevo, da
bo knjigovodska vrednost zopet pridobljena;
3. znesek vseh prejemkov, ki so jih za
opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani
poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe,
za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani
nadzornega sveta. Znesek mora biti prikazan ločeno za vsako od teh
skupin oseb;
4. podatke za vsako družbo, v kapitalu
katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun
družbe, udeležena z najmanj 20 %:
– njeno firmo in sedež,
– delež, s katerim je udeležena pri
njenem kapitalu, in
– višino njenega lastnega kapitala in
njen poslovni izid v poslovnem letu.
Teh podatkov ni treba razkriti, če so
nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena
tega zakona. V zvezi z družbo, ki letnega poročila ne objavlja
javno in v katere kapitalu je družba neposredno ali posredno
udeležena z manj kot 50 %, ni treba izkazati podatkov o višini
njenega lastnega kapitala in njenem poslovnem izidu. Družbi ni
treba izkazati teh podatkov, če bi zaradi tega za to drugo družbo
lahko nastala občutna škoda. V takem primeru mora biti v prilogi k
izkazom opozorjeno, da je bilo opuščeno razkritje teh podatkov iz
navedenih razlogov;
5. če ima družba odobreni kapital ali je
pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in
število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v
poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega
povečanja osnovnega kapitala;
6. če je družba izdala več razredov
delnic: število delnic vsakega razreda in njihov najmanjši
emisijski znesek;
7. če je družba izdala dividendne
obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do
nakupa delnic ali druge vrednostne papirje, ki dajejo imetniku
pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali
zamenjave za delnice družbe, za vsako od teh vrst vrednostnih
papirjev: njihovo število in pravice, ki iz njih
izhajajo;
8. če je družba družbenik v drugi družbi
in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe: podatke o
firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te druge družbe. Teh
podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten
prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona;
9. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki
sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v
skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter
navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno
poročilo;
10. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki
sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v
skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter
navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno
poročilo;
11. predlagano razporeditev dobička ali
obravnavanje izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje
izgube;
12. vrsto in poslovni namen operacij
družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na
družbo, če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni
in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno
finančnega stanja družbe;
13. naravo in finančni učinek bistvenih
poslovnih dogodkov, ki so se zgodili po koncu poslovnega leta in
niso zajeti v računovodskih izkazih;
14. transakcije, ki jih je družba začela
s povezanimi strankami, vključno z zneski takih transakcij, naravo
razmerja s povezanimi strankami in druge podatke o transakciji,
potrebne za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te
transakcije pomembne. Prav tako se razkrijejo vse transakcije, ki
niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o
posameznih transakcijah lahko družba prikaže v zbirni obliki glede
na njihovo vrsto, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s
povezanimi strankami potrebni ločeni podatki. Povezana stranka je
tista oseba, ki je kot taka opredeljena v mednarodnih standardih
računovodskega poročanja. Iz transakcij se lahko izvzamejo
transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča
družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z
vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem
trgu;
15. razčlenitev in pojasnilo zneskov
rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg
teh rezervacij pomembnejši;
16. če je bila uporabljena členitev
izkaza poslovnega izida po tretjem odstavku 66. člena tega zakona:
znesek stroškov dela v poslovnem letu iz 6. točke drugega odstavka
66. člena tega zakona;
17. razčlenitev kapitalskih rezerv v
skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona;
18. povprečno število zaposlenih med
poslovnim letom, razdeljeno po kategorijah, in če niso prikazani
ločeno v izkazu poslovnega izida, tudi stroške zaposlenih, ki se
nanašajo na poslovno leto, razdeljene na plače, stroške za socialno
varnost in stroške pokojninskega zavarovanja;
19. če ima družba odložene terjatve za
davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo
gibanje med poslovnim letom.
(4) Velike družbe morajo poleg podatkov
iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter podatkov in
pojasnil, ki jih mora vsebovati priloga k izkazom po drugih členih
tega poglavja in po slovenskih računovodskih standardih ali
mednarodnih standardih računovodskega poročanja, v prilogi k
izkazom razkriti še:
1. razčlenitev čistih prihodkov od
prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih
geografskih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki
so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so
značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja
družbe ali posamezni geografski trgi, na katerih posluje družba,
med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov ni treba razkriti, če
bi zaradi tega družbi lahko nastala pomembnejša škoda, mora pa biti
v prilogi k izkazom pojasnjeno, da je bilo zaradi navedenih
razlogov opuščeno razkritje podatkov iz prvega stavka te točke,
in
2. znesek porabljen za revizorja za
revidiranje letnega poročila in ločeno znesek izplačan temu
revizorju za:
– druge storitve dajanja
zagotovil,
– storitve davčnega svetovanja
in
– za druge nerevizijske
storitve.
(5) Družbe z delniško strukturo z delnicami
z večkratno glasovalno pravico, ki niso družbe iz prvega odstavka
57. člena tega zakona, morajo poleg podatkov iz drugega odstavka
tega člena ter podatkov in pojasnil, ki jih mora vsebovati priloga
k izkazom v skladu z drugimi členi tega poglavja in slovenskimi
računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, v prilogi k izkazom razkriti še podatke in vsa potrebna
pojasnila, ki so določena v devetem odstavku 70. člena tega
zakona.
8. oddelek
POSLOVNO POROČILO
70. člen
(poslovno poročilo)
(1) Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj
pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega
finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in
negotovosti, ki jim je družba izpostavljena.
(2) Pošten prikaz mora biti uravnotežena
in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega
finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega
poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje
razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega
položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to
potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki
vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in
delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v
računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.
(3) Poslovno poročilo družb iz prvega
odstavka 70.c člena tega zakona vsebuje tudi:
– poročilo o trajnostnosti, pripravljeno
v skladu s 70.c členom tega zakona, in
– informacije o ključnih neopredmetenih
sredstvih ter pojasnilo, kako je poslovni model družbe v osnovi
odvisen od teh sredstev in kako ta sredstva pripomorejo k
ustvarjanju vrednosti v družbi.
(4) V poslovnem poročilu morajo biti
prikazani tudi:
– vsi pomembnejši poslovni dogodki, ki so
nastopili po koncu poslovnega leta;
– pričakovani razvoj družbe;
– aktivnosti družbe na področju raziskav
in razvoja,
– obstoj podružnic družbe.
(5) Če je to pomembno za presojo
premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter
poslovnega izida, morajo biti v poslovnem poročilu prikazani tudi
cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe, vključno z
ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih
transakcij, za katere se posli zavarovanja računovodsko posebej
prikazujejo, ter izpostavljenost družbe cenovnim, kreditnim,
likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim
tokom.
(6) Družbe, ki so zavezane k reviziji,
vključijo v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe.
Izjava se vključi kot poseben oddelek poslovnega poročila in
vsebuje vsaj naslednje:
1. sklicevanje na:
– kodeks o upravljanju, ki velja za
družbo, z navedbo podatka o javni dostopnosti besedila
kodeksa,
– kodeks o upravljanju, ki ga je družba
prostovoljno sklenila uporabljati, z navedbo podatka o javni
dostopnosti besedila kodeksa in
– vse ustrezne podatke o upravljanju, ki
presega zahteve tega zakona, z navedbo, kje je njena praksa
upravljanja javno dostopna;
2. podatke o obsegu odstopanja od
kodeksov o upravljanju po prvi in drugi alineji prejšnje točke. Pri
tem je treba razložiti, katerih delov kodeksa o upravljanju družba
ne upošteva in o razlogih za to. Če družba ne uporablja nobene
določbe kodeksov o upravljanju, je treba pojasniti razloge za
neuporabo;
3. opis glavnih značilnosti sistemov
notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s
postopkom računovodskega poročanja;
4. podatke iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke
osmega odstavka tega člena;
5. podatke o delovanju skupščine družbe
in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in
načinu njihovega uveljavljanja;
6. podatke o sestavi in delovanju organov
vodenja ali nadzora ter njihovih komisi;
7. opis politike raznolikosti, ki se
izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe
z vidika spola in drugih vidikov, kot so na primer starost ali
izobrazba in poklicne izkušnje, in navedba ciljev, načina izvajanja
ter doseženih rezultatov politike raznolikosti v obdobju poročanja.
Opis politike raznolikosti z vidika spola vsebuje navedbo razmerja
obeh spolov v organih vodenja ali nadzora družbe, ki je primerno za
družbo glede na njeno velikost, cilje, ki jim družba sledi, in
vpliv na postopke izbire članov organov vodenja ali nadzora družbe
ter druge postopke v družbi. Če se politika raznolikosti v družbi
ne izvaja, se v izjavi o upravljanju to obrazloži. Obrazložitev
vsebuje navedbo, kdaj in kako bo družba oblikovala politiko
raznolikosti.
(7) Izjavo o upravljanju iz prejšnjega
odstavka lahko družba objavi kot ločeno poročilo, skupaj z letnim
poročilom. V tem primeru mora biti v poslovnem poročilu navedeno,
kje v elektronskem mediju družbe je dostopno besedilo izjave o
upravljanju. Če se pripravi ločeno poročilo, lahko izjava o
upravljanju vsebuje sklicevanje na poslovno poročilo, v katerem so
na voljo zahtevani podatki iz 4. točke prejšnjega odstavka. Majhnim
in srednjim družbam v izjavo o upravljanju ni treba vključiti
podatkov iz 7. točke prejšnjega odstavka. Za družbe, za katere
velja 70.c člen tega zakona, se šteje, da so izpolnile obveznost iz
7. točke prejšnjega odstavka, če v svoje poročilo o trajnostnosti
vključijo informacije, zahtevane v navedeni točki, in če v izjavo o
upravljanju iz prejšnjega odstavka vključijo sklic
nanje.
(8) Poslovno poročilo družb, ki so
zavezane k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, mora vsebovati tudi
podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa potrebna
pojasnila o:
1. strukturi osnovnega kapitala družbe,
vključno z vsemi vrednostnimi papirji, kot jih določa zakon, ki
ureja prevzeme, (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: vrednostni
papirji) družbe, ki niso uvrščeni na organiziran trg vrednostnih
papirjev, zlasti z navedbo:
– pravic in obveznosti, ki jih
zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda, in
– če obstaja več razredov delnic, delež
osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezen razred;
2. vseh omejitvah prenosa delnic,
zlasti:
– omejitvah imetništva vrednostnih
papirjev, in
– potrebah po pridobitvi dovoljenja
družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos
delnic;
3. pomembnem neposrednem in posrednem
imetništvu vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja
kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in
sicer:
– ime in priimek ali firmo
imetnika,
– število vrednostnih papirjev in delež,
ki ga predstavljajo v osnovnem kapitalu družbe, in
– naravo imetništva.
Oseba je posredni imetnik vrednostnih
papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun, ali če lahko
zagotovi, da se pravice iz njih izvršujejo v skladu z njeno
voljo;
4. vsakem imetniku vrednostnih papirjev,
ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice:
– ime in priimek ali firmo imetnika,
in
– naravo pravic;
5. delniški shemi za delavce, če jo
družba ima, delnic, na katere se le-ta nanaša, in o načinu
izvajanja kontrole nad njo, če kontrolnih pravic ne izvajajo
delavci neposredno;
6. vseh omejitvah glasovalnih pravic,
zlasti:
– omejitvah glasovalnih pravic na določen
delež ali določeno število glasov,
– rokih za izvajanje glasovalnih pravic,
in
– dogovorih, pri katerih so s
sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih
papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev;
7. vseh družbi znanih dogovorih med
delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih
papirjev ali glasovalnih pravic;
8. pravilih družbe o:
– imenovanju ter zamenjavi članov organov
vodenja ali nadzora, in
– spremembah statuta;
9. pooblastilih članov poslovodstva,
zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic;
10. vseh pomembnih dogovorih, katerih
stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali
prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica
ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, in učinke takšnih
dogovorov. To ni potrebno, če bi razkritje dogovora družbi lahko
pomembno škodovalo, razen če je družba zavezana k razkritju
dogovorov na podlagi drugih predpisov;
11. vseh dogovorih med družbo in člani
njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo
nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja
prevzeme:
– odstopijo,
– so odpuščeni brez utemeljenega razloga,
ali
– njihovo delovno razmerje
preneha.
(9) Poslovno poročilo družb, ki imajo
delniško strukturo z delnicami z večkratno glasovalno pravico, mora
vsebovati tudi podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in
vsa potrebna pojasnila:
– iz 1., 2., 6. in 7. točke prejšnjega
odstavka,
– o skupnem številu glasov, ki izhajajo iz
vsakega razreda delnic,
– o imenu in priimku ali firmi delničarjev,
ki so imetniki delnic z večkratno glasovalno pravico, iz katerih
izhaja več kot 5 % vseh glasovalnih pravic v družbi, ter o imenu in
priimku ali firmi oseb, pooblaščenih za glasovanje v imenu teh
delničarjev, če so družbi znane.
70.a člen
(poseben režim za mikro
družbe)
(1) Mikro družbe, ki so hkrati kapitalske
družbe, niso dolžne izdelati prilog k izkazom, vendar morajo na
koncu bilance stanja razkriti informacije iz 4., 5., 6. in 10.
točke drugega odstavka 69. člena tega zakona.
(2) Če mikro družba uporabi izjemo iz
prejšnjega odstavka tega člena, ne sme vrednotiti računovodskih
postavk v skladu z načelom poštene vrednosti, ampak v skladu z
načelom izvirne vrednosti, kot je določeno v 4. točki prvega
odstavka 67. člena tega zakona. Šteje se, da računovodski izkazi
izkazujejo resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti
družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega
izida.
(3) Izjema iz tega člena ne velja
za:
– družbe, katerih izključni namen
poslovanja so naložbe lastnih sredstev v različne vrednostne
papirje, nepremičnine in druga sredstva z izključnim namenom
razpršiti naložbena tveganja in svojim delničarjem zagotoviti
koristi z rezultati upravljanja njihovih sredstev;
– družbe, povezane z družbami iz prejšnje
alineje, če je edini namen teh družb pridobiti v celoti vplačane
delnice družb iz prejšnje alineje, in
– družbe, katerih izključni namen je
pridobiti deleže v drugih družbah in upravljati te deleže ter jih
spremeniti v dobiček, ne da bi se neposredno ali posredno vključili
v upravljanje teh družb in brez vpliva na njihove pravice, ki jih
imajo kot družbeniki.
70.b člen
(poročilo o plačilih
vladam)
(1) Ta člen velja za velike družbe,
katerih dejavnost zajema raziskovanje, iskanje, odkrivanje,
razvijanje in izkoriščanje zalog mineralov, nafte, zemeljskega
plina ali drugih materialov v okviru gospodarskih dejavnosti,
navedenih v oddelkih od 05 do 08 področja B Priloge I Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in
17/08; v nadaljnjem besedilu: Uredba o standardni klasifikaciji
dejavnosti) Priloge Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24 in
45/25; v nadaljnjem besedilu: Uredba o standardni klasifikaciji
dejavnosti), in za družbe, ki
opravljajo dejavnosti v sektorju izkoriščanja pragozdov, navedenimi
v skupini 02.2 oddelka 02 področja APriloge I
Priloge Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Ta člen
velja tudi za velike družbe, ki ne opravljajo dejavnosti iz
prejšnjega stavka, opravlja pa jih katera izmed njihovih odvisnih
družb.
(2) Družba iz prejšnjega odstavka mora
pripraviti in objaviti v skladu z 58. členom tega zakona poročilo o
vseh plačilih državnim, regionalnim ali lokalnim organom države
članice ali tretjih držav v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz
prejšnjega odstavka. Plačila morajo biti razkrita za vsako državo
posebej. Poročilo se lahko pripravi samo v obliki konsolidiranega
poročila, če je obvladujoča družba iz države članice. V poročilu ni
treba navajati plačil, ki v okviru poslovnega leta enkratno ali v
več posameznih plačilih ne presegajo 100.000 eurov.
(3) V poročilu je potrebno v zvezi z
opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena
razkriti:
– skupni znesek vseh opravljenih plačil
posameznim organom iz prejšnjega odstavka in
– skupni znesek plačil posameznim organom
iz prejšnjega odstavka po posameznih postavkah: upravičenosti do
proizvodnje; davki (brez davkov zaračunanih na potrošnjo);
licenčnine; dividende; dodatki za sklenitev pogodbe, odkritje in
proizvodnjo; nadomestila za licence ali koncesije ter plačila za
izboljšanje infrastrukture.
(4) Če so plačila iz prejšnjega odstavka
namenjena za posamezni projekt, je treba razkriti plačila za vsak
tak projekt posebej. Če se plačilo izvede v naravi, se v poročilu
navede vrednost, pri čemer se pojasni način določitve njegove
vrednosti.
(5) Družbe iz prvega odstavka tega člena,
ki so zavezane h konsolidaciji po 56. členu tega zakona, morajo
pripraviti konsolidirano poročilo o plačilih vladam. Določbe o
obliki, vsebini in objavi poročila o vseh plačilih državnim,
regionalnim in lokalnim organom se smiselno uporabljajo za
konsolidirano poročilo.
70.c člen
(poročilo o
trajnostnosti)
(1) Družba, katere čisti prihodki od
prodaje v poslovnem letu na bilančni presečni dan presegajo
450.000.000 eurov in povprečno število delavcev presega 1.000,
vključi poročilo o trajnostnosti v posebni oddelek poslovnega
poročila. Poročilo o trajnostnosti vsebuje vse informacije,
potrebne za razumevanje vplivov družbe na zadeve v zvezi s
trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako
zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in
položaj družbe. Poročilo o trajnostnosti vsebuje tudi informacije,
ki jih mora družba razkriti v skladu z 8. členom Uredbe
2020/852/EU.
(2) Poročilo o trajnostnosti vsebuje
vsaj:
1. kratek opis poslovnega modela in
strategije družbe, vključno:
a) z odpornostjo poslovnega modela in
strategije družbe na tveganja glede zadev v zvezi s
trajnostnostjo,
b) s priložnostmi za družbe glede zadev v
zvezi s trajnostnostjo,
c) z načrti, vključno z izvedbenimi ukrepi
ter z njimi povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti, kako
namerava družba zagotoviti, da bosta njen poslovni model in
strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in
omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim
sporazumom v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o
podnebnih spremembah, sprejetim 12. decembra 2015, in ciljem, da se
do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, kot je določeno v Uredbi
(EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021
o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in
spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska
podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne 9. 7. 2021, str. 1), ter,
kadar je to potrebno, tudi z informacijami o izpostavljenosti
družbe dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in
plinom,
č) z načinom, kako poslovni model in
strategija družbe upoštevata interese deležnikov družbe in vplive
družbe na zadeve v zvezi s trajnostnostjo,
d) z načinom, kako se je izvedla strategija
družbe glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;
2. opis časovno vezanih ciljev glede zadev
v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi družba, kadar je to glede
na evropske standarde poročanja o trajnostnosti potrebno, vključno
s cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov
vsaj za leti 2030 in 2050, opis napredka družbe pri doseganju teh
ciljev in izjavo, ali cilji družbe v zvezi z okoljskimi dejavniki
temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih;
3. opis vloge organov vodenja ali nadzora
glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, pa tudi strokovnega znanja
ter spretnosti, ki jih imajo taki organi za opravljanje te vloge,
ali dostopa do tega strokovnega znanja ter spretnosti;
4. opis politik družbe glede zadev v zvezi
s trajnostnostjo;
5. informacije o tem, ali so vzpostavljeni
sistemi spodbud, povezani s trajnostnostjo, ki so na voljo članom
organov vodenja ali nadzora;
6. opis:
a) postopka skrbnega pregleda, ki ga družba
izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo,
b) glavnih dejanskih ali morebitnih
škodljivih vplivov, povezanih z lastnimi dejavnostmi in vrednostno
verigo družbe, vključno z njenimi proizvodi in storitvami,
poslovnimi odnosi in dobavno verigo, ukrepov za odkrivanje in
spremljanje teh vplivov ter drugih škodljivih vplivov, ki jih mora
družba opredeliti za izvajanje postopka skrbnega
pregleda,
c) vseh ukrepov, ki jih je družba sprejela
za preprečevanje, blažitev, sanacijo ali odpravo dejanskih ali
morebitnih škodljivih vplivov, in rezultatov teh
ukrepov;
7. opis glavnih tveganj za družbo glede
zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z opisom glavnih
odvisnosti družbe od teh zadev, in način, kako družba upravlja ta
tveganja;
8. kazalnike, relevantne za razkritja iz 1.
do 7. točke tega odstavka;
9. postopek, po katerem je družba določila
informacije, vključene v poročilo o trajnostnosti.
(3) Če družba pri pripravi poročila o
trajnostnosti ugotovi, da ji v skladu s tem odstavkom ni treba
razkriti posameznih informacij, v poročilu o trajnostnosti navede,
da je opustila razkritje naslednjih informacij:
a) informacij, ki ustrezajo intelektualnemu
kapitalu, intelektualni lastnini, strokovnemu znanju in izkušnjam,
tehnološkim informacijam ali rezultatom inovacij, ki predstavljajo
poslovno skrivnost;
b) tajnih podatkov, opredeljenih v Uredbi
(EU) 2023/2418 z dne 18. oktobra 2023 Evropskega parlamenta in
Sveta o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne
industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) (UL L št. 2023/2418
z dne 26.10.2023);
c) drugih informacij, ki jih je treba
varovati pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, če tako
določa drug predpis ali zaradi varovanja zasebnosti in varnosti
fizične osebe ali varnosti pravne osebe;
č) informacij, glede katerih je družba
ugotovila, da bi njihovo razkritje resno škodovalo njenemu
poslovnemu položaju ter razkritje ne omogoči poštenega in
uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti, položaja družbe ali
bistvenih tveganj ali vplivov, ki jim je družba izpostavljena, in
je družba hkrati ugotovila, da informacij ni mogoče razkriti na
način, ki bi ji omogočil izpolnitev ciljev zahteve po razkritju, ne
da bi to resno vplivalo na njen poslovni položaj.
(4) Poročilo o trajnostnosti vsebuje
informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena ter
informacije o lastnih dejavnostih in vrednostni verigi družbe,
vključno z njenimi proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in
dobavno verigo glede na kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja, s
sklici in dodatnimi pojasnili v zvezi z drugimi informacijami,
vključenimi v poslovno poročilo, ter z zneski, prikazanimi v letnih
računovodskih izkazih. Družbe sestavijo poročilo o trajnostnosti v
skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti.
(5) Če družba v prvih treh letih, v katerih
je zavezana poročati o trajnostnosti, nima na voljo vseh potrebnih
informacij o svoji vrednostni verigi, navede razloge za to ter
opiše izvedene ukrepe za njihovo zbiranje in načrt njihovega
zbiranja v prihodnje. Po izteku triletnega roka uporabi
informacije, ki jih je zbrala neposredno od družb v svoji
vrednostni verigi, ali oceno teh informacij.
(6) Zaščitena družba lahko za namene
poročanja o trajnostnosti v skladu s tem členom zavrne predložitev
informacij, ki presegajo informacije v evropskih standardih za
prostovoljno trajnostno poročanje. Družba, ki je zavezana
pripraviti poročilo o trajnostnosti v skladu s prvim odstavkom tega
člena:
– lahko upošteva izjavo zaščitene družbe v
vrednostni verigi in ji te ni treba preveriti, razen če je vedela
ali bi morala vedeti, da so v njej napačne navedbe;
– pri urejanju pravnih ali drugih razmerij
glede obveznosti poročanja o trajnostnosti od zaščitene družbe ne
zahteva, da predloži informacije, ki presegajo informacije v
evropskih standardih za prostovoljno trajnostno poročanje. Vsako
določilo, ki je s tem v nasprotju, je nično;
– če od zaščitene družbe za namene
poročanja o trajnostnosti zahteva informacije, ki presegajo
informacije v evropskih standardih za prostovoljno trajnostno
poročanje, mora biti ta seznanjena s tem, katere informacije
presegajo informacije, določene v evropskih standardih za
prostovoljno poročanje, in s pravico, da lahko zavrne predložitev
teh informacij;
– ki v poročilo o trajnostnosti ne vključi
informacij zaščitene družbe, ki presegajo informacije, določene v
evropskih standardih za prostovoljno poročanje, se šteje, da je
izpolnila obveznost iz prvega odstavka tega člena glede poročanja o
vrednostni verigi.
(7) Prejšnji odstavek ne vpliva na zahteve
za zbiranje informacij zaščitenih družb za druge namene, kot je
poročanje o trajnostnosti v skladu z drugimi predpisi.
(8) Poslovodstvo v skladu z zakonom, ki
ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, predstavnike delavcev
obvešča in z njimi razpravlja o relevantnih informacijah ter
načinih za pridobivanje in preverjanje informacij o trajnostnosti.
Mnenje predstavnikov delavcev ali, če predstavnika delavcev ni,
mnenje delavcev se po potrebi posreduje ustreznim organom vodenja
ali nadzora.
(9) Če družba pripravi poročilo o
trajnostnosti v skladu s prvim do četrtim odstavkom tega člena, se
šteje, da je izpolnila tudi obveznost iz drugega stavka drugega
odstavka 70. člena tega zakona.
(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena
odvisni družbi ni treba izpolniti obveznosti iz prvega do četrtega
odstavka tega člena (izvzeta odvisna družba), če izpolnjuje
naslednje pogoje:
1. kadar ima obvladujoča družba sedež v
državi članici:
a) izvzeta odvisna družba in njene odvisne
družbe so vključene v konsolidirano poslovno poročilo obvladujoče
družbe, pripravljeno v skladu z 29. in 29.a členom ter objavljeno v
skladu s 30. členom Direktive 2013/34/EU;
b) poslovno poročilo izvzete odvisne družbe
vsebuje vse naslednje informacije:
– firmo in sedež obvladujoče družbe, ki
poroča o informacijah na ravni skupine,
– spletno povezavo do konsolidiranega
poslovnega poročila obvladujoče družbe in do mnenja o skladnosti
poročila o trajnostnosti s pravili trajnostnega
poročanja,
– informacijo, da je družba izvzeta iz
obveznosti iz prvega odstavka tega člena;
c) izvzeta odvisna družba v enem mesecu od
objave konsolidiranega poslovnega poročila zaradi javne objave
predloži AJPES prevedeno konsolidirano poslovno poročilo in mnenje
o skladnosti poročila o trajnostnosti s pravili trajnostnega
poročanja. Vsak prevod, ki ni overjen, mora vključevati izjavo o
tem;
2. kadar ima obvladujoča družba sedež v
tretji državi:
a) izvzeta odvisna družba in njene odvisne
družbe so vključene v konsolidirano poročilo o trajnostnosti te
obvladujoče družbe, pripravljeno v skladu z evropskimi standardi
poročanja o trajnostnosti ali na način, ki je enakovreden tem
standardom poročanja o trajnostnosti, kot je določeno v skladu z
izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov poročanja o
trajnostnosti, sprejetim na podlagi tretjega pododstavka četrtega
odstavka 23. člena Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s
preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji
so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah
Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38),
zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2023/2869/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih
direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke
dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2004/109/ES). Konsolidirano poročilo o
trajnostnosti mora biti objavljeno v skladu s 30. členom Direktive
2013/34/EU;
b) poslovno poročilo izvzete odvisne družbe
vsebuje vse naslednje informacije:
– firmo in sedež obvladujoče družbe, ki
poroča o informacijah na ravni skupine,
– spletno povezavo do konsolidiranega
poslovnega poročila, konsolidiranega poročila o trajnostnosti in do
mnenja o skladnosti poročila o trajnostnosti s pravili trajnostnega
poročanja iz točke c) te točke,
– informacijo, da je družba izvzeta iz
obveznosti iz prvega odstavka tega člena;
c) izvzeta odvisna družba v enem mesecu od
objave konsolidiranega poročila o trajnostnosti v tretji državi
zaradi javne objave predloži AJPES prevedeno konsolidirano poslovno
poročilo, konsolidirano poročilo o trajnostnosti in mnenje o
skladnosti poročila o trajnostnosti s pravili trajnostnega
poročanja, izdano v skladu z nacionalnim pravom države obvladujoče
družbe. Vsak prevod, ki ni overjen, mora vključevati izjavo o
tem;
č) poslovno poročilo izvzete odvisne družbe
ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti obvladujoče družbe s
sedežem v tretji državi vključuje informacije, ki jih je treba
razkriti v skladu z 8. členom Uredbe 2020/852/EU in se nanašajo na
dejavnosti izvzete odvisne družbe in njenih odvisnih
družb;
3. kadar ima obvladujoča družba sedež v
tretji državi, se lahko poleg primerov iz prejšnje točke izvzame
tudi, če izpolnjuje pogoje, navedene pod a), b) in c) 1. točke tega
odstavka in pod č) prejšnje točke.
(11) Za namene prejšnjega odstavka se
zavarovalnice (vključno z družbami za vzajemno zavarovanje in
pozavarovalnicami), ki so na podlagi finančnih povezav del skupine,
kot je opredeljena v prvem in drugem odstavku 19. člena Zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23,
78/23 – ZZVZZ-T, 84/24 – odl. US in 77/25; v nadaljnjem besedilu:
ZZavar-1), ali del skupine z obvladujočo družbo s sedežem v
Republiki Sloveniji, kot je opredeljena v 355. členu ZZavar-1, in
se nad njimi izvaja nadzor skupine, kot je opredeljen v 359. členu
ZZavar-1, obravnavajo kot odvisne družbe obvladujoče družbe te
skupine.
(12) Določbe 70.c, 70.č in 70.d člena tega
zakona se ne uporabljajo za:
– za Evropski instrument za finančno
stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ustanovljen z okvirnim
sporazumom o družbi EFSF,
– finančne produkte, navedene pod (b) in
(f) 12. točke 2. člena Uredbe 2019/2088/EU.
(13) Poročilo o trajnostnosti lahko poleg
družb iz prvega odstavka tega člena pripravijo tudi druge družbe.
Poročilo o trajnostnosti iz prejšnjega stavka je lahko samostojno
poročilo, lahko se priloži letnemu poročilu ali pa se vključi v
poslovno poročilo, če gre za družbo iz prvega odstavka 57. člena
tega zakona. Družba pripravi prostovoljno poročilo o trajnostnosti
na podlagi tega zakona, drugih nacionalnih okvirov, okvirov
Evropske unije, kot so evropski standardi za prostovoljno poročanje
o trajnostnosti, ali mednarodnih okvirov. V tem primeru navede,
katere okvire je uporabila. Poročilo o trajnostnosti se lahko
zaradi javne objave predloži AJPES v skladu s prvim ali tretjim
odstavkom 58. člena tega zakona. Družba lahko predloži AJPES letno
poročilo v enotni elektronski obliki ter poročilo o trajnostnosti
opremi z oznakami v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega
zakona.
70.č člen
(konsolidirano poročilo o
trajnostnosti)
(1) Obvladujoča družba, ki skupaj z
odvisnimi družbami dosega pogoje za velike družbe iz petega
odstavka 55. člena tega zakona, pri čemer se merili čistih
prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, vključi
v svoje konsolidirano poslovno poročilo tudi konsolidirano poročilo
o trajnostnosti. Obvladujoča družba za ta namen pri ugotavljanju
čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ne upošteva
prilagoditev, potrebnih za pripravo konsolidiranih računovodskih
izkazov.
(2) Za konsolidirano poročilo o
trajnostnosti se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
Velika družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na
organiziranem trgu, ne more biti izvzeta iz obveznosti priprave
konsolidiranega poročila o trajnostnosti po osmem odstavku
prejšnjega člena.
(1) Obvladujoča družba skupine, katere
čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu na bilančni presečni dan
presegajo 450.000.000 eurov in povprečno število delavcev presega
1.000, vključi v posebni oddelek svojega konsolidiranega poslovnega
poročila tudi konsolidirano poročilo o trajnostnosti.
(2) Za konsolidirano poročilo o
trajnostnosti se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega
člena.
(3) Kadar družba, ki poroča, ugotovi, da
se tveganja za skupino ali vplivi skupine bistveno razlikujejo od
tveganj, s katerimi se sooča ena ali več njenih odvisnih družb, ali
vplivov ene ali več njenih odvisnih družb, poda ustrezno razlago
tveganj, ki jim je izpostavljena ta odvisna družba ali odvisne
družbe, in vplivov te odvisne družbe ali odvisnih družb.
(4) Družba, ki poroča, navede, katere
odvisne družbe, ki se bodo konsolidirale, so izvzete iz poročanja o
trajnostnosti oziroma iz konsolidiranega poročanja o trajnostnosti
v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena.
(5) Obvladujoči družbi v konsolidirano
poslovno poročilo ni treba vključiti informacij iz prvega odstavka
prejšnjega člena v zvezi z družbami, ki so predmet prevzema ali
združitve med poslovnim letom, ali v zvezi z odvisno družbo, ki med
poslovnim letom preneha biti del skupine. V tem primeru obvladujoča
družba navede vsak pomemben dogodek, ki je v poslovnem letu vplival
na odvisno družbo in ki ima učinek na vplive ali tveganja ali
priložnosti skupine glede zadev v zvezi s
trajnostnostjo.
(5)(6) Če družba pripravi
konsolidirano poročilo o trajnostnosti v skladu s tem zakonom, se
šteje, da je izpolnila tudi obveznost iz drugega stavka drugega
odstavka 70. člena tega zakona in obveznost priprave poročila o
trajnostnosti iz prvega do četrtega odstavka prejšnjega
člena.
(7) Obvladujoča družba, ki je finančni
holding in katere poslovni modeli in dejavnosti odvisnih družb so
med seboj neodvisni, se lahko odloči, da v svoje konsolidirano
poslovno poročilo ne vključi informacij iz prvega odstavka
prejšnjega člena.
70.d člen
(poročilo o trajnostnosti v zvezi s
tujim podjetjem iz tretje države)
(1) Odvisna družba, ki je zavezana
pripraviti poročilo o trajnostnosti v skladu s 70.c členom tega
zakona in je v skupini, v kateri je zavezano pripraviti
konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini tuje
podjetje iz tretje države, zaradi javne objave predloži AJPES tudi
poročilo o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje
države. To poročilo predloži, če čisti prihodki od prodaje na ravni
skupine v Evropski uniji na podlagi podatkov zadnjih dveh
zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja
obakrat presežejo 150.000.000 eurov. To poročilo vsebuje naslednje
informacije, pripravljene na ravni skupine obvladujoče
družbe:
– iz c) do d) 1. točke drugega
odstavka 70.c člena tega zakona,
– iz 2. do 6. točke in po potrebi 8.
točke drugega odstavka 70.c tega zakona.
(1) Odvisna družba, ki je zavezana
pripraviti poročilo o trajnostnosti v skladu s 70.c členom tega
zakona in je v skupini, v kateri je zavezano pripraviti
konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini tuje
podjetje iz tretje države, zaradi javne objave AJPES predloži tudi
poročilo o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje
države. To poročilo predloži, če čisti prihodki od prodaje na ravni
skupine v Evropski uniji na podlagi podatkov zadnjih dveh
zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja
obakrat presežejo 450.000.000 eurov in če čisti prihodki od prodaje
odvisne družbe v predhodnem poslovnem letu na bilančni presečni dan
bilance presegajo 200.000.000 eurov. To poročilo vsebuje te
informacije, pripravljene na ravni skupine obvladujoče
družbe
– iz c) do d) 1. točke drugega
odstavka 70.c člena tega zakona,
– iz 2. do 6. točke in po potrebi 8. točke
drugega odstavka 70.c tega zakona.
(2) Poročilo v zvezi s tujim podjetjem iz
tretje države se pripravi skladno s standardi poročanja o
trajnostnosti za tuja podjetja iz tretjih držav oziroma z
evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti oziroma na način, ki
je enakovreden tem standardom poročanja o trajnostnosti, kot je
določeno v skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov
poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi tretjega
pododstavka četrtega odstavka 23. člena Direktive
2004/109/ES.
(3) Če odvisna družba ne pridobi poročila
o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države od svoje
obvladujoče družbe, od nje zahteva, da ji zagotovi vse podatke,
potrebne za pripravo poročila. Če obvladujoča družba zahtevanih
podatkov ne predloži, odvisna družba predloži AJPES poročilo o
trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države, ki
vključuje vse informacije, ki jih ima na voljo, in izjavo, da
poročilo ne vsebuje vseh zahtevanih informacij, ker ji jih njena
obvladujoča družba ni predložila.
(4) Odvisna družba predloži AJPES
poročilo o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države
in mnenje o skladnosti poročila o trajnostnosti s pravili
trajnostnega poročanja, izdanim v skladu s tem zakonom ali
nacionalnim pravom države obvladujoče družbe, v dvanajstih mesecih
po koncu poslovnega leta. Poročilo predloži v prevodu, če ni
sestavljeno v slovenskem jeziku. Vsak prevod, ki ni overjen, mora
vključevati izjavo o tem. Če obvladujoča družba mnenja o skladnosti
poročila o trajnostnosti s pravili trajnostnega poročanja ne
predloži, odvisna družba predloži AJPES tudi izjavo, da ji
obvladujoča družba tega ni predložila.
(5) Čisti prihodki od prodaje iz prvega
odstavka tega člena so prihodki, kot so opredeljeni v skladu s
standardi računovodskega poročanja, na podlagi katerih tuje
podjetje iz tretje države sestavlja računovodske izkaze, ali z
njihovo smiselno uporabo.
(6) Odvisna družba, ki je zavezana
pripraviti poročilo o trajnostnosti v skladu s 70.c členom tega
zakona in ki jo obvladuje tuje podjetje iz tretje države, ob
predložitvi letnega poročila predloži AJPES tudi podatke o čistih
prihodkih od prodaje, ki jih je obvladujoča družba na ravni skupine
ustvarila v Republiki Sloveniji in Evropski uniji v vsakem od
zadnjih dveh zaporednih poslovnih let.
(7) Odvisna družba, ki je finančni holding
in katere poslovni modeli in dejavnosti odvisnih družb so med seboj
neodvisni, se lahko odloči, da v svoje konsolidirano poslovno
poročilo ne vključi informacij iz prvega odstavka prejšnjega
člena.
70.da člen
(predložitev informacij na evropsko
enotno točko dostopa)
(1) Družbe iz 70.c, 70.č 70.d in 683.b
člena tega zakona pri objavi letnega poročila, konsolidiranega
letnega poročila, pri obeh poročilih vključno z informacijami,
zahtevanimi v 8. členu Uredbe 2020/852/EU, ter letnih računovodskih
izkazov, konsolidiranih računovodskih izkazov, revizorjevega
poročila o računovodskih izkazih, revizorjevega poročila o dajanju
zagotovil o trajnostnosti, poročil o trajnostnosti v zvezi s tujim
podjetjem iz tretje države, izjave iz tretjega odstavka 70.d člena
tega zakona, poročila o plačilih vladam ter konsolidiranega
poročila o plačilih vladam iz 70.b člena tega zakona te informacije
hkrati predložijo AJPES. AJPES, ki je organ za zbiranje podatkov,
kakor je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU,
informacije iz prejšnjega stavka predloži evropski enotni točki
dostopa.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka
so v skladu s temi zahtevami:
1. predložene so v formatu, ki omogoča
izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe
2023/2859/EU, ali kadar to zahtevajo predpisi, v strojno berljivi
obliki, kakor je opredeljena v 4. točki 2. člena Uredbe
2023/2859/EU;
2. vsebujejo te metapodatke:
– vsa imena družbe, na katero se
informacije nanašajo, in ime obvladujoče družbe, ki sporoča
informacije na ravni skupine, kadar je družba, ki poroča, izvzeta
odvisna družba iz četrtega odstavka 70.č člena tega
zakona;
– identifikator pravnih subjektov
družbe, in kadar je družba, ki poroča, izvzeta odvisna družba iz
četrtega odstavka 70.č člena tega zakona, kadar je na voljo,
identifikator pravnih subjektov obvladujoče družbe, ki sporoča
informacije na ravni skupine, kakor je določen na podlagi točke (b)
četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– velikost družbe po kategorijah, kakor
so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe
2023/2859/EU;
– navedbo industrijskih sektorjev
gospodarskih dejavnosti družbe, kakor so določeni na podlagi točke
(e) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev
na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe
2023/2859/EU;
– oznako, ali informacije vsebujejo
osebne podatke.
(3) Za namene druge alineje 2. točke
prejšnjega odstavka družba pridobi identifikator pravnih subjektov,
kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena
Uredbe 2023/2859/EU, če tega identifikatorja še nima.
(4) Če družba informacije iz prvega
odstavka tega člena predloži v sistem za centralno shranjevanje
nadzorovanih informacij na podlagi 159. člena Zakona o trgu
finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr.,
66/19, 123/21, 45/24 in 77/25; v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1), da
bi te informacije postale dostopne na evropski enotni točki
dostopa, se šteje, da je ta družba izpolnila obveznosti iz prvega
odstavka tega člena, če so te informacije v skladu z zahtevami
glede metapodatkov iz drugega odstavka tega člena.
9. oddelek
POSEBNE DOLOČBE ZA NEKATERE DRUŽBE
GLEDE PRIPRAVE POROČILA O DAVČNIH INFORMACIJAH V ZVEZI Z
DOHODKI
70.e člen
(poročevalci)
(1) Družba, ki je zavezana pripraviti
konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini v
skladu s 56. členom tega zakona in katere prihodki na ravni skupine
na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na
bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presežejo prag
750.000.000 eurov, pripravi poročilo o davčnih informacijah v zvezi
z dohodki iz 70.f člena tega zakona.
(2) Poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki iz 70.f člena tega zakona pripravi tudi družba, ki
ni v skupini, če prihodki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih
na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presežejo prag iz
prejšnjega odstavka.
(3) Odvisne družbe in podružnice
predložijo AJPES in objavijo na svoji spletni strani poročilo o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki tujega podjetja iz tretje
države, ki je zavezano pripraviti konsolidirano letno poročilo za
najširši krog družb v skupini, če njegovi prihodki v zadnjih dveh
zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja
obakrat presežejo prag 750.000.000 eurov in so podani pogoji iz
70.j in 683.c člena tega zakona.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz
70.f člena tega zakona ni treba pripraviti, kadar ima družba,
vključno s pripadajočo podružnico, sedež, stalno mesto poslovanja
ali stalno poslovno dejavnost le v Republiki Sloveniji in v nobeni
drugi davčni jurisdikciji.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz
70.f člena tega zakona ni treba pripraviti družbi, če ta pripravi
poročilo v skladu s podzakonskim predpisom o poslovnih knjigah in
letnih poročilih banke, ki se izda na podlagi zakona, ki ureja
bančništvo, in za družbo iz drugega odstavka tega člena zajame
informacije o vseh njenih dejavnostih ter za družbo iz prvega
odstavka tega člena zajame informacije o vseh dejavnostih vseh
povezanih družb, vključenih v konsolidirane računovodske
izkaze.
(6) Prihodki iz prvega in drugega
odstavka tega člena so:
a) čisti prihodki od prodaje, kot so
opredeljeni v skladu s tem zakonom in s slovenskimi računovodskimi
standardi, za družbe, ki svoje računovodske izkaze sestavljajo po
slovenskih računovodskih standardih, ali
b) prihodki, ki jih družba ustvari s
svojim rednim poslovanjem, kot so opredeljeni v okviru
računovodskega poročanja ali v smislu tega okvira, na podlagi
katerega družba sestavlja računovodske izkaze, za druge
družbe.
(7) Prag za nastanek obveznosti poročanja
iz tretjega odstavka tega člena se pretvori v enakovreden znesek v
nacionalni valuti tretje države, v kateri ima sedež tuje podjetje
iz tretje države, ki je zavezano pripraviti konsolidirano letno
poročilo za najširši krog družb v skupini, pri čemer se uporabi
menjalni tečaj, veljaven na dan 21. decembra 2021, zaokrožen na
najbližjo tisočico.
70.f člen
(vsebina poročila)
(1) Poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki mora vsebovati informacije o celotnem poslovanju
družbe, ki ni del skupine iz drugega odstavka prejšnjega člena ali
obvladujoče družbe iz prvega odstavka prejšnjega člena, vključno s
poslovanjem vseh povezanih družb, vključenih v konsolidirano letno
poročilo, zlasti pa:
– firmo družbe;
– poslovno leto, za katero se poročilo
pripravlja;
– valuto, uporabljeno v
poročilu;
– seznam vseh odvisnih družb,
konsolidiranih v računovodskih izkazih obvladujoče družbe za
poslovno leto, za katero se poroča, ki imajo sedež v Evropski uniji
ali spadajo v davčno jurisdikcijo, ki je navedena v Prilogi I in
Prilogi II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu Evropske unije z
jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, če
ima družba take odvisne družbe;
– kratek opis vrste njihovih
dejavnosti;
– število zaposlenih za polni delovni
čas;
– vsoto vseh prihodkov, v katere so
vključeni tudi prihodki iz poslov s povezanimi družbami, če ima
družba takšne družbe, razen dividend ali udeležbe v njihovem
dobičku, ki se v izkazu poslovnega izida razčlenijo po 66. členu
tega zakona, ki ustreza členitvi iz 1., 4. in 9. do 11. točke iz
Priloge V ali členitvi iz 1. in 6. do 9. točke iz Priloge VI k
Direktivi 2013/34/EU, brez prihodkov, obračunanih zaradi
prevrednotenja sredstev, razen zaradi uporabe modela vrednotenja po
pošteni vrednosti, ali se ugotovijo v skladu s standardi
računovodskega poročanja, na podlagi katerih družba sestavlja
računovodske izkaze, brez prihodkov, obračunanih zaradi
prevrednotenja sredstev, razen zaradi uporabe modela vrednotenja po
pošteni vrednosti;
– znesek dobička ali izgube pred plačilom
davka od dohodkov;
– znesek davka od dohodkov, obračunanega
za poslovno leto, za katero se pripravlja poročilo, ki se izračuna
kot tekoči davčni odhodek, priznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom
ali izgubo poslovnega leta družb in podružnic v posamezni davčni
jurisdikciji, brez odloženih davkov ali rezervacij za negotove
davčne obveznosti;
– znesek plačil davka od dohodkov, ki se
izračuna kot vsota zneskov davka od dohodkov, ki so ga v poslovnem
letu plačale družbe in podružnice v posamezni davčni jurisdikciji,
vključno z davki, ki so jih druge družbe plačale v zvezi s plačili
družbam in podružnicam v okviru skupine, če ima družba take družbe
in podružnice, in
– znesek nerazporejenega dobička ob koncu
zadevnega poslovnega leta, o razdelitvi katerega še ni bilo
odločeno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
družba poročilo pripravi v skladu z navodilom o obliki, vsebini in
načinu dostave poročil po državah poročevalcev mednarodnih skupin
podjetij Finančni upravi Republike Slovenije, ki se določi v skladu
z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) V poročilu o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki se posebej navede, ali je pripravljeno po prvem ali
drugem odstavku tega člena.
70.g člen
(način poročanja)
(1) Poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki se pripravi na podlagi sprejetega standardnega
obrazca v določeni elektronski obliki, ki je strojno berljiva v
skladu z izvedbenim aktom, ki ga Evropska komisija sprejme na
podlagi drugega stavka četrtega odstavka 48.c člena Direktive
2013/34/EU.
(2) Informacije iz prejšnjega člena
morajo biti navedene ločeno za vsako posamezno državo članico, v
kateri ima družba sedež ter v kateri je sedež njenih odvisnih družb
in podružnic. Če ima družba več odvisnih družb in podružnic, ki
spadajo v eno davčno jurisdikcijo, se informacije zanje navedejo
kot skupek informacij za to davčno jurisdikcijo. Če je v posamezni
državi članici več davčnih jurisdikcij, se informacije združijo na
ravni države članice. Informacije morajo biti navedene ločeno za
vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila 1. marca poslovnega leta, za
katero se pripravi poročilo, vključena v Prilogo I k sklepom Sveta
o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene
sodelovati v davčne namene, in ločeno za vsako davčno jurisdikcijo,
ki je bila 1. marca poslovnega leta, za katero se pripravi
poročilo, in 1. marca poslovnega leta pred tem letom navedena v
Prilogi II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z
jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Za
vse preostale davčne jurisdikcije se informacije iz prejšnjega
člena navedejo združeno.
70.h člen
(preložitev poročanja zaradi
ogroženosti poslovnega položaja)
(1) Ne glede na prvi odstavek 70.f člena
tega zakona vseh informacij v poročilu o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki ni treba razkriti, če bi njihovo razkritje resno
škodovalo poslovnemu položaju družb, na katere se to poročilo
nanaša.
(2) Opustitev razkritja informacij mora
biti v poročilu jasno navedena skupaj z ustrezno utemeljeno
obrazložitvijo razlogov zanjo.
(3) Informacije, ki jih družba izvzame iz
poročila, vključi v poznejše poročilo najpozneje v petih letih,
odkar bi morala poročati o njih.
(4) Izjema ne velja za informacije v
zvezi z davčnimi jurisdikcijami, vključenimi v Prilogi I in II k
sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso
pripravljene sodelovati v davčne namene, ki jih družba mora
razkriti.
70.i člen
(objava in dostop do
poročila)
(1) Družbe iz prvega in drugega odstavka
70.e člena tega zakona pripravijo poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki in ga v enajstih mesecih po koncu poslovnega leta v
skladu z 58. in 70.g členom tega zakona zaradi javne objave
predložijo AJPES, ki ga javno objavi pred iztekom 12 mesecev po
koncu poslovnega leta.
(2) Poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki iz prejšnjega odstavka družbe v 12 mesecih po koncu
poslovnega leta v slovenskem jeziku objavijo tudi na svoji spletni
strani, kjer je brezplačno dostopno najmanj pet let od dneva
objave.
(3) Namesto obveznosti objave poročila o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki na svoji spletni strani iz
prejšnjega odstavka lahko družba na svoji spletni strani objavi le
informacijo, da je njeno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z
dohodki javno objavljeno na spletni strani AJPES, namenjeni javni
objavi letnih poročil. Ob objavi navedene informacije se družba
sklicuje na uporabo izjeme iz tega odstavka. Za objavo informacije
po tem odstavku veljajo vse zahteve iz prejšnjega odstavka glede
objave poročila o davčnih informacijah v zvezi z
dohodki.
70.j člen
(poročanje za odvisne družbe, ki jih
obvladuje tuje podjetje iz tretje države)
(1) Če tuje podjetje iz tretje države iz
tretjega odstavka 70.e člena tega zakona samo pripravi poročilo o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je njegova odvisna družba s
sedežem v Republiki Sloveniji zavezana, da ga v roku iz prvega
odstavka prejšnjega člena zaradi javne objave predloži AJPES.
Poročilo iz prejšnjega stavka se predloži v prevodu, če ni
pripravljeno v slovenskem jeziku.
(2) Če odvisna družba od svoje
obvladujoče družbe ne pridobi poročila o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki, od nje zahteva, da ji zagotovi vse informacije,
potrebne za pripravo poročila. Če obvladujoča družba zahtevanih
informacij ne predloži, odvisna družba pripravi in v roku iz prvega
odstavka prejšnjega člena zaradi javne objave predloži AJPES
poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki vsebuje
informacije, ki jih ima na voljo, jih je prejela ali pridobila od
obvladujoče družbe, in izjavo, da poročilo ne vsebuje vseh
zahtevanih informacij, ker ji jih njena obvladujoča družba ni
predložila.
(3) Poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki in izjavo iz prvega in drugega odstavka tega člena
odvisna družba objavi na svoji spletni strani. Za to obveznost se
smiselno uporablja prejšnji člen, pri čemer zadostuje objava na
spletni strani katere koli povezane družbe v skupini, na katero se
poročilo nanaša.
(4) Obveznosti iz tega člena veljajo za
odvisne družbe, ki izpolnjujejo merila za srednje ali velike družbe
iz četrtega do šestega odstavka 55. člena tega zakona.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek velja
obveznost poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz
tega člena za vse odvisne družbe, če so namenoma organizirane tako,
da se z neizpolnjevanjem pogojev izognejo obveznostim poročanja o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki.
70.k člen
(prenehanje obveznosti
poročanja)
(1) Obveznost priprave poročila o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki za obvladujočo družbo iz prvega
odstavka 70.e člena tega zakona in za družbo iz drugega odstavka
70.e člena tega zakona preneha, ko so prihodki na podlagi podatkov
zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan
bilance stanja obakrat nižji od 750.000.000 eurov.
(2) Ko so prihodki obvladujočega tujega
podjetja iz tretje države na podlagi podatkov zadnjih dveh
zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja
obakrat nižji od 750.000.000 eurov, prenehajo tudi vse obveznosti v
zvezi s poročanjem iz prejšnjega člena za njene odvisne družbe s
sedežem v Republiki Sloveniji.
70.l člen
(izjeme glede poročanja za odvisne
družbe)
Določbe 70.j člena tega zakona se ne
uporabljajo, če je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z
dohodki tujega podjetja iz tretje države iz tretjega odstavka 70.e
člena pripravljeno v skladu s 70.f členom tega zakona in izpolnjuje
naslednja merila:
– je najpozneje v 12 mesecih po datumu
bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno, v vsaj enem od
uradnih jezikov Evropske unije objavljeno na spletni strani tega
tujega podjetja iz tretje države v elektronski obliki poročanja, ki
je strojno berljiva,
– ga je druga odvisna družba v skupini,
ustanovljena v državi članici zaradi javne objave predložila v
skladu s pravom države sedeža in s prvim odstavkom 48.d člena
Direktive 2013/34/EU, in
– sta v poročilu o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki navedena firma in sedež odvisne družbe, ki je
poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki predložila v
skladu s prejšnjo alinejo.
II. DEL
PODJETNIK
71. člen
(uporaba določb tega zakona za
podjetnika)
Za podjetnika se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o:
– dejavnosti (6. člen),
– firmi (12. do 23. člen),
– sedežu (29. člen, prvi odstavek 30.
člena in 30.a člen),
– podružnici (31. člen) in
– prokuri (33. do 37. člen).
72. člen
(posebne določbe o
podjetniku)
(1) Firma podjetnika vsebuje ime in
priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega
podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne
sestavine. Firma podružnice podjetnika mora vsebovati tudi njegovo
ime, priimek in oznako, da gre za podružnico.
(2) Podjetnik lahko uporablja tudi
skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako
s.p..
(3) Če podjetnik podjetje proda ali vloži
v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi
ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.
(4) Če podjetnik umre, lahko podjetnikov
dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej
uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem
zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje
podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s
podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik
vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem
podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot
podjetnik.
(5) Na vseh dopisih, ki jih podjetnik
pošlje posameznemu naslovniku, morajo biti navedeni firma in sedež
podjetnika ter njegova matična številka.
(6) Na vseh dopisih, ki se pošiljajo v
okviru obstoječih poslovnih stikov, morata biti navedena le firma
in sedež. Naročilnice se štejejo za dopise iz prejšnjega
odstavka.
(7) Prokura ne preneha s smrtjo ali
izgubo poslovne sposobnosti podjetnika.
(8) Podjetnik lahko imenuje zastopnika za
primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za
opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje
podjetnika. Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas
prekliče. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se mora vpisati
v Poslovni register Slovenije.
(9) Če podjetnik nima zastopnika za
primer smrti ali prokurista, podjetniku zastopnika v primeru
njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v
drugih nujnih primerih, na predlog imenuje sodišče v nepravdnem
postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes.
Funkcija sodno imenovanega zastopnika preneha najkasneje s potekom
obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z
imenovanjem novega zastopnika s strani dedičev. Sodno imenovani
zastopnik ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov, ki
jih določi sodišče.
72.a člen
(prenos podjetja na podjetnika
prevzemnika)
(1) Podjetnik lahko za časa svojega
življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljnjem
besedilu: podjetnik prevzemnik). S prenosom preidejo na podjetnika
prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti
podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot
univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s
prenesenim podjetjem podjetnika.
(2) Podjetnik in podjetnik prevzemnik
morata skleniti pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega
zapisa.
(3) V pogodbi o prenosu podjetja morajo
biti navedeni:
– firma in sedež podjetnika,
– morebitno izrecno soglasje glede
uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika
ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke
podjetnika,
– izjava o prenosu podjetja in
– vrednost podjetja (premoženje ter
pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa
podjetja z natančnim opisom podjetja, pri čemer se je mogoče
sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca
stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove
vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa.
Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v
register ne smejo biti starejše od treh mesecev.
(4) Dan obračuna prenosa podjetja iz
prejšnjega odstavka je bilančni presečni dan, po stanju na katerega
podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika. Za
sestavo računovodskih izkazov po tem odstavku se smiselno
uporabljajo določbe prvega odstavka 68. člena tega
zakona.
(5) Podjetnik prevzemnik mora vložiti
prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES. Predlogu za vpis
prenosa podjetja je treba priložiti pogodbo o prenosu podjetja ter
druge podatke iz drugega odstavka 74. člena tega zakona.
(6) AJPES hkrati vpiše podjetnika
prevzemnika v Poslovni register Slovenije, če še ni vpisan, in po
uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa
podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati
dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu
podjetja preide na podjetnika prevzemnika.
(7) Če podjetnik prevzemnik ne izpolni
obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred
vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije, odgovarja
zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Za zastaranje se
smiselno uporabljajo določbe 133. in 134. člena tega
zakona.
72.b člen
(prenos dela podjetja na podjetnika
prevzemnika)
Za prenos dela podjetja podjetnika se
smiselno uporabljajo določbe 72.a člena tega zakona, razen določbe
druge alineje tretjega odstavka, določb petega odstavka glede
izrecnega soglasja podjetnika, glede uporabe imena in priimka
podjetnika in matične številke ter šestega odstavka glede izbrisa
podjetnika po uradni dolžnosti in glede prenehanja opravljanja
dejavnosti.
73. člen
(vodenje poslovnih
knjig)
(1) Način vodenja poslovnih knjig in
sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika ureja poseben
slovenski računovodski standard.
(2) Ne glede na tretji odstavek 54. člena
tega zakona, lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu
enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom iz
prejšnjega odstavka, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh
od teh meril:
– da povprečno število delavcev ne
presega tri,
– da so letni prihodki nižji od
50.000eurov,
– da povprečna vrednost aktive,
izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji
dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov. To velja tudi za
podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu
ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.
(3) Sistem vodenja poslovnih knjig
podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na
podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke
podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega
poročila, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja
davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem
normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne
opravljati dejavnost.
(5) Način, na katerega podjetnik iz
prejšnjega odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
74. člen
(vpis)
(1) Podjetnik lahko začne opravljati
dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register
Slovenije.
(2) V prijavi za vpis v Poslovni register
Slovenije mora podjetnik navesti:
– predlagan datum vpisa, ki je poznejši
od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od enega meseca od dne
vložitve prijave za vpis,
– firmo podjetnika in podatke o
sedežu,
– podatke o skrajšani firmi, če jo
ima,
– podatke o podjetniku: ime in priimek,
EMŠO, prebivališče, davčno številko,
– podatke o zastopniku: ime in priimek,
EMŠO, prebivališče, davčno številko,
– navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik
opravljal,
– podatke o drugih delih podjetnika kot
enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni
register Slovenije, in
– podatek o poslovnem naslovu, ki
vključuje te podatke: država, ulica in hišna številka, naselje,
občina, poštna številka in kraj,
– soglasje prokurista ali zastopnika za
primer smrti, če ga podjetnik ima,
– druge podatke in listine, ki jih določa
zakon.
(3) Če podjetnik ni lastnik objekta na
poslovnem naslovu ali na poslovnem naslovu podružnice, navedenem v
prijavi, mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta,
da podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Izjave ni treba
overiti, če lastnik objekta poda izjavo na točki za podporo
poslovnim subjektom ali če podjetnik pridobi dovoljenje za
opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne
skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada,
pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja
stanovanjske stavbe. Izjava lastnika objekta in dovoljenje za
opravljanje dejavnosti ne smeta biti starejša od 60 dni od dneva
overitve podpisa na izjavi oziroma izdaje dovoljenja.
(4) AJPES ima za vodenje podatkov o
podjetnikih v Poslovnem registru Slovenije brezplačen neposredni
dostop in možnost prevzema podatkov iz Centralnega registra
prebivalstva in drugih javnih registrov in evidenc.
(5) Način in postopek vpisa ter vodenja
podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru Slovenije predpiše
minister, pristojen za gospodarstvo.
75. člen
(sprememba in prenehanje opravljanja
dejavnosti)
(1) Podjetnik mora vsako spremembo
podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena v 15 dneh po nastanku
spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora
podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti
najmanj tri dni prej.
(2) AJPES po uradni dolžnosti izbriše
podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije:
1. na podlagi obvestila registrskega
organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko
družbo,
2. če ji podjetnik v dveh zaporednih
poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave po
prvem ali drugem odstavku 58. člena tega zakona ali podatkov iz
letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena tega
zakona,
3. če na podlagi lastnih podatkov,
vključno z obvestilom lastnika objekta ali na podlagi obvestila
državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri
podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov
vpisan naslov:
– na katerem ne sprejema uradnih poštnih
pošiljk ali je na tem naslovu neznan,
– na katerem je objekt, katerega lastnik
je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na
tem naslovu, ali
– ki ne obstaja,
4. na podlagi obvestila pristojnega
matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič
podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje v skladu s
četrtim odstavkom 72. člena tega zakona,
5. na podlagi obvestila pristojnega
sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z
zakonom, ki ureja stečaj,
6. na podlagi obvestila pristojnega
organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljati
dejavnost, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije, ker je
ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge
dejavnosti,
7. na podlagi obvestila Finančne uprave
Republike Slovenije, da je s pravnomočnim aktom ugotovila, da
podjetnik ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v Poslovni register
Slovenije, podjetnik pa ne opravlja nobene druge
dejavnosti,
8. na podlagi obvestila pristojnega
organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona
tujca iz države, ali da nima veljavnega enotnega
dovoljenja.
(3) Obvestilu iz 1. in 4. do 8. točke
prejšnjega odstavka mora biti priložen akt, iz katerega izhaja
obstoj izbrisnega razloga.
(4) Če AJPES ugotovi, da obstaja izbrisni
razlog iz 2. ali 3. točke drugega odstavka tega člena, izda sklep o
obstoju izbrisnega razloga, ki ga vroči podjetniku na poslovni
naslov, vpisan v Poslovnem registru Slovenije. Zoper ta sklep je
dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v
osmih dneh.
(5) AJPES ustavi postopek izbrisa zaradi
razloga iz 2. točke drugega odstavka tega člena, če podjetnik v
pritožbenem postopku izkaže, da je svojo obveznost izpolnil
najkasneje v času teka tega postopka.
(6) Če je bil postopek izbrisa začet
zaradi razloga iz 3. točke drugega odstavka tega člena in je
podjetnik spremenil poslovni naslov, mora hkrati z vložitvijo
pritožbe priglasiti ustrezno spremembo poslovnega naslova in
priglasitvi priložiti dokaze o tem, da je lastnik objekta na novem
poslovnem naslovu ali da mu je lastnik objekta dal dovoljenje za
poslovanje na tem naslovu.
(7) Na podlagi dokončnega sklepa iz
četrtega odstavka tega člena ali na podlagi obvestila pristojnega
organa iz 1. in 4. do 8. točke drugega odstavka tega člena AJPES po
uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu. Zoper ta sklep je dovoljena
pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v osmih
dneh.
(8) Način in postopek prenehanja
opravljanja dejavnosti podjetnika predpiše minister, pristojen za
gospodarstvo.
(9) Določbe o prenehanju opravljanja
dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava
podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. Določbe o prenehanju
opravljanja dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi za podružnice
podjetnika.
III. DEL
DRUŽBE
Prvo poglavje
DRUŽBA Z NEOMEJENO
ODGOVORNOSTJO
1. oddelek
USTANOVITEV
76. člen
(pojem)
(1) Družba z neomejeno odgovornostjo je
družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z
vsem svojim premoženjem.
(2) Družba se ustanovi s pogodbo med
družbeniki.
77. člen
(subsidiarna uporaba civilnega
prava)
Če ni v tem zakonu določeno drugače, se
za družbo z neomejeno odgovornostjo uporabljajo pravila o
civilnopravni družbeni pogodbi.
78. člen
(prijava za vpis v
register)
(1) Prijava za vpis v register mora
vsebovati tudi ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež
vsakega družbenika.
(2) Prijavo morajo vložiti vsi
družbeniki.
2. oddelek
PRAVNA RAZMERJA MED
DRUŽBENIKI
79. člen
(pogodbena svoboda)
Pravna razmerja med družbeniki se uredijo
z družbeno pogodbo.
80. člen
(vložki v družbo)
(1) Če ni drugače dogovorjeno, morajo
družbeniki vplačati enake vložke.
(2) Družbenik lahko v družbo vloži denar,
stvari, pravice ali storitve. Vrednost nedenarnega vložka morajo
družbeniki sporazumno oceniti v denarju.
(3) Družbenik ni dolžan zvišati
dogovorjenega ali dopolniti z izgubo zmanjšanega vložka.
81. člen
(dolžnost skrbnega
ravnanja)
(1) Družbenik mora izpolnjevati prevzete
obveznosti s skrbnostjo kot pri svojih zadevah.
(2) Družbenik je odgovoren za škodo, ki
jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti.
(3) Družbenik lahko v svojem imenu in za
račun družbe vloži tožbo proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil
družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe. Pri
tem se smiselno uporabljajo določbe 503. člena tega
zakona.
82. člen
(povračilo za izdatke in
odškodnina)
(1) Družbenik ima pravico od družbe
zahtevati povračilo za izdatke, ki jih ima pri zadevah družbe in so
glede na okoliščine potrebni, ter odškodnino za škodo, ki jo ima
neposredno zaradi vodenja poslov ali zaradi nevarnosti, ki so z
vodenjem poslov neločljivo povezane.
(2) Denar, porabljen za plačilo iz
prejšnjega odstavka, mora družba obrestovati od takrat, ko so za
družbenika nastali izdatki ali škoda.
(3) Družbenik lahko za izdatke, ki so za
izvedbo zadev družbe nujni, od družbe zahteva
akontacijo.
(4) Družbenik mora vse koristi, ki jih od
tretjih oseb prejme za vodenje poslov in pri vodenju poslov, takoj
izročiti družbi.
83. člen
(dolžnost plačila
obresti)
Družbenik, ki svojega denarnega vložka ne
plača pravočasno, ali denarja, prejetega za družbo, ne izroči
pravočasno blagajni družbe, ali neupravičeno uporabi denar družbe
zase ali zamudi z drugimi svojimi vložki, mora plačati zamudne
obresti.
84. člen
(posledice kršitve konkurenčne
prepovedi)
(1) Če družbenik prekrši prepoved
konkurence, odločajo o uveljavljanju zahtevkov iz 42. člena tega
zakona drugi družbeniki.
(2) Določbe 42. člena tega zakona ne
posegajo v pravice družbenikov, da zahtevajo prenehanje družbe in
uveljavljajo druge zahtevke po tem zakonu.
85. člen
(vodenje poslov)
(1) Posle družbe so upravičeni in dolžni
voditi vsi družbeniki.
(2) Če je z družbeno pogodbo vodenje
poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne
smejo voditi poslov.
86. člen
(prenos upravičenja za vodenje
poslov)
(1) Družbenik ne sme prenesti upravičenja
za vodenje poslov na tretjega, če tega ne dovoljuje družbena
pogodba ali drugi družbeniki.
(2) Če je prenos upravičenja za vodenje
poslov dovoljen, je družbenik odgovoren samo za izbiro osebe, na
katero je to upravičenje prenesel.
(3) Za ravnanje pomočnika je odgovoren
družbenik.
(4) Družbenik lahko v skladu s tretjim
odstavkom 81. člena tega zakona vloži tožbo tudi zoper osebo, na
katero je preneseno upravičenje za vodenje poslov.
87. člen
(več družbenikov, ki vodijo
posle)
(1) Če so za vodenje poslov upravičeni
vsi družbeniki ali več družbenikov, je vsak upravičen sam
poslovati. Če drug družbenik, ki je upravičen voditi posle,
nasprotuje izvedbi posla, se ta posel ne sme opraviti.
(2) Če je v družbeni pogodbi določeno, da
lahko družbeniki, ki so upravičeni za vodenje poslov, poslujejo
samo skupno, je za vsak posel potrebna privolitev vseh teh
družbenikov, razen če bi bilo z izvedbo posla nevarno
odlašati.
88. člen
(neupoštevanje navodil in dolžnost
obveščanja)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da
morajo družbeniki, ki vodijo posle, upoštevati navodila drugih
družbenikov. Če družbenik meni, da glede na okoliščine navodila
niso smotrna, mora o tem obvestiti druge družbenike in počakati na
njihovo odločitev. Družbenik lahko ravna ne glede na navodila, če
bi bilo nevarno odlašati in meni, da bi družbeniki odobrili njegovo
odločitev, če bi poznali dejansko stanje.
(2) Družbenik, ki vodi posle, mora dajati
družbi potrebna poročila, jo na zahtevo obveščati o stanju poslov
in ji predložiti obračune.
89. člen
(obseg upravičenja za vodenje
poslov)
(1) Upravičenje za vodenje poslov zajema
vsa dejanja, ki se redno izvajajo pri opravljanju dejavnosti
družbe.
(2) Za dejanja, ki presegajo okvir dejanj
iz prejšnjega odstavka, je potrebno soglasje vseh
družbenikov.
(3) Za imenovanje prokurista je potrebna
privolitev vseh družbenikov, upravičenih za vodenje poslov, razen
če bi bilo nevarno odlašati. Prokuro lahko prekliče vsak družbenik,
ki jo je upravičen podeliti ali je upravičen sodelovati pri njeni
podelitvi.
90. člen
(odvzem upravičenja za vodenje
poslov)
Na predlog drugih družbenikov lahko
sodišče odvzame družbeniku upravičenje za vodenje poslov, če
obstaja utemeljen razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti
ali nesposobnost za pravilno vodenje poslov.
91. člen
(odrek vodenju poslov)
(1) Družbenik se lahko odreče vodenju
poslov le, če obstaja utemeljen razlog. Tej pravici se ne more
odpovedati.
(2) Vodenju poslov se lahko odreče samo
tako, da lahko družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje
poslov, razen če ne obstaja utemeljen razlog za odrek ob nepravem
času. Če takega razloga ni in se družbenik odreče ob nepravem času,
mora družbi povrniti škodo, ki za družbo zaradi tega
nastane.
92. člen
(pravica do pregleda)
(1) Vsak družbenik, tudi tisti, ki ne sme
voditi poslov, se lahko pouči o zadevah družbe ter ima pravico
vpogleda v njene knjige, listine in dokumentacijo.
(2) Če družbenik utemeljeno meni, da gre
za nepošteno vodenje poslov, lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega
odstavka tudi, če jo je družbena pogodba izključila ali
omejila.
93. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki, ki so upravičeni za vodenje
poslov, sprejemajo odločitve soglasno, če ni z družbeno pogodbo
določeno, da zadošča večina; v dvomu se večina računa po številu
družbenikov.
94. člen
(letni računovodski
izkaz)
(1) Na koncu vsakega poslovnega leta se
na temelju letnih računovodskih izkazov ugotovi dobiček ali izguba
in se vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku ali
izgubi.
(2) Družbeniku pripadajoči dobiček se
pripiše njegovemu kapitalskemu deležu; izračunani delež družbenika
pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, se
odpišeta od kapitalskega deleža.
95. člen
(razdelitev dobička in
izgube)
(1) Od dobička pripada vsakemu družbeniku
najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček
tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo.
(2) Pri izračunu deleža dobička, ki
družbeniku pripada v skladu s prejšnjim odstavkom, se plačila, ki
jih je družbenik vplačal med poslovnim letom kot vložke, upoštevajo
v sorazmerju s časom, ki je potekel od vplačil. Če je družbenik med
poslovnim letom dvignil denar iz svojega kapitalskega deleža, se
upoštevajo zmanjšani zneski v sorazmerju s časom, ki je potekel od
dviga.
(3) Delež dobička, ki presega v skladu s
prvim in drugim odstavkom tega člena izračunane deleže dobička, in
izguba v poslovnem letu se razdelita med družbenike po enakih
delih.
(4) Družbeniki lahko, če družbena pogodba
to omogoča, s sklepom vseh družbenikov odločijo, da se dobiček deli
drugače, kot je določeno v tem členu.
96. člen
(zmanjšanje kapitalskega
deleža)
(1) Vsak družbenik sme v lastno breme
dvigniti denar iz blagajne družbe do zneska 5% svojega, v preteklem
poslovnem letu ugotovljenega, kapitalskega deleža in lahko zahteva,
razen če bi bilo to očitno v škodo družbe, tudi izplačilo svojega
deleža pri dobičku v preteklem poslovnem letu, ki presega navedeni
znesek.
(2) Družbenik ne sme brez privolitve
drugih družbenikov zmanjšati svojega kapitalskega
deleža.
97. člen
(prepoved razpolaganja
družbenika)
Družbenik ne more razpolagati s svojim
deležem brez soglasja drugih družbenikov.
3. oddelek
PRAVNA RAZMERJA DRUŽBENIKOV DO TRETJIH
OSEB
98. člen
(zastopanje)
(1) Za zastopanje družbe je upravičen
vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od
zastopanja.
(2) V družbeni pogodbi se lahko določi,
da so za zastopanje družbe upravičeni vsi ali nekateri družbeniki
samo skupno. Družbeniki, ki so upravičeni do skupnega zastopanja,
lahko med seboj izberejo in pisno pooblastijo posamezno osebo za
izvedbo posameznih poslov ali določenih vrst poslov. Za izjavo
volje družbi zadostuje, da je izjavljena enemu od upravičencev do
skupnega zastopanja.
(3) V družbeni pogodbi se lahko določi,
da so lahko za zastopanje družbe družbeniki upravičeni samo skupno
s prokuristom. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe
prejšnjega odstavka.
(4) Izvzetje družbenika od zastopanja,
določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s
prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede
družbenikovega upravičenja za zastopanje morajo za vpis v register
prijaviti vsi družbeniki.
99. člen
(odvzem upravičenja za
zastopanje)
Na predlog drugih družbenikov lahko
sodišče odvzame družbeniku upravičenje za zastopanje, če obstaja
utemeljen razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali
nesposobnost za pravilno zastopanje.
100. člen
(osebna odgovornost
družbenikov)
(1) Za obveznosti družbe so upnikom
subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Če
družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so
odgovorni vsi družbeniki solidarno.
(2) Drugačen dogovor družbenikov o
njihovi odgovornosti proti tretjim osebam je brez pravnega
učinka.
(3) Če članstvo družbenika preneha, je ta
družbenik odgovoren za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa
prenehanja članstva.
101. člen
(ugovori posameznega
družbenika)
Če je vložen zahtevek proti družbeniku
zaradi obveznosti družbe, lahko družbenik uveljavlja osebne ugovore
in ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala družba.
102. člen
(vrnitev posojil)
Pri družbi, pri kateri noben družbenik ni
fizična oseba, se smiselno uporabljajo določbe 498. in 499. člena
tega zakona; to pa ne velja, če je med družbeniki druga družba z
neomejeno odgovornostjo ali komanditna družba, pri kateri je vsaj
en osebno odgovoren družbenik fizična oseba.
103. člen
(odgovornost novega
družbenika)
(1) Kdor vstopi v že obstoječo družbo, je
odgovoren tako kot drugi družbeniki za obveznosti družbe, prevzete
pred njegovim pristopom, ne glede na to, ali je bila firma
spremenjena ali ne.
(2) Drugačen dogovor družbenikov glede
odgovornosti novega družbenika je proti tretjim osebam brez
pravnega učinka.
104. člen
(predlagalna dolžnost pri plačilni
nesposobnosti ali prezadolženosti)
(1) Če postane družba, pri kateri ni
noben družbenik fizična oseba, plačilno nesposobna ali
prezadolžena, je treba predlagati začetek stečajnega postopka ali
postopek prisilne poravnave; to ne velja, če je med družbeniki
družbe druga družba z neomejeno odgovornostjo ali komanditna
družba, pri kateri je vsaj en osebno odgovorni družbenik fizična
oseba. Postopek morajo predlagati zastopniki družbe ali
likvidacijski upravitelji. Predlog je treba dati brez odlašanja,
najpozneje pa v treh tednih po nastanku dejstva, ki se nanaša na
plačilno nesposobnost ali prezadolženost družbe in ga posebni zakon
določa kot razlog za uvedbo stečajnega postopka.
(2) Potem ko nastopi plačilna
nesposobnost družbe ali ko se pokaže njena prezadolženost,
pooblaščeni zastopniki družbe ali likvidacijski upravitelji ne
smejo več izvesti nobenih plačil za družbo, razen plačil, ki so
tudi po tem času v skladu s skrbnim in poštenim
poslovanjem.
(3) Zaradi kršitve določb prejšnjega
odstavka so družbeniki solidarno odškodninsko odgovorni, razen če
dokažejo, da so poslovali vestno in pošteno. Odškodninska
odgovornost se z dogovorom med družbeniki ne more niti omejiti niti
izključiti. Če je nadomestilo potrebno za poplačilo upnikov družbe,
odškodninska obveznost ne preneha niti z odrekom ali pobotom družbe
niti s tem, da dejanje temelji na sklepu družbenikov.
4. oddelek
PRENEHANJE DRUŽBE IN IZLOČITEV
DRUŽBENIKOV
105. člen
(razlogi za prenehanje)
Družba z neomejeno odgovornostjo
preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila
ustanovljena;
– s sklepom družbenikov;
– s stečajem;
– s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če
družbena pogodba ne določa drugače;
– z odpovedjo;
– na podlagi sodne odločbe;
– če se število družbenikov zmanjša pod
dva, razen v primeru iz 115. člena tega zakona;
– v drugih primerih v skladu z
zakonom.
106. člen
(odpoved družbenika)
(1) Če je družba ustanovljena za
nedoločen čas, lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu
poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj
šest mesecev pred tem dnem.
(2) Vsak dogovor, ki bi izključil pravico
družbenika do odpovedi ali jo drugače otežil, razen s podaljšanjem
odpovednega roka, je ničen.
107. člen
(prenehanje na podlagi sodne
odločbe)
(1) Če obstaja utemeljen razlog, lahko
družbenik s tožbo zahteva, da družba preneha:
– pred potekom za njeno trajanje
določenega časa, ali
– brez odpovednega roka iz prejšnjega
člena, če je bila družba ustanovljena za nedoločen čas.
(2) Šteje se, da obstaja utemeljen
razlog, zlasti če drugi družbenik namerno ali iz hude malomarnosti
prekrši kakšno bistveno obveznost iz družbene pogodbe ali če
postane izpolnitev take obveznosti nemogoča.
(3) Namesto prenehanja družbe po prvem
odstavku tega člena lahko en ali več družbenikov s tožbo zahteva
izključitev družbenika, pri katerem obstaja utemeljen
razlog.
(4) Dogovor, s katerim se izključi ali
omeji pravica zahtevati prenehanje družbe ali izključitev
družbenika, je ničen.
108. člen
(družba za čas družbenikovega
življenja)
Družba, ki se ustanovi za čas
družbenikovega življenja ali se po poteku za njeno veljavnost
določenega časa tiho nadaljuje, se glede določb o odpovedi
družbenika ali prenehanja na podlagi sodne odločbe šteje za družbo,
ustanovljeno za nedoločen čas.
109. člen
(varstvo dobre vere
družbenika)
Če družba preneha drugače kot z
odpovedjo, lahko družbenik, ki ne ve za prenehanje družbe, vodi
posle družbe, dokler ne izve ali ne bi moral izvedeti za
prenehanje.
110. člen
(smrt ali prenehanje
družbenika)
(1) Če družba preneha s smrtjo
družbenika, mora dedič umrlega družbenika nemudoma obvestiti o
smrti druge družbenike in mora, če grozi nevarnost, nadaljevati
posle, dokler drugi družbeniki skupaj z njim ne poskrbijo za
vodenje poslov v skladu s tem zakonom.
(2) Družbeniki morajo v primeru iz
prejšnjega odstavka še naprej opravljati posle, ki so jim
zaupani.
(3) Določba prejšnjega odstavka se
smiselno uporablja tudi v drugih primerih prenehanja
družbenika.
111. člen
(izločitev družbenika)
(1) V družbeni pogodbi je lahko določeno,
da bo družba obstajala tudi med preostalimi družbeniki, če kdo od
družbenikov odpove pogodbo, umre ali preneha.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se
šteje, da položaj družbenika preneha v tistem trenutku, v katerem
bi prenehala družba zaradi katerega od razlogov iz prejšnjega
odstavka.
112. člen
(obračun premoženja z izločenim
družbenikom)
(1) Delež izločenega družbenika priraste
k premoženju družbe preostalih družbenikov.
(2) Izločenemu družbeniku se morajo
vrniti predmeti, ki jih je prepustil družbi v uporabo. Družbenik za
naključno uničenje, poškodovanje ali zmanjšanje vrednosti predmetov
ne more zahtevati odškodnine.
(3) Izločenemu družbeniku je treba
izplačati v denarju to, kar bi prejel pri obračunu, če bi družba
prenehala med njegovo izločitvijo. Če je potrebno, se vrednost
premoženja družbe ugotovi s cenitvijo.
(4) Izločeni družbenik je oproščen
plačila dolgov družbe. Če tak dolg še ni zapadel, mu lahko družba
namesto oprostitve ponudi zavarovanje.
(5) Če vrednost premoženja družbe ne
zadošča za pokritje dolgov družbe in kapitalskih deležev
družbenikov, mora izločeni družbenik plačati del manjkajočega
zneska, sorazmernega njegovemu deležu pri izgubi.
(6) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za obračun premoženja z izključenim družbenikom,
pri čemer je odločilno stanje premoženja družbe v času, ko je bila
vložena tožba za izključitev.
113. člen
(udeležba izločenega družbenika ob
nedokončanih poslih)
(1) Izločeni družbenik je udeležen pri
dobičku in izgubi pri poslih, ki v trenutku njegove izločitve še
niso bili končani. Družba ima pravico končati te posle tako, kakor
se ji zdi najprimerneje.
(2) Izločeni družbenik lahko na koncu
vsakega poslovnega leta zahteva obračun med tem končanih poslov,
izplačilo zneska, ki mu pripada, in obvestilo o stanju še
nedokončanih poslov.
114. člen
(nadaljevanje družbe z
dediči)
(1) Po družbenikovi smrti se družba lahko
nadaljuje z njegovimi dediči, če je tako določeno v družbeni
pogodbi. Dedič lahko zahteva, da se mu na podlagi dosedanjega
deleža pri dobičku prizna položaj komanditista in njemu pripadajoč
del zapustnikovega deleža kot njegov komanditni vložek.
(2) Dedič se lahko izloči iz družbe brez
odpovednega roka, če preostali družbeniki ne pristanejo na njegov
predlog iz prejšnjega odstavka.
(3) Dediči lahko pravice iz prvega in
drugega odstavka tega člena uveljavljajo v enem mesecu od
pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Če dedič ni poslovno sposoben in
nima zakonitega zastopnika, začne teči enomesečni rok šele od
imenovanja takega zastopnika ali pridobitve poslovne sposobnosti
dediča.
(4) Če se v roku iz prejšnjega odstavka
dedič izloči iz družbe ali v tem roku družba preneha ali dedič
pridobi položaj komanditista, je odgovoren za do tedaj obstoječe
družbene dolgove samo po predpisih o odgovornosti dedičev za
zapustnikove dolgove.
(5) Z družbeno pogodbo ni mogoče
izključiti uporabe določb tega člena. Če dedič pridobi položaj
komanditista, je lahko njegov delež pri dobičku s pogodbo določen
drugače kot zapustnikov.
115. člen
(nadaljevanje družbe z enim
družbenikom)
(1) Če iz kateregakoli razloga ostane v
družbi en sam družbenik, mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da
prilagodi družbo pogojem tega zakona, ali nadaljevati dejavnost kot
podjetnik.
(2) Če v roku iz prejšnjega odstavka
družbenik ne prijavi vpisa spremembe v register, družba
preneha.
116. člen
(prevzem po enem
družbeniku)
(1) Če obstajata samo dva družbenika,
lahko sodišče, če pri enem od njiju nastane razlog, zaradi katerega
bi bila pri večjem številu družbenikov dopustna izključitev
družbenika iz družbe, drugemu družbeniku na njegovo zahtevo dovoli,
da brez likvidacije prevzame podjetje z aktivo in
pasivo.
(2) Za delitev premoženja družbe se
smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za izločitev
družbenika.
117. člen
(prijava v register)
(1) Prenehanje družbe morajo prijaviti za
vpis v register vsi družbeniki, razen če družba preneha zaradi
stečaja.
(2) Izločitev družbenika morajo prijaviti
za vpis v register preostali družbeniki.
(3) Vpis je mogoč tudi brez sodelovanja
dedičev pri prijavi za vpis v register, če tako sodelovanje
preprečujejo posebni zadržki in če je mogoče utemeljeno domnevati,
da je smrt družbenika imela za posledico prenehanje družbe ali
izločitev družbenika.
5. oddelek
LIKVIDACIJA DRUŽBE
118. člen
(nujnost likvidacije)
(1) V vseh primerih iz 105. člena tega
zakona, razen v primeru iz tretje alineje, se opravi
likvidacija.
(2) Če v tem oddelku ni posebnih določb,
se za likvidacijo družbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
likvidaciji delniške družbe.
119. člen
(imenovanje likvidacijskih
upraviteljev)
(1) Likvidacijo opravljajo kot
likvidacijski upravitelji vsi družbeniki, razen če je s sklepom
družbenikov ali z družbeno pogodbo zaupana posameznim družbenikom
ali tretjim osebam. Več dedičev enega družbenika mora imenovati
skupnega zastopnika.
(2) Na predlog osebe, ki ima pravni
interes, lahko iz utemeljenih razlogov imenuje likvidacijske
upravitelje sodišče; sodišče lahko v takem primeru za likvidacijske
upravitelje imenuje osebe, ki niso družbeniki.
120. člen
(odpoklic likvidacijskih
upraviteljev)
(1) Likvidacijske upravitelje je mogoče
odpoklicati s soglasnim sklepom oseb iz prvega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Iz utemeljenih razlogov lahko
likvidacijske upravitelje odpokliče tudi sodišče na predlog osebe,
ki ima pravni interes.
121. člen
(prijava v register)
(1) Likvidacijske upravitelje morajo
prijaviti za vpis v register vsi družbeniki. Enako velja tudi glede
vsake spremembe likvidacijskih upraviteljev ali njihovih pooblastil
za zastopanje. Ob smrti družbenika se lahko vpis opravi tudi brez
sodelovanja dedičev pri priglasitvi, če tako sodelovanje
preprečujejo posebni zadržki in če je mogoče razumno domnevati, da
priglasitev ustreza dejanskemu stanju.
(2) Vpis sodno imenovanih likvidacijskih
upraviteljev in vpis sodnega odpoklica likvidacijskih upraviteljev
se opravi po uradni dolžnosti.
(3) Likvidacijski upravitelji morajo
shraniti svoj podpis pri registrskem organu.
122. člen
(pravice in obveznosti likvidacijskih
upraviteljev)
(1) Likvidacijski upravitelji morajo
dokončati tekoče posle, izterjati terjatve, unovčiti preostalo
premoženje in poplačati upnike; za dokončanje nedokončanih poslov
smejo sklepati tudi nove posle.
(2) Likvidacijski upravitelji zastopajo
družbo.
123. člen
(vrnitev predmetov)
Družbenikom se morajo vrniti predmeti, ki
so jih prepustili družbi v uporabo. Za naključno uničenje,
poškodovanje ali zmanjšanje vrednosti predmeta družbeniki ne morejo
zahtevati odškodnine.
124. člen
(skupno zastopanje in vodenje
poslov)
(1) Če obstaja več likvidacijskih
upraviteljev, lahko samo skupno opravljajo dejanja, ki se nanašajo
na likvidacijo, razen če je določeno, da lahko poslujejo tudi
posamično; tako določbo je treba vpisati v register.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
likvidacijski upravitelji enega med seboj pooblastijo za
opravljanje posameznih poslov ali posameznih vrst poslov. Za izjavo
družbi zadostuje, da je izjavljena enemu od likvidacijskih
upraviteljev.
125. člen
(neomejenost
pooblastil)
Omejitve pooblastil likvidacijskim
upraviteljem so proti tretjim osebam brez pravnega
učinka.
126. člen
(vezanost na navodila)
V razmerju do udeležencev morajo
likvidacijski upravitelji, tudi če jih je imenovalo sodišče,
upoštevati odločitve, ki so jih glede vodenja poslov udeleženci
soglasno sprejeli.
127. člen
(firma in podpisovanje)
Likvidacijski upravitelji morajo k
svojemu podpisu in dosedanji firmi dodati pristavek »v
likvidaciji«.
128. člen
(likvidacijski obračun)
Likvidacijski upravitelji morajo
sestaviti obračun ob začetku in koncu likvidacije (začetni in
končni likvidacijski obračun).
129. člen
(razdelitev premoženja)
(1) Po plačilu dolgov likvidacijski
upravitelji razdelijo preostalo premoženje družbe med družbenike v
sorazmerju s kapitalskimi deleži, ki se ugotovijo na podlagi
končnega likvidacijskega obračuna.
(2) Denar, ki med likvidacijo ni
potreben, se začasno razdeli, pri čemer je treba za pokritje še
nedospelih ali spornih obveznosti, kakor tudi za zavarovanje
zneskov, ki pripadajo družbenikom ob končni razdelitvi, potrebni
znesek zadržati. Med likvidacijo se ne uporabljajo določbe prvega
odstavka 96. člena tega zakona.
(3) Če nastane med družbeniki spor glede
razdelitve premoženja družbe, morajo likvidacijski upravitelji
razdelitev premoženja družbe odložiti do pravnomočne rešitve
spora.
130. člen
(poračun med
družbeniki)
Če premoženje družbe ne zadošča za
poplačilo obveznosti družbe in kapitalske deleže družbenikov, ga
morajo družbeniki dopolniti za manjkajoči znesek v razmerju, po
katerem morajo pokrivati izgubo. Če od enega družbenika ni mogoče
dobiti zneska, ki bi ga moral plačati, morajo drugi družbeniki za
izpad poskrbeti v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi
deleži.
131. člen
(notranje in zunanje
razmerje)
Do konca likvidacije se glede pravnih
razmerij med dosedanjimi družbeniki ter glede razmerij družbe proti
tretjim osebam uporabljajo določbe 2. in 3. oddelka tega poglavja,
razen če iz tega oddelka ali zaradi likvidacije izhaja kaj
drugega.
132. člen
(prijava izbrisa firme; poslovne
knjige)
(1) Po končani likvidaciji morajo
likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz
registra.
(2) Poslovne knjige in knjigovodske
listine družbe, ki je prenehala, se izročijo v hrambo enemu od
družbenikov ali tretji osebi. Če ni sporazuma, določi družbenika
ali tretjo osebo sodišče.
(3) Družbeniki in njihovi dediči imajo
pravico do vpogleda in uporabe poslovnih knjig in
listin.
6. oddelek
ZASTARANJE
133. člen
(zastaranje terjatev do
družbenikov)
(1) Terjatve do družbenikov iz obveznosti
družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi
družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem
roku.
(2) Zastaranje začne teči najpozneje z
dnem, ko je objavljen vpis prenehanja družbe ali izločitev
družbenika.
(3) Če upnikova terjatev do družbe dospe
šele po vpisu prenehanja družbe, začne zastaranje teči z dnem
dospelosti.
134. člen
(pretrganje zastaranja)
Pretrganje zastaranja proti družbi
učinkuje tudi proti družbenikom.
Drugo poglavje
KOMANDITNA DRUŽBA
1. oddelek
USTANOVITEV DRUŽBE
135. člen
(pojem)
(1) Komanditna družba je družba dveh ali
več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti
družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj
en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe
(komanditist).
(2) Če v tem poglavju ni določeno
drugače, se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe tega
zakona, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo.
136. člen
(prijava za vpis v
register)
(1) Prijava za vpis družbe v register
mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za družbo z neomejeno
odgovornostjo, vsebovati tudi podatke o komanditistih in višini
njihovih vložkov.
2. oddelek
PRAVNA RAZMERJA MED
DRUŽBENIKI
137. člen
(pogodbena svoboda)
Pravna razmerja med družbeniki se urejajo
z družbeno pogodbo.
138. člen
(vodenje družbe)
(1) Komanditist ni upravičen voditi
poslov družbe.
(2) Komanditist ne sme nasprotovati
poslovanju komplementarjev, če to ne presega običajnega obsega
dejavnosti družbe.
(3) Ne glede na prejšnji člen je
komanditist odgovoren kot komplementar, če ravna v nasprotju z
določbo prvega odstavka tega člena.
139. člen
(kršitev prepovedi
konkurence)
Za komanditiste ne veljajo določbe 84.
člena tega zakona, razen če družbena pogodba določa
drugače.
140. člen
(pravica nadzora)
(1) Komanditist ima pravico zahtevati
prepis letnega poročila ter, zaradi preverjanja njegove
pravilnosti, do vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske
listine.
(2) Če obstajajo utemeljeni razlogi,
lahko sodišče na komanditistov predlog kadarkoli odredi, da se
komanditistu izroči prepis letnega poročila ali da se mu dajo druga
pojasnila ali predložijo poslovne knjige in knjigovodske
listine.
141. člen
(dobiček in izguba)
(1) Določbe 95. člena tega zakona veljajo
tudi za komanditista. Komanditistov dobiček se pripisuje njegovemu
kapitalskemu deležu le toliko časa, dokler ne doseže zneska
njegovega določenega vložka.
(2) Pri izgubi sodeluje komanditist le do
zneska svojega kapitalskega deleža in svojega še neplačanega
vložka.
142. člen
(razdelitev dobička in
izgube)
(1) Če dobiček ne presega 5% kapitalskih
deležev, se deleži družbenikov v dobičku določajo po določbah
prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se glede
dobička, ki presega odstotek iz prejšnjega odstavka, ali glede
izgube domneva, da je določeno tako razmerje delitve, ki ustreza
razmerju med deleži.
143. člen
(dvigi denarja in izplačilo
dobička)
(1) Za komanditista ne veljajo določbe
prvega odstavka 96. člena tega zakona.
(2) Komanditist ne more zahtevati
izplačila dobička, dokler je njegov kapitalski delež zaradi izgube
zmanjšan pod znesek, ki je plačan za določeni vložek, ali bi bil z
izplačilom zmanjšan pod ta znesek.
(3) Komanditist ni dolžan vrniti
prejetega dobička zaradi poznejših izgub.
3. oddelek
PRAVNA RAZMERJA DRUŽBENIKOV DO TRETJIH
OSEB
144. člen
(zastopanje)
Komanditist ni upravičen zastopati
družbe, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno
pooblastilo.
145. člen
(komanditistova odgovornost
upnikom)
Komanditist je odgovoren upnikom za
obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bi ga moral
vplačati po pogodbi.
146. člen
(obseg odgovornosti)
(1) Po vpisu družbe v register velja v
razmerju do upnikov družbe za komanditistov vložek tisti, ki je
vpisan v register.
(2) Na povečanje komanditistovega vložka,
ki ni vpisan v register, se upniki ne morejo sklicevati, razen če
jim je družba povečanje sporočila na drug način.
(3) Dogovor družbenikov, s katerim se
komanditistu plačilo vložka odpusti ali odloži, je proti upnikom
brez pravnega učinka.
(4) Če se komanditistu vložek vrne, velja
v razmerju do upnikov za neplačanega. Enako velja, če komanditist
dvigne delež od dobička, medtem ko je njegov kapitalski delež
zaradi izgube znižan pod znesek plačanega vložka, ali če se z
dvigom deleža od dobička kapitalski delež zniža pod znesek
plačanega vložka.
(5) Komanditist ni v nobenem primeru
dolžan vrniti, kar prejme v dobri veri kot dobiček na podlagi
letnega obračuna.
(6) Če so komplementarji samo pravne
osebe, ki so same odgovorne za obveznosti, in vloži komanditist kot
svoj vložek v komanditno družbo svoj delež v pravni osebi –
komplementarju, se šteje, da komanditistov vložek v komanditni
družbi še ni vplačan. To pa ne velja, če je komplementar taka
pravna oseba, za katere obveznosti so odgovorni tudi njeni
družbeniki, ki so fizične osebe.
147. člen
(vračanje posojil)
Za vračanje posojil v komanditni družbi
iz šestega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo
določbe 498. in 499. člena tega zakona.
148. člen
(zmanjšanje vložka)
Zmanjšanje komanditistovega vložka je v
razmerju do upnikov brez pravnega učinka, dokler ni vpisano v
register.
149. člen
(odgovornost novega
družbenika)
Kdor vstopi v obstoječo družbo kot
komanditist, je odgovoren za obveznosti družbe, prevzete pred
njegovim pristopom, v skladu z določbami 145. in 146. člena tega
zakona.
150. člen
(odgovornost pred
vpisom)
Če je družba začela poslovati pred vpisom
v register, jamči komanditist, ki je soglašal z začetkom
poslovanja, za obveznosti, nastale pred vpisom, enako kot
komplementar, razen če je bila upniku znana njegova komanditna
udeležba.
151. člen
(komanditistova smrt)
Zaradi komanditistove smrti družba ne
preneha.
4. oddelek
DVOJNA DRUŽBA
152. člen
(pojem)
Komanditna družba, v kateri je edini
komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov
ali so vsi komplementarji take družbe, je dvojna družba.
153. člen
(družba kot
komplementar)
Družba se lahko ustanovi tudi samo zaradi
vključitve kot komplementar v dvojno družbo.
154. člen
(prepoved preoblikovanja v dvojno
družbo)
Delniška družba, družba z omejeno
odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo
preoblikovati v dvojno družbo.
155. člen
(prepoved ustanavljanja novih dvojnih
družb)
Dvojna družba ne sme biti komplementar v
komanditni družbi.
156. člen
(poslovne listine)
(1) Na vseh poslovnih listinah mora biti
poleg firme dvojne družbe označeno tudi ime in priimek članov
poslovodstva komplementarja v dvojni družbi.
(2) Pri vodenju poslov dvojne družbe mora
biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma
komplementarja.
157. člen
(družba z neomejeno odgovornostjo kot
dvojna družba)
Določbe tega oddelka se smiselno
uporabljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, pri kateri so vsi
družbeniki družbe, ki nimajo osebno odgovornih
družbenikov.
Tretje poglavje
TIHA DRUŽBA
Črtano celotno
poglavje (členi od 158 do vključno 167) – skladno s 14. členom
ZGD-1G (UL RS, št. 57/12).
Četrto poglavje
DELNIŠKA DRUŽBA
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
168. člen
(pojem)
(1) Delniška družba je družba, ki ima
osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice.
(2) Delniška družba je upnikom odgovorna
za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(3) Delničarji niso odgovorni za
obveznosti družbe upnikom.
168.a člen
(pomen pojmov)
(1) Izraza, uporabljena v tem poglavju,
imata naslednji pomen:
1. »posrednik« je:
– investicijsko podjetje, kot je določeno
v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov,
– kreditna institucija, kot je določeno v
1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in
– centralna depotna družba,
ki zagotavlja storitve hrambe delnic,
upravljanja delnic ali vodenja računov vrednostnih papirjev v imenu
delničarjev ali drugih oseb.
2. »fiduciarni račun« je račun, kot je
določeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(2) Določbe 235.a do 235.e člena tega
zakona se uporabljajo tudi za posrednike, ki:
– zagotavljajo storitve v zvezi z
delnicami družb, ki imajo sedež v državi članici in katerih delnice
so sprejete v trgovanje na organiziranem trgu, ki se nahaja ali
deluje v državi članici, ali
– nimajo sedeža ali glavnega poslovodstva
v državi članici, ko opravljajo storitve iz prejšnje
alineje.
169. člen
(ustanovitelji)
Delniško družbo lahko ustanovi ena ali
več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut.
170. člen
(osnovni kapital)
Osnovni kapital se glasi na nominalni
znesek v eurih.
171. člen
(najnižji znesek osnovnega
kapitala)
Najnižji znesek osnovnega kapitala je
25.000 eurov.
172. člen
(oblika in najnižji znesek
delnic)
(1) Delnice so lahko oblikovane kot
delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice. Družba ne sme
imeti hkrati obeh oblik delnic.
(2) Delnice z nominalnim zneskom se
morajo glasiti najmanj na 1 euro ali njegov večkratnik. Delež
delnice z nominalnim zneskom v osnovnem kapitalu se določa po
razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom osnovnega
kapitala.
(3) Kosovne delnice se ne glasijo na
nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in
pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu,
ki pripada posamezni kosovni delnici (v nadaljnjem besedilu:
pripadajoč znesek) ne sme biti nižji od 1 eura. Delež posamezne
kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število
izdanih kosovnih delnic.
(4) Delnice z drugačnim nominalnim
zneskom, kot ga določa drugi odstavek tega člena, in kosovne
delnice z nižjim pripadajočim zneskom, kot ga določa prejšnji
odstavek, so nične. Za škodo iz take emisije so odgovorni
izdajatelji solidarno.
(5) S spremembo statuta se lahko pri
nespremenjenem osnovnem kapitalu delnice z nominalnim zneskom ali
kosovne delnice:
– razdelijo na delnice z nižjim
nominalnim zneskom ali na več kosov, ali
– združijo v delnice z višjim nominalnim
zneskom ali v manj kosov, če s tem soglašajo vsi
delničarji.
(6) Določbe tega člena veljajo tudi za
potrdila o udeležbi, ki se delničarjem izročijo pred izdajo delnic
(v nadaljnjem besedilu: začasnica).
173. člen
(emisijski znesek
delnice)
(1) Delnica se ne sme izdati za znesek (v
nadaljnjem besedilu: emisijski znesek), ki je nižji od nominalnega
zneska, pri kosovni delnici pa od pripadajočega zneska (v
nadaljnjem besedilu: najmanjši emisijski znesek).
(2) Izdaja delnice za višji znesek je
dopustna.
2. oddelek
DELNICE
174. člen
(delnice kot vrednostni
papirji)
(1) Delnice so vrednostni
papirji.
175. člen
(prinosniške in imenske
delnice)
(1) Delnice se glasijo na prinosnika ali
na ime.
(2) Delnice se morajo glasiti na ime, če
so izdane pred celotnim plačilom emisijskega zneska. Znesek delnih
plačil se navede na delnici.
(3) Začasnice se glasijo na
ime.
(4) Začasnice na prinosnika so nične. Za
škodo iz take emisije delnic so odgovorni izdajatelji
solidarno.
176. člen
(navadne in prednostne
delnice)
(1) Glede na pravice iz delnic so delnice
navadne (redne) in prednostne (ugodnostne).
(2) Navadne delnice so delnice, ki dajejo
njihovim imetnikom:
– pravico do udeležbe pri upravljanju
družbe;
– pravico do dela dobička (dividenda),
in
– pravico do ustreznega dela preostalega
premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
(3) Prednostne delnice so delnice, ki
zagotavljajo njihovim imetnikom poleg pravic iz prejšnjega odstavka
še določene prednostne pravice, na primer prednost pri izplačilu
vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti
delnic ali dobička, prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe in
druge pravice, določene s statutom družbe.
(4) Zbirna (kumulativna) prednostna
delnica daje v skladu s sklepom o izdaji delnic njenemu imetniku
prednostno pravico do izplačila vseh še neizplačanih dividend,
preden se imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o razdelitvi
dobička izplačajo kakršnekoli dividende.
(5) Udeležbena (participativna)
prednostna delnica daje imetniku poleg prednostne dividende pravico
do izplačila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v
skladu s sklepom o uporabi dobička.
(6) Pravice iz delnic so
nedeljive.
177. člen
(razredi delnic)
Delnice z enako pravico sestavljajo en
razred.
178. člen
(glasovalna pravica)
(1) Vsaka delnica zagotavlja glasovalno
pravico.
(2) Brez glasovalne pravice se lahko izdajo
samo prednostne delnice, vendar družba ne sme imeti več kot
polovice takšnih delnic v sestavi osnovnega kapitala.
(3) Statut lahko določi, da ima družba
imenske delnice z večkratno glasovalno pravico. Delnice z večkratno
glasovalno pravico so delnice, ki zagotavljajo njihovim imetnikom v
zadevah, o katerih se odloča na skupščini, ob enakem deležu v
osnovnem kapitalu različno število glasov. Število glasov iz
delnice z večkratno glasovalno pravico je lahko največ desetkratnik
glasov, ki izhajajo iz delnice v skladu s prvim in drugim
stavkom prvega odstavka 308. člena tega zakona. Sklep skupščine o
izdaji delnic z večkratno glasovalno pravico ali o preoblikovanju
navadnih delnic v delnice z večkratno glasovalno pravico je
veljaven, če zanj glasujejo delničarji, ki predstavljajo najmanj
tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut
lahko določi višjo kapitalsko večino. Če je več razredov delnic z
glasovalno pravico, je za veljavnost sklepa potrebno soglasje
vsakega razreda. O soglasju morajo delničarji vsakega razreda
sprejeti izredni sklep.
(4) Pri družbah, z delnicami katerih se
trguje na organiziranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja,
opredeljenem v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov,
večkratne glasovalne pravice v primeru prenosa delnic prenehajo.
Večkratne glasovalne pravice v vsakem primeru prenehajo po desetih
letih od dneva uvrstitve delnic v trgovanje na organiziranem trgu
oziroma v sistem večstranskega trgovanja, če statut ne določa
krajšega roka. S spremembo statuta se lahko rok iz prejšnjega
stavka podaljša za največ deset let, vendar ne prej kot eno leto
pred potekom roka iz prejšnjega stavka. Sklep je sprejet, če zanj
glasujejo delničarji, ki predstavljajo najmanj tri četrtine pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi višjo
kapitalsko večino. Če je več razredov delnic z glasovalno pravico,
je za veljavnost sklepa potrebno soglasje vsakega razreda. O
soglasju morajo delničarji vsakega razreda sprejeti izredni
sklep.
(5) S statutom se lahko določijo dodatne
omejitve večkratnih glasovalnih pravic.
(6) Pri odločanju o zadevah iz osme alineje
prvega odstavka 293. člena, prvega odstavka 318. člena in prvega
odstavka 327. člena tega zakona zagotavlja delnica z večkratno
glasovalno pravico le en glas.
179. in 180. člen
Črtana– skladno s 33.
členom ZGD-1I (UL RS, št. 55/15).
181. člen
(potrdilo o izdanih
delnicah)
(1) Družba lahko delničarju izda potrdilo
o številu njegovih delnic. Pri delnicah z nominalnim zneskom mora
biti iz potrdila razviden tudi nominalni znesek delnice.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se
lahko uporablja samo kot izkazni papir za uveljavitev pravice do
udeležbe in glasovanja na skupščini delničarjev.
182. člen
(delnica v nematerializirani
obliki)
(1) Delnice morajo biti izražene v
nematerializirani obliki.
(2) Družba vloži pri klirinškodepotni
družbi zahtevo za izdajo nematerializiranih delnic v 15 dneh od
dneva, ko so izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve pri
klirinškodepotni družbi.
(3) Za delnice iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja nematerializirane vrednostne
papirje in pravila klirinškodepotne družbe.
3. oddelek
USTANOVITEV
1. pododdelek
Skupne določbe
183. člen
(vsebina statuta)
(1) Statut, ki mora biti sestavljen v
obliki notarskega zapisa, mora določati:
– ime, priimek in prebivališče ali firmo
in sedež vsakega ustanovitelja;
– firmo in sedež družbe;
– dejavnosti družbe;
– znesek osnovnega kapitala;
– če ima družba delnice z nominalnim
zneskom: nominalni znesek delnic in število delnic vsakega
nominalnega zneska, če je več razredov delnic, tudi razred delnic
ter nominalne zneske in število delnic, ki se izdajo v posameznem
razredu;
– če ima družba kosovne delnice: število
delnic, če je več razredov delnic, tudi razred delnic in število
delnic, ki se izdajo v posameznem razredu;
– ali se delnice glasijo na prinosnika
ali na ime;
– znesek vplačanega kapitala na dan vpisa
družbe v register in vsakokratni vplačani kapital;
– sistem upravljanja (enotirni ali
dvotirni);
– število članov organov vodenja ali
nadzora, ali akt, v katerem se to določi;
– mandatna doba članov organov vodenja
ali nadzora;
– obliko in način objav, pomembnih za
družbo ali delničarje;
– čas trajanja družbe, če je ustanovljena
za določen čas, in
– način prenehanja družbe.
(2) Statut iz prejšnjega odstavka je
lahko sestavljen z uporabo videoelektronskih sredstev kot notarski
zapis v elektronski obliki na način, ki ga določa zakon, ki ureja
notariat.
(3) Statut lahko posamezna vprašanja, ki
jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako izrecno določa.
S statutom se lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh
vprašanj ne ureja celovito.
(4) Druga vprašanja, ki so pomembna za
družbo in niso urejena s statutom, se lahko v skladu s tem zakonom
uredijo v drugih aktih družbe.
184. člen
(preoblikovanje vrste
delnic)
Če je določeno v statutu, se lahko na
delničarjevo zahtevo njegova prinosniška delnica preoblikuje v
imensko ali imenska v prinosniško.
185. člen
(objave podatkov in sporočil
družbe)
V glasilu ali elektronskem mediju, ki ga
določi statut družbe, se objavljajo podatki ali sporočila, za
katere poslovodstvo meni, da so pomembni za delničarje.
186. člen
(posebne ugodnosti in ustanovitveni
stroški)
(1) Posebne ugodnosti se lahko posameznim
delničarjem ali tretji osebi določijo samo v statutu z navedbo
upravičenca teh ugodnosti.
(2) Samo v statutu se lahko določijo tudi
stroški, ki jih družba povrne delničarjem ali drugim osebam kot
nadomestilo ali plačilo za pripravo ustanovitve družbe.
(3) Če posebne ugodnosti ali stroški iz
prvega in drugega odstavka tega člena niso določeni v statutu,
pogodbe in pravna dejanja, s katerimi se dajejo take ugodnosti ali
določi povrnitev stroškov, proti družbi nimajo pravnega učinka.
Tega ni mogoče odpraviti s spremembo statuta, potem ko je družba
vpisana v register.
(4) Določbe o posebnih ugodnostih in
stroških iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko
spremenijo šele po petih letih od vpisa družbe v
register.
187. člen
(stvarni vložki in stvarni
prevzem)
(1) Če delničarji prispevajo vložke tako,
da ne vplačajo emisijskega zneska delnic v denarju (stvarni vložki)
ali če družba prevzame sedanje ali prihodnje obrate ali druge
premoženjske predmete (stvarni prevzem), mora statut določiti:
predmet stvarnega vložka ali stvarnega prevzema, osebo, od katere
družba predmet pridobi, in število delnic, pri delnicah z
nominalnim zneskom pa tudi njihov nominalni znesek, ki so
zagotovljene s stvarnim vložkom ali stvarnim prevzemom. Kot stvarni
vložek se šteje tudi, če družba prevzame premoženjski predmet, za
katerega je zagotovljeno plačilo, ki naj se prišteje k vložku
delničarja (stvarni prevzem).
(2) Kot stvarni vložki ali stvarni
prevzem se lahko štejejo le tisti premoženjski predmeti ali
pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. Dolžnost
opraviti storitev se ne šteje za stvarni vložek ali stvarni prevzem
v smislu tega člena.
(3) Če v statutu ni določb iz prvega
odstavka tega člena, so pogodbe o stvarnih vložkih ali stvarnem
prevzemu ter pravna dejanja za njihovo izvedbo proti družbi
neveljavne. Če je dogovor o stvarnem vložku ali stvarnem prevzemu
neveljaven, mora delničar vplačati emisijski znesek
delnic.
(4) Po vpisu družbe v register se
pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka ne da odpraviti s spremembo
statuta.
(5) Za stvarni prevzem se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o stvarnih vložkih.
2. pododdelek
Poustanovitev
188. člen
(naknadna ustanovitev
poustanovitev)
(1) Pogodba, ki jo sklene družba z
ustanovitelji ali delničarji, ki so v osnovnem kapitalu udeleženi z
več kot 10% v prvih dveh letih po vpisu ustanovitve v register, in
na podlagi katere družba pridobi stvari ali pravice za ceno, ki
dosega najmanj desetino osnovnega kapitala družbe (v nadaljnjem
besedilu: pogodba o poustanovitvi), začne veljati, ko skupščina
sprejme sklep o soglasju za sklenitev pogodbe in je vpisana v
register. Pravna dejanja družbe, opravljena za izpolnitev pogodbe o
poustanovitvi, h kateri skupščina ni dala soglasja za sklenitev in
ni vpisana v register, so neveljavna.
(2) Pogodba o poustanovitvi mora biti
sklenjena v pisni obliki, razen če zakon za posamezne vrste pogodb
določa, da morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Družba
mora vsakemu delničarju na sedežu družbe omogočiti, da pregleda
pogodbo o poustanovitvi in mu na njegovo zahtevo najpozneje
naslednji delovni dan in brezplačno dati prepis te
pogodbe.
(3) Poslovodstvo mora pripraviti pisno
poročilo o pogodbi o poustanovitvi. V poročilu mora poslovodstvo
zlasti razložiti namen pridobitve premoženja, kar ureja pogodba o
poustanovitvi.
(4) Pogodbo o poustanovitvi mora
pregledati revizor. Za revizijo pogodbe o poustanovitvi se smiselno
uporabljajo določbe 195. člena tega zakona.
(5) Nadzorni svet mora na podlagi
poročila poslovodstva in poročila o reviziji pogodbe o
poustanovitvi pregledati pogodbo in o tem pripraviti pisno
poročilo.
(6) Na zasedanju skupščine je treba
predložiti pogodbo o poustanovitvi in poročila iz tretjega do
petega odstavka tega člena. Na začetku obravnave na skupščini mora
poslovodstvo ustno razložiti vsebino pogodbe o
poustanovitvi.
(7) Sklep skupščine o soglasju za
sklenitev pogodbe o poustanovitvi je veljavno sprejet, če zanj
glasujejo najmanj tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega
kapitala. Če je pogodba o poustanovitvi sklenjena v prvem letu po
vpisu družbe v register, je sklep skupščine o soglasju za sklenitev
veljavno sprejet, če zanj glasuje najmanj tri četrtine celotnega
osnovnega kapitala. Statut lahko določi tudi višje kapitalske
večine in druge zahteve.
(8) Pogodba o poustanovitvi, o kateri je
odločala skupščina, se vključi v zapisnik skupščine ali pa se mu
priloži.
(9) Poslovodstvo mora vložiti predlog za
vpis pogodbe o poustanovitvi v register. Predlogu je treba
priložiti:
– pogodbo o poustanovitvi v izvirniku ali
notarsko overjenemu prepisu;
– zapisnik skupščine, ki je odločala o
soglasju za sklenitev pogodbe o poustanovitvi, in
– poročila iz tretjega do petega odstavka
tega člena.
(10) Registrski organ lahko zavrne
predlog za vpis, če revizor ugotovi ali če je očitno, da je cena za
pridobitev premoženja, ki je predmet pogodbe o poustanovitvi,
neustrezno visoka.
(11) Pri vpisu pogodbe o poustanovitvi
registrski organ v register vpiše:
– datum sklenitve pogodbe in datum
zasedanja skupščine, ki je sprejela sklep o soglasju k
pogodbi,
– premoženje, ki je predmet pogodbe,
in
– ceno.
(12) Za odškodninsko odgovornost članov
organov vodenja ali nadzora in drugih oseb za škodo, ki nastane
družbi s pridobitvijo premoženja v nasprotju z določbami prvega do
enajstega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 203.
in 204. člena tega zakona.
(13) Določbe tega člena ne veljajo za
premoženje, ki ga družba pridobi pri rednem poslovanju ali ga
pridobi na podlagi izvršbe ali na organiziranem trgu.
3. pododdelek
Sočasna (simultana)
ustanovitev
189. člen
(pojem)
Delniška družba se lahko ustanovi tako,
da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami
prevzamejo vse delnice.
190. člen
(ustanovitev družbe)
Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji
prevzamejo vse delnice.
191. člen
(vplačilo delnic)
(1) Delnice se lahko vplačajo v denarju
ali s stvarnimi vložki.
(2) Vsaj tretjino osnovnega kapitala
morajo sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju.
(3) Denarno plačilo je samo tisto
plačilo, ki je bilo opravljeno z zakonitimi plačilnimi sredstvi na
račun družbe, ki se ustanavlja, pri banki. Pri stvarnih vložkih ter
stvarnem prevzemu in denarnih vplačilih mora biti družbi omogočeno
trajno in prosto razpolaganje z njimi od trenutka vpisa družbe v
register. Na vsako delnico, ki se vplača v denarju, mora biti pred
vpisom delniške družbe v register vplačanih najmanj 25% njenega
najmanjšega emisijskega zneska. Za delnice, ki so bile deloma krite
s stvarnimi vložki, mora biti pred vpisom družbe v register v
denarju vplačan tisti del, ki ni krit s plačilom s stvarnim
vložkom.
(4) Če se delnice prodajajo nad
najmanjšim emisijskim zneskom, mora biti ves presežek vplačan pred
vpisom družbe v register.
(5) Če družbo ustanovi en ustanovitelj,
mora delnice v celoti vplačati pred vpisom družbe v register ali
zagotoviti družbi ustrezno varščino.
192. člen
(imenovanje prvih organov
družbe)
(1) Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni
svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo polno ali
delno poslovno leto.
(2) Člani nadzornega sveta ali upravnega
odbora so imenovani le do prve skupščine.
(3) Nadzorni svet imenuje člane prve
uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne direktorje ali
izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni
direktor).
193. člen
(ustanovitveno
poročilo)
(1) Ustanovitelji morajo sestaviti pisno
poročilo o poteku ustanovitve družbe (v nadaljnjem besedilu:
ustanovitveno poročilo).
(2) V ustanovitvenem poročilu morajo biti
prikazane bistvene okoliščine, od katerih je bilo odvisno plačilo
za stvarne vložke ali stvarni prevzem. Pri tem se navedejo
zlasti:
– pravni posli, s katerimi je družba
pridobila stvarne vložke;
– če je v družbo vloženo podjetje, njegov
dobiček zadnjih dveh let, in
– nabavni in proizvodni stroški v zadnjih
dveh letih.
(3) V ustanovitvenem poročilu se navede
tudi:
– ali in v kakšnem obsegu so bile ob
ustanovitvi prevzete delnice za račun člana organa vodenja ali
nadzora, in
– ali in na kako si je član organa
vodenja ali nadzora pridobil posebno ugodnost ali plačilo za
pripravo ustanovitve.
194. člen
(ustanovitvena
revizija)
(1) Člani organov vodenja ali nadzora
morajo preveriti potek ustanovitve družbe.
(2) Ustanovitev mora pregledati tudi en
ali več ustanovitvenih revizorjev:
– če je član organa vodenja ali nadzora
sam prevzel delnice;
– če so bile ob ustanovitvi prevzete
delnice za račun člana organa vodenja ali nadzora;
– če si je član organa vodenja ali
nadzora pridobil posebno ugodnost ali plačilo za pripravo
ustanovitve, ali
– če se ustanovitev izvede s stvarnimi
vložki, razen v primerih iz 194.a člena tega zakona.
(3) Ustanovitvene revizorje imenuje
sodišče.
194.a člen
(ustanovitev s stvarnimi vložki brez
ustanovitvene revizije)
(1) Ustanovitvenemu revizorju ni treba
pregledati ustanovitve:
– če so predmet stvarnega vložka
prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga,
kakor jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je
njihova vrednost določena kot tehtano povprečje enotnega tečaja,
doseženega na enem ali več organiziranih trgih, kakor jih določa
zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, v najmanj šest mesečnem
obdobju, ki se konča en teden pred dnevom sprejema
statuta;
– če je predmet stvarnega vložka, razen
prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga iz
prejšnje alineje, že bil vrednoten s strani revizorja največ šest
mesecev pred dnevom izročitve predmeta stvarnega vložka in je bilo
vrednotenje opravljeno v skladu s splošno priznanimi standardi in
načeli vrednotenja, ali
– če izvira poštena vrednost predmeta
stvarnega vložka, razen prenosljivih vrednostnih papirjev in
instrumentov denarnega trga iz prve alineje tega odstavka, iz
posameznega predmeta stvarnega vložka, izkazanega v revidiranem
letnem poročilu prejšnjega poslovnega leta.
(2) Potrdilo o tehtanem povprečju
enotnega tečaja iz prve alineje prejšnjega odstavka izda
upravljavec organiziranega trga, na katerega so uvrščeni
prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, ki
so predmet stvarnega vložka. Namesto takšnega potrdila lahko
pravilnost ugotovitve tehtanega povprečja potrdi ustanovitveni
revizor.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega
člena mora statut poleg podatkov iz prvega stavka prvega odstavka
187. člena tega zakona določiti tudi, da ustanovitvenemu revizorju
ni treba pregledati ustanovitve.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega
člena morajo člani organov vodenja ali nadzora v roku enega meseca
po izročitvi predmeta stvarnega vložka predložiti registrskemu
organu in na spletni strani
AJPES ter glasilu ali elektronskem
mediju družbe, če ga družba ima, objaviti izjavo, ki
vsebuje:
– opis stvarnega vložka;
– njegovo vrednost, vir vrednotenja in v
primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena ocenjevalne
metode;
– podatke o tem, ali vrednost stvarnih
vložkov dosega najmanj emisijsko vrednost delnic;
– izjavo, da v zvezi z ocenitvijo
vrednosti stvarnega vložka niso nastale nove okoliščine iz petega
odstavka tega člena.
(5) Če nastanejo nove okoliščine, ki
občutno vplivajo na vrednost stvarnega vložka v času njegovega
prispevanja, mora ustanovitev ne glede na prvi odstavek tega člena
pregledati en ali več ustanovitvenih revizorjev. Za takšne
okoliščine se šteje tudi, če organiziran trg iz prve alineje prvega
odstavka tega člena za te vrednostne papirje ali instrumente
denarnega trga postane nelikviden. Ustanovitvena revizija se opravi
na zahtevo članov organa vodenja ali nadzora. Če se v primerih iz
druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena takšna revizija
ne opravi, imenuje sodišče na predlog ustanoviteljev, katerih
skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala,
revizorja, ki pregleda ustanovitev. Predlog lahko ustanovitelji iz
prejšnjega stavka vložijo do izročitve predmeta stvarnega
vložka.
195. člen
(obseg ustanovitvene
revizije)
(1) Ustanovitvena revizija mora ugotoviti
zlasti:
– ali so podatki ustanoviteljev o
prevzemu delnic, vložkih v osnovni kapital, posebnih ugodnostih in
ustanovitvenih stroških ter stvarnih vložkih in stvarnem prevzemu
pravilni in popolni;
– ali vrednost stvarnih vložkov in
stvarnega prevzema dosega najmanj emisijsko vrednost delnic ali
vrednost plačil, ki jih je treba za to zagotoviti.
(2) O vsaki reviziji se sestavi pisno
poročilo, v katerem se opiše predmet stvarnega vložka ali stvarnega
prevzema ter navede ocenjevalne metode, ki so bile pri tem
uporabljene.
(3) Ustanovitveni revizor dostavi po en
izvod poročila registrskemu organu ter poslovodstvu družbe.
Poročilo si lahko vsakdo ogleda na registrskem organu.
(4) Glede poteka in pogojev revidiranja
se za ustanovitveno revizijo smiselno uporablja zakon, ki ureja
revidiranje. Glede odškodninske odgovornosti ustanovitvenih
revizorjev se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 57.
člena tega zakona.
196. člen
(nesoglasja med ustanovitelji in
ustanovitvenimi revizorji)
(1) Ustanovitveni revizorji lahko
zahtevajo od ustanoviteljev vsa potrebna pojasnila in
dokazila.
(2) Pri nesoglasjih med ustanovitelji in
ustanovitvenimi revizorji glede obsega pojasnil in dokazil, ki jih
morajo zagotoviti ustanovitelji, odloča sodišče.
197. člen
(plačilo in povračilo stroškov
ustanovitvenih revizorjev)
Ustanovitveni revizorji imajo pravico do
povračila stroškov in plačila za delo, ki bremenita
družbo.
198. člen
(prijava družbe za vpis v
register)
Družbo prijavijo za vpis v register člani
organov vodenja ali nadzora.
199. člen
(vsebina prijave za vpis v
register)
(1) Prijava za vpis v register
vsebuje:
– navedbo zneska, za katerega se izdajo
delnice;
– dokazilo pooblaščene banke, da
poslovodstvo z vplačanim zneskom prosto razpolaga;
– zagotovilo ustanoviteljev, da so
seznanjeni z dolžnostjo obveščanja registrskega organa ter da ni
zadržkov ali okoliščin, ki bi nasprotovale drugemu odstavku 255.
člena tega zakona;
– določitev obsega upravičenja članov
poslovodstva za zastopanje.
(2) Prijavi za vpis v register iz
prejšnjega odstavka se priložijo še:
– statut in listine, na podlagi katerih
je bil statut pripravljen, in listine, na podlagi katerih so
ustanovitelji prevzeli delnice;
– obračun ustanovitvenih stroškov, ki
bremenijo družbo. V tem obračunu se navedejo plačila po zaporedju
in višini, prejemniki izplačil pa posamično;
– listine o imenovanju organov vodenja
ali nadzora;
– ustanovitveno poročilo in poročila o
reviziji ustanovitve članov organov vodenja ali nadzora;
– poročilo ustanovitvenih revizorjev, če
so ti pregledali ustanovitev;
– v primeru iz prve alineje prvega
odstavka 194.a člena tega zakona potrdilo o tehtanem povprečju
enotnega tečaja iz drugega odstavka 194.a člena tega
zakona;
– v primerih iz prvega odstavka 194.a
člena tega zakona izjavo organov vodenja in nadzora, da
ustanovitelji iz petega odstavka 194.a člena tega zakona niso
predlagali imenovanja revizorja.
K poročilom iz četrte in pete alineje
morajo biti priložene tudi listine, na katerih temeljijo bistvene
ugotovitve iz teh poročil.
(3) Člani poslovodstva morajo svoj podpis
shraniti pri registrskem organu.
(4) Predloženi dokumenti se na
registrskem organu shranijo v izvirniku ali overjenem
prepisu.
200. člen
(zavrnitev prijave za vpis v
register)
(1) Registrski organ mora preveriti, ali
je družba pravilno ustanovljena in prijavljena. Če ni, mora
registrski organ vpis zavrniti.
(2) Registrski organ lahko vpis zavrne
tudi, kadar ustanovitveni revizorji ugotovijo ali če je očitno, da
je ustanovitveno poročilo ali poročilo članov organov vodenja ali
nadzora nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom; to velja
tudi, če ustanovitveni revizorji izjavijo ali če registrski organ
ugotovi, da je vrednost stvarnih vložkov ali stvarnega prevzema
bistveno manjša od najmanjšega emisijskega zneska delnic ali
plačila, ki jih je zaradi tega treba zagotoviti.
201. člen
(vsebina vpisa)
V register se vpišejo tudi:
– višina osnovnega kapitala in
morebitnega odobrenega kapitala;
– dan sprejetja statuta;
– imena, priimki in prebivališča članov
poslovodstva;
– trajanje družbe, če je ustanovljena za
določen čas, in
– upravičenja članov poslovodstva za
zastopanje.
202. člen
(objava vpisa)
(1) Poleg vsebine vpisa v register iz
prejšnjega člena se objavijo še:
– podatki iz prvega odstavka 183. člena
ter 184. do 187. člena tega zakona;
– statut ali drugi akt o sestavi
poslovodstva;
– emisijski znesek delnic;
– ime, priimek in prebivališče ali firma
in sedež ustanoviteljev;
– ime, priimek in prebivališče članov
prvega nadzornega sveta ali upravnega odbora.
(2) Sočasno se objavi, da je na
registrskem organu mogoč vpogled v predloženo dokumentacijo, zlasti
v poročila članov organa vodenja ali nadzora in ustanovitvenih
revizorjev.
203. člen
(odgovornost
ustanoviteljev)
(1) Ustanovitelji so odgovorni družbi kot
solidarni dolžniki za škodo, ki nastane zaradi netočnosti podatkov,
danih v zvezi z ustanovitvijo družbe.
(2) Če ustanovitelji namenoma ali iz hude
malomarnosti oškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali
ustanovitvenimi stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni
dolžniki. Ustanovitelj, ki je ravnal kot dober gospodarstvenik, za
to škodo ni odgovoren.
204. člen
(odgovornost drugih
oseb)
Poleg ustanoviteljev in oseb, za katerih
račun so ustanovitelji prevzeli delnice, mora družbi kot solidarni
dolžnik povrniti škodo tudi druga oseba:
– če je pri prejemu plačila, ki v
nasprotju s predpisi ni bilo všteto med ustanovitvene stroške,
vedela ali bi morala vedeti, da gre za namerno utajo, ali če je k
tej utaji pripomogla;
– če je s stvarnimi vložki namenoma ali
iz hude malomarnosti oškodovala družbo ali tako oškodovanje
omogočila;
– če je pred vpisom družbe v register ali
v prvih dveh letih po njenem vpisu javno napovedala delnice, zato
da bi jih dala v promet, če je vedela ali bi kot dober
gospodarstvenik morala vedeti za nepravilnost ali nepopolnost
podatkov, danih za ustanovitev družbe, ali za oškodovanje družbe s
stvarnimi vložki.
205. člen
(poslovanje pred vpisom v
register)
(1) Če družba prevzame dolg pred vpisom v
register, za veljavnost prevzema ni potrebna privolitev upnika, če
družba odobri prevzem dolga v treh mesecih po vpisu družbe v
register in to sporoči upniku in dolžniku.
(2) Pred vpisom družbe v register se
pravica do deleža ne more prenesti, delnica ali začasnica pa se ne
more izdati. Prej izdane delnice ali začasnice so nične. Za škodo,
nastalo iz take izdaje, so odgovorni njihovi izdajatelji imetnikom
kot solidarni dolžniki.
206. člen
(družba z enim
delničarjem)
Če postane imetnik vseh delnic en sam
delničar ali poleg njega še družba, mora biti to vpisano v
register. V register se vpišejo tudi ime in priimek ter
prebivališče ali firma in sedež edinega delničarja.
4. pododdelek
Postopna (sukcesivna)
ustanovitev
207. člen
(pojem)
(1) Družba se lahko ustanovi tudi tako,
da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu
delnic (v nadaljnjem besedilu: prospekt), kot ga določa zakon, ki
ureja trg finančnih instrumentov, če zakon ne določa drugače. Za
tako ustanovitev se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega
pododdelka, če določbe tega pododdelka ne določajo
drugače.
(2) Ustanovitelji sprejmejo statut,
objavijo prospekt in prevzamejo del delnic.
208. člen
(vpis in vplačilo
delnic)
(1) Delnice in denarna vplačila zanje se
vpisujejo samo pri bankah.
(2) Pri banki iz prejšnjega odstavka
morajo biti vpisnikom na vpogled statut, poročila ustanoviteljev in
revizorjev ter prospekt.
209. člen
(vpisnica)
(1) Vsak vpisnik mora podpisati tri
izvode izjave o vpisu delnic (vpisnica), enega zase, druga dva za
družbo. Če vpis delnic opravlja pooblaščenec, je treba vpisnicam,
ki ostanejo družbi, priložiti pooblastilo.
(2) Vpisnica mora vsebovati:
– število, razred vpisanih delnic in
emisijski znesek, po katerem se vpisujejo;
– če ima družba delnice z nominalnim
zneskom, njihov nominalni znesek;
– izjavo vpisnika, da bo delnice vplačal
pod pogoji, določenimi v prospektu;
– denarni znesek, ki ga vplača vpisnik
pri vpisu delnic;
– vpisnikovo izjavo, da pozna statut,
prospekt in poročila ustanoviteljev in revizorjev ter soglaša s
statutom in ustanovitvijo družbe;
– vpisnikov ali pooblaščenčev podpis z
oznako prebivališča ali firme in sedeža ter podpis pooblaščenca
banke, pri kateri so bili opravljeni vpisi in vplačila ter pisno
potrdilo o prejetem vplačilu.
(3) Vpisnica, ki ne vsebuje predpisanih
podatkov ali v nasprotju s tem zakonom omejuje vpisnikovo
obveznost, je nična.
210. člen
(neuspel vpis)
(1) Rok za vpisovanje in vplačilo delnic
ne sme biti daljši od treh mesecev od dneva, določenega za začetek
vpisovanja.
(2) Če v roku iz prejšnjega odstavka vse
ponujene delnice niso vpisane in pravilno vplačane, lahko
ustanovitelji v 15 dneh po poteku tega roka nevpisane in nevplačane
delnice sami prevzamejo ali vpišejo.
(3) Če se ponujene delnice niti na način
iz prejšnjega odstavka ne prevzamejo ali vpišejo in pravilno
vplačajo, se šteje, da ustanovitev ni bila uspešna, ustanovitelji
pa morajo v nadaljnjih 15 dneh z novim oglasom pozvati vpisnike,
naj dvignejo vplačane zneske.
(4) Osebe, ki so dale stvarne vložke ali
prevzele delnice brez vpisa na podlagi prospekta, je treba posebej
opozoriti, naj prevzamejo, kar so vplačale ali vložile za družbo,
katere ustanovitev ni bila uspešna.
211. člen
(nepravočasna vplačila)
(1) Če se katero nadaljnje vplačilo, ki
dospe pred vpisom družbe v register, ne opravi pravočasno, lahko
ustanovitelji prevzem ali vpis teh delnic razglasijo za neveljaven,
delnice pa lahko prevzamejo sami ali kdo drug.
(2) Vplačila, ki so jih opravili prejšnji
prevzemniki ali vpisniki, pripadejo družbi.
212. člen
(razdelitev vpisanih
delnic)
(1) Če sta bili vpisovanje in plačevanje
delnic uspešni, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka, ki
je v prospektu določen za vpisovanje delnic, delnice razdeliti med
vpisnike. Delnic ne smejo dodeliti vpisnikom, katerih plačilna
nesposobnost je znana kateremu od ustanoviteljev.
(2) V primeru iz drugega odstavka 210.
člena tega zakona je treba delnice razdeliti v enem mesecu po
poteku roka, ki je bil v prospektu določen za vpisovanje
delnic.
(3) V banki, pri kateri so se delnice
vpisovale, se morajo vpisnikom dati na vpogled popolni seznami, iz
katerih je razvidno, koliko delnic vsake vrste ali razreda je bilo
vpisanih in dodeljenih vsakemu vpisniku. Seznam mora vsebovati
napotilo, naj vpisniki, ki jim ni bila dodeljena nobena ali jim
niso bile dodeljene vse vpisane delnice, dvignejo preveč vplačane
zneske.
213. člen
(razpolaganje z
vplačili)
Ustanovitelji ne smejo razpolagati z
vplačili za delnice, poslovodstvo pa lahko z vplačili razpolaga
šele, ko je družba vpisana v register. Posebna nadomestila,
povračila in nagrade se ne morejo izplačevati v breme osnovnega
kapitala družbe.
214. člen
(sklic ustanovne
skupščine)
(1) Ustanovna skupščina mora biti
najpozneje v dveh mesecih po poteku s prospektom določenega roka za
vpisovanje delnic. Ustanovitelji jo morajo sklicati z oglasom, ki
se mora objaviti enako kot prospekt in to tako, da poteče med dnem
zadnje objave prospekta in ustanovno skupščino najmanj 15
dni.
(2) V roku iz prejšnjega odstavka je
treba vpisnikom, ki so jim bile dodeljene delnice v banki, pri
kateri so se delnice vpisovale, po preudarku ustanoviteljev pa tudi
na drugih krajih, omogočiti pregled statuta, poročil ustanoviteljev
in revizorjev, seznama vpisnic, poročila ustanoviteljev o
ustanovitvenih stroških, seznamov o razdelitvi delnic ter seznama
oseb, ki so prevzele delnice brez vpisa na podlagi prospekta z
navedbo, koliko delnic katere vrste in razreda je vsaka od njih
prevzela.
(3) Sodišče lahko na podlagi utemeljenih
razlogov na prošnjo ustanoviteljev rok za izvedbo ustanovne
skupščine podaljša za mesec dni.
(4) Če ni za ustanovno skupščino posebnih
določb, veljajo zanjo določbe tega zakona o skupščini.
215. člen
(posledice, če ni ustanovne
skupščine)
(1) Če ustanovna skupščina ni pravočasna,
se šteje, da ustanovitev družbe ni bila uspešna.
(2) Ustanovitelji morajo v 15 dneh po
poteku roka za izvedbo skupščine z oglasom, objavljenim enako kot
prvi prospekt, pozvati vpisnike delnic, naj dvignejo svoja
vplačila.
(3) Če ustanovitelji tega oglasa ne
objavijo pravočasno, ga objavi sodišče na predlog katerega od
vpisnikov in za stroške ustanoviteljev.
216. člen
(sklepčnost in vnovičen
sklic)
(1) Ustanovna skupščina mora biti na
sedežu družbe, če ni bil v prospektu določen drug kraj.
(2) Na ustanovni skupščini mora biti
zastopana večina vseh delnic; če je predvidena izdaja delnic
različnih razredov, pa tudi večina vsakega razreda.
(3) Ustanovno skupščino odpre notar, ki
ga morajo povabiti ustanovitelji. Notar mora sestaviti seznam
navzočih vpisnikov in prevzemnikov delnic ali njihovih zastopnikov
ter ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega
odstavka.
(4) Če skupščina ni izvedena po pravilih
iz prvega do tretjega odstavka tega člena in če rok ni bil
podaljšan po tretjem odstavku 214. člena tega zakona, lahko
ustanovitelji vnovič skličejo ustanovno skupščino, in sicer
najpozneje v 15 dneh; med dnem sklica in dnem nove skupščine mora
poteči najmanj osem in največ 15 dni.
(5) Če ustanovitelji skupščine vnovič ne
skličejo ali če tudi ta ni izvedena po pravilih iz prvega do
četrtega odstavka tega člena, se šteje, da ustanovitev družbe ni
bila uspešna.
217. člen
(potek ustanovne
skupščine)
(1) Po odprtju izvoli skupščina
predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in
dva preštevalca glasov. Nato se preberejo poročila ustanoviteljev
in revizorjev, priloge k tem poročilom pa samo na zahtevo
delničarjev, ki imajo najmanj 10% vseh glasov navzočih ali
zastopanih delničarjev.
(2) Skupščinski zapisnik vodi notar,
poleg njega ga morajo podpisati še predsednik skupščine, oba
preštevalca glasov in ustanovitelji družbe.
218. člen
(pristojnost ustanovne
skupščine)
(1) Ustanovna skupščina:
– ugotavlja, ali so vpisane ali prevzete
vse delnice in ali so bile razdeljene delnice ter ali so vplačila,
ki morajo biti plačana do ustanovne skupščine, vplačana v skladu s
tem zakonom in statutom;
– ugotavlja, ali so glede stvarnih
vložkov vse zahteve izpolnjene tako, da bo družba s stvarnimi
vložki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v
register;
– ugotavlja največji dovoljeni znesek
ustanovnih stroškov, ki bremenijo družbe;
– izvoli tiste organe družbe, za katere
je po zakonu ali statutu pristojna skupščina.
(2) Družba je ustanovljena, ko skupščina
sprejme vse sklepe iz prejšnjega odstavka.
(3) Poleg prilog iz drugega odstavka 199.
člena tega zakona je treba prijavi za vpis v register priložiti
sklepe iz prvega odstavka tega člena.
219. člen
(glasovanje)
(1) Na ustanovni skupščini daje vsaka
delnica en glas.
(2) O ugotovitvah iz druge alineje prvega
odstavka prejšnjega člena se mora glasovati posebej za vsak stvarni
vložek, pri čemer ustanovitelji in vpisniki ali prevzemniki delnic
na podlagi stvarnih vložkov nimajo glasovalne pravice. O vprašanjih
iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena ustanovitelji
nimajo glasovalne pravice.
(3) Na ustanovni skupščini se sklepa z
večino na skupščini zastopanih delnic, ki niso izvzete iz
glasovanja.
(4) Sprememba statuta glede določb 183.
člena tega zakona se lahko sprejme le s soglasjem vseh vpisnikov in
prevzemnikov delnic. O spremembi drugih določb statuta je mogoče
odločati le, če so navzoči upravičenci, katerih glasovi pomenijo
vsaj dve tretjini osnovnega kapitala. Odločitev mora biti
soglasna.
220. člen
(vnovični preizkus poročila
ustanoviteljev)
(1) Če ustanovna skupščina zavrne
predlog, naj se vnovič preizkusi poročilo ustanoviteljev, je treba
preizkus vseeno opraviti, če to še pred izvolitvijo organov družbe
zahtevajo vpisniki in prevzemniki vsaj ene petine vseh delnic,
vplačanih v denarju.
(2) Vpisniki in prevzemniki, ki delnice
vplačujejo samo v denarju, izvolijo tri poverjenike. Enega od njih
lahko s posebnim glasovanjem izberejo vpisniki in prevzemniki, ki
so zahtevali vnovični preizkus poročila ustanoviteljev; ti
sodelujejo tudi pri volitvah drugih poverjenikov.
(3) Po izvolitvi poverjenikov ustanovna
skupščina prekine delo za sedem dni in določi dan in uro vnovičnega
zasedanja skupščine brez vnovičnega sklica.
(4) Poverjeniki ustanovni skupščini
predložijo svoje pisno poročilo. Če večina poverjenikov oceni
vrednost stvarnih vložkov na manj kot dve tretjini prvotne
ocenitve, mora ustanovna skupščina sklepati o tem, ali naj se
družba sploh ustanovi.
(5) Pri glasovanju v skladu s prejšnjim
odstavkom ustanovitelji, vpisniki in prevzemniki, od katerih naj bi
družba sprejela stvarne vložke, ne morejo glasovati v svojem imenu
in tudi ne kot zastopniki. Izključitev od glasovanja se nanaša samo
na tiste osebe, ki jih zadeva vnovični preizkus poročila
ustanoviteljev.
(6) Če se ne doseže večina, ustanovitev
ni bila uspešna, razen če ustanovitelji ali druge osebe na seji
skupščine prevzamejo vse delnice tistih, ki so glasovali proti
ustanovitvi in izjavili, da se nočejo udeležiti družbe kot
delničarji. Istočasno morajo prevzemniki pristojnemu notarju
plačati vsa dospela vplačila in podpisati ali izpolniti
vpisnice.
(7) Če glasovanje o ustanovitvi družbe po
poročilu poverjenikov ni potrebno, krijejo stroške vnovičnega
preizkusa solidarno tisti, ki so zahtevali vnovični preizkus, v
vsakem drugem primeru pa ustanovitelji.
4. oddelek
PRAVNA RAZMERJA MED DRUŽBO IN
DELNIČARJI
221. člen
(načelo enakega položaja
delničarjev)
Organi družbe morajo delničarje ob enakih
pogojih enako obravnavati.
222. člen
(glavna obveznost
delničarjev)
Delničarji morajo vplačati emisijski
znesek vpisanih delnic na račun družbe ali ji izročiti stvarne
vložke.
223. člen
(posledice nepravočasnega
vplačila)
(1) Delničarji morajo vplačati vložke na
poziv poslovodstva. Poziv se objavi.
(2) Delničarji, ki vložka ne vplačajo
pravočasno, morajo plačati zamudne obresti po obrestni meri,
določeni z zakonom, če ni s statutom določena višja obrestna
mera.
(3) Za nepravočasno vplačilo vložka lahko
statut določa tudi pogodbeno kazen.
224. člen
(izključitev delničarjev zaradi
nepravočasnega vplačila)
(1) Delničarjem, ki vložka ne vplačajo
pravočasno, se lahko določi dodaten rok z opozorilom, da jim bo
družba po njegovem poteku odvzela delnice in izvedena plačila.
Podaljšani rok je treba objaviti in sporočiti vsakemu delničarju s
priporočenim pismom.
(2) Delničarjem, ki vložka kljub
ponovnemu pozivu ne vplačajo, družba v svojo korist odvzame delnice
in izvedena plačila.
(3) Namesto odvzetih delnic družba izda
nove, ki morajo poleg izvedenih delnih plačil vsebovati tudi
zaostali znesek.
(4) Izključeni delničar je družbi
odgovoren za neplačan vložek, če družba tega vložka ne dobi
plačanega, kot je določeno v 225. členu tega zakona.
225. člen
(plačilna obveznost
prednikov)
(1) Vsak, v delniško knjigo vpisani
prednik izključenega imenskega delničarja, mora družbi plačati
vložek, če tega ni mogoče zahtevati od njegovih naslednikov. O
pozivu za plačilo izključenemu delničarju mora družba obvestiti
njegovega prednika.
(2) Vsak prednik mora plačati le tiste
zneske, ki jih družba zahteva v dveh letih od dne, ko je bil prenos
delnic vpisan v delniško knjigo. Po plačilu vložka se izročijo nove
delnice.
(3) Če se plačilo vložka od prednikov ne
da izterjati, mora družba delnico takoj prodati na borzi ali na
drug običajen način.
226. člen
(prepoved oprostitve dajatvenih
obveznosti delničarjem)
(1) Delničarji in njihovi predniki ne
morejo biti oproščeni plačila obveznosti iz 222. in 225. člena tega
zakona.
(2) Delničarji so lahko oproščeni
obveznosti plačila vložkov le z rednim zmanjšanjem osnovnega
kapitala ali z zmanjšanjem osnovnega kapitala z umikom delnic do
zneska, za katerega je osnovni kapital zmanjšan.
227. člen
(prepoved vračila in obrestovanja
vložkov)
(1) Vložki se ne smejo vrniti in ne
obrestovati.
(2) Za vračilo vložkov se ne
štejeta:
– plačilo deleža v bilančnem dobičku v
skladu s tem zakonom,
– plačilo zaradi dopustne pridobitve
lastnih delnic v skladu s tem zakonom.
(3) Nedopustno je zlasti plačilo za
dajatve ali storitve delničarja ali z njim povezanih družb v
višini, ki presega njihovo pravo vrednost, ne glede na to, ali je
bilo plačilo dano delničarju ali z njim povezani družbi ali
tretjemu po njegovem naročilu (prikrito izplačilo
dobička).
(4) Glede posojil družbi namesto lastnega
kapitala se za delničarje, ki imajo v družbi več kot 25% delež
delnic z glasovalno pravico, smiselno uporabljajo določbe 498. in
499. člena tega zakona.
228. člen
(dodatne obveznosti
delničarjev)
(1) V statutu je lahko določeno, da mora
delničar poleg vložka v osnovni kapital opraviti dodatne storitve
neodplačno ali odplačno. Taka obveznost je lahko določena le, če je
za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe. Obveznosti delničarjev
in njihov obseg se navedejo na delnicah ali začasnicah.
(2) V statutu je lahko določena pogodbena
kazen ob neizpolnitvi ali nepravilni izpolnitvi dodatne
obveznosti.
229. člen
(prepoved vpisa lastnih delnic ter
prevzema delnic)
(1) Družba ne sme vpisovati lastnih
delnic.
(2) Odvisna družba ne sme prevzeti delnic
obvladujoče družbe, družba v večinski lasti pa ne sme prevzeti
delnic družbe, ki ima v njej večinski delež, niti kot ustanovitelj
niti ob povečanju osnovnega kapitala, kot tudi ne pri pogojnem
povečanju osnovnega kapitala. Prevzem delnic v nasprotju s to
določbo je veljaven.
(3) Kdor je ob ustanovitvi ali povečanju
osnovnega kapitala prevzel delnice za račun družbe, odvisne družbe
ali družbe v večinski lasti, se ne more sklicevati na to, da jih ni
prevzel za svoj račun. Dokler ne prevzame delnic za svoj račun,
nima iz njih nobenih pravic.
(4) Če se pri povečanju osnovnega
kapitala vpisujejo delnice v nasprotju z določbami prvega in
drugega odstavka tega člena, so za celotno vplačilo odgovorni vsi
člani poslovodstva, razen če dokažejo, da niso krivi.
230. člen
(uporaba čistega dobička in bilančnega
dobička)
(1) Če družba v poslovnem letu izkaže
čisti dobiček, ga mora najprej uporabiti za te namene in po tem
vrstnem redu:
1. kritje prenesene izgube,
1.a oblikovanje kapitalskih rezerv na
podlagi sklenjene prisilne poravnave,
2. oblikovanje zakonskih rezerv po
četrtem odstavku 64. člena tega zakona,
3. oblikovanje rezerv za lastne deleže po
petem odstavku 64. člena tega zakona,
4. oblikovanje statutarnih rezerv v
primeru iz sedmega odstavka 64. člena tega zakona.
(2) Uporabo dobička za namene iz
prejšnjega odstavka mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavi
letnega poročila.
(3) Organi vodenja ali nadzora lahko pri
sprejemu letnega poročila iz zneska čistega dobička, ki ostane po
uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka tega člena,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo
uporabiti več kot polovice zneska čistega dobička, ki ostane po
uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena. Statut
lahko pooblasti organe vodenja ali nadzora, da smejo za namen iz
tega odstavka uporabiti tudi delež, ki je večji od polovice zneska
čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega
odstavka tega člena. Če se z delnicami družbe ne trguje na
organiziranem trgu, lahko statut pooblastilo organov vodenja ali
nadzora iz prvega stavka tega člena omeji tudi tako, da lahko
organi vodenja ali nadzora uporabijo samo delež, ki je manjši od
polovice zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za
namene iz prvega odstavka tega člena. Če statut pooblašča organe
vodenja ali nadzora, da smejo za namen iz prvega stavka uporabiti
delež, ki je večji od polovice zneska čistega dobička, ki ostane po
uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena, to
pooblastilo ne velja, če druge rezerve iz dobička že dosegajo
polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička
presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno
pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička
uporabljeno.
(4) Če o sprejetju letnega poročila v
skladu s tem zakonom odloča skupščina, lahko ob njegovem sprejetju
odloči, da se iz zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi
dobička za namene iz prvega odstavka tega člena, oblikujejo druge
rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne sme uporabiti več kot
polovice čistega dobička, k ostane po njegovo uporabi za namene iz
prvega odstavka tega člena.
(5) O uporabi bilančnega dobička odloča
skupščina.
(6) S sklepom o uporabi bilančnega
dobička lahko skupščina odloči, da se v druge rezerve iz dobička,
poleg morebitnih zneskov iz tretjega ali četrtega odstavka tega
člena, odvede dodatni znesek. Če statut določa, da je bilančni
dobiček dovoljeno uporabiti tudi za druge namene (na primer za
izplačila delavcem ali članom poslovodstva), lahko skupščina s
sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči, da se ta uporabi tudi
za te v statutu določene druge namene.
(7) Delničarji imajo pravico do deleža v
bilančnem dobičku, razen če je skupščina s sklepom o uporabi
bilančnega dobička v skladu z zakonom ali statutom odločila, da se
bilančni dobiček uporabi za namene iz prejšnjega odstavka ali da se
bilančni dobiček ne razdeli delničarjem (preneseni
dobiček).
(8) Pred likvidacijo družbe je dovoljeno
med delničarje razdeliti samo bilančni dobiček.
231. člen
(razdelitev bilančnega dobička
delničarjem)
(1) Deleži delničarjev v bilančnem
dobičku se določijo v sorazmerju z njihovim deležem v osnovnem
kapitalu.
(2) Če vložki v osnovni kapital niso
vplačani v celoti ali če niso vplačani za vse delnice v istem
razmerju, se deleži delničarjev v bilančnem dobičku določijo v
sorazmerju z opravljenimi vplačili. Vložki, ki so bili vplačani med
poslovnim letom, se upoštevajo v sorazmerju z obdobjem od vplačila
do konca poslovnega leta.
(3) Drugačna udeležba delničarjev pri
bilančnem dobičku je dovoljena samo, če tako določa zakon ali
statut.
232. člen
(vmesne dividende)
(1) Statut lahko pooblašča poslovodstvo,
da po poteku poslovnega leta izplača vmesno dividendo glede na
predvideni bilančni dobiček.
(2) Poslovodstvo lahko izplača vmesno
dividendo le, če predhodni obračun za preteklo poslovno leto
izkazuje čisti dobiček. Za vmesno dividendo se sme izplačati največ
polovica zneska, ki ostane od predvidenega čistega dobička po
oblikovanju rezerv iz dobička, ki jih je treba oblikovati po zakonu
ali statutu. Prav tako znesek vmesnih dividend ne sme preseči
polovice bilančnega dobička iz prejšnjega leta.
(3) Plačilo vmesnih dividend mora
odobriti nadzorni svet.
233. člen
(vrnitev prepovedanih
plačil)
(1) Delničarji ali tretje osebe morajo
družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju s
tem zakonom. Če so plačila prejeli kot dividende, jih morajo vrniti
le, če so vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso
bili upravičeni. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj
desetino osnovnega kapitala ali katerih skupni najmanjši emisijski
znesek dosega najmanj 400.000 eurov, lahko to terjatev družbe
uveljavljajo ob smiselni uporabi določb 328. člena tega zakona, pri
čemer predhodni sklep skupščine ni potreben.
(2) Terjatev družbe iz prejšnjega
odstavka lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne
more plačati. Če se začne stečaj, stečajni upravitelj uresničuje v
tem času pravico upnikov družbe proti delničarjem.
(3) Zahtevki za vrnitev zastarajo v petih
letih po prejemu plačila.
(4) Za zahtevek družbe iz tega člena se
uporabljajo določbe tega zakona o zagotovitvi in ohranitvi
osnovnega kapitala in vezanih rezerv, ne glede na pravila, s
katerimi so urejena obligacijska razmerja. Delničar ne more biti
oproščen vrnitve prepovedanega plačila. Svojega morebitnega
obligacijskopravnega zahtevka delničar ne more pobotati s tem
korporacijskopravnim vrnitvenim zahtevkom družbe.
234. člen
(plačilo za dodatne
storitve)
Za dodatne storitve, ki jih delničarji po
statutu morajo opraviti poleg vložkov v osnovni kapital, se jim sme
dati plačilo, ki ne presega vrednosti storitev, ne glede na to, ali
je izkazan dobiček.
235. člen
(pravice in obveznosti iz delnic v
razmerju do družbe)
(1) Iz delnic izhajajo pravice in
obveznosti v razmerju do družbe za tistega, ki je kot imetnik teh
delnic vpisan v centralnem registru, ki ga vodi centralna depotna
družba.
(2) Pri imenskih delnicah se delničarji
vpišejo v delniško knjigo, ki jo v skladu z določbami zakona, ki
ureja nematerializirane vrednostne papirje, v imenu in za račun
izdajatelja delnic vodi centralna depotna družba. Vsakemu
delničarju je treba na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v delniško
knjigo.
(3) Pri prinosniških delnicah delničar
dokazuje imetništvo s potrdilom centralne depotne družbe ali
njenega člana.
(4) Določbe prvega in drugega odstavka
tega člena veljajo tudi za začasnice.
235.a člen
(pravica družbe, da identificira svoje
delničarje)
(1) Družba ima pravico identificirati
delničarje ter druge osebe, ki so pri posrednikih vpisane kot
imetniki delnic in niso posredniki (v nadaljnjem besedilu: končni
delničarji).
(2) Družba ima pravico, da pozove
delničarja ali končnega delničarja, naj ji sporoči, ali mu
pripadajo delnice za lasten ali za tuj račun in v tem primeru, za
čigav račun.
(3) Določbe 235.b do 235.e člena tega
zakona, ki se nanašajo na delničarje, se smiselno uporabljajo tudi
za končne delničarje.
235.b člen
(zahteva za informacije o delničarju
družbe)
(1) Informacije o delničarju
so:
– v primeru fizične osebe: osebno ime in
EMŠO ali davčna številka ali enolična identifikacija v skladu z
zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, ali druga
enolična identifikacija,
– v primeru pravne ali fizične osebe, ki
opravlja dejavnost, ali podjetnika ali druge osebe: firma ali ime
in matična številka, davčna številka, enolična identifikacija v
skladu z zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje,
ali druga enolična identifikacija,
– naslov stalnega ali začasnega
prebivališča ali sedež in poslovni naslov,
– elektronski naslov, če ga delničar
ima,
– število in vrsta delnic, katerih
imetnik je delničar, in
– če družba to zahteva: datum, od
katerega je oseba neprekinjeno delničar družbe.
(2) Družba zahteva informacije o
delničarju družbe od:
1. centralne depotne družbe
ali
2. drugih posrednikov.
(3) Če družba zahteva informacije o
delničarju družbe od centralne depotne družbe, mora centralna
depotna družba te informacije brez odlašanja posredovati družbi,
razen če se zahteva nanaša na delnice, vpisane na fiduciarnem
računu. V tem primeru mora centralna depotna družba zahtevo za
informacije o delničarju družbe brez odlašanja posredovati članu
centralne depotne družbe, ki vodi ta fiduciarni račun. Član
centralne depotne družbe mora informacije o delničarju družbe brez
odlašanja posredovati družbi, razen če z njimi ne razpolaga, ker
kot imetnika delnic vodi naslednjega posrednika v verigi. V tem
primeru mora zahtevo za informacije o delničarju družbe brez
odlašanja posredovati naslednjemu posredniku v verigi. Za
naslednjega posrednika v verigi velja enaka obveznost kot za člana;
zahteva za informacije o delničarju družbe se brez odlašanja
posreduje med posredniki v verigi, dokler zahteva za informacije o
delničarju družbe ne doseže posrednika v verigi, ki razpolaga z
informacijami o končnemu delničarju. Posrednik v verigi, ki
razpolaga z informacijami o končnemu delničarju, te informacije
brez odlašanja posreduje družbi.
(4) Če družba zahteva informacije o
delničarju družbe od drugega posrednika, se zanj in morebitne
naslednje posrednike v verigi smiselno uporablja prejšnji odstavek.
Kadar je posrednik prejel zahtevo za informacije o delničarju
družbe neposredno od družbe, mora te informacije posredovati
neposredno družbi.
(5) Če družba v roku 14 dni ali daljšem
roku, ki je določen v statutu, kljub ustreznemu uveljavljanju
zahteve za informacije o delničarju družbe teh informacij ne
prejme, glasovalne pravice iz teh delnic mirujejo, dokler ni
izpolnjena zahteva za informacije o delničarju družbe. Prejšnji
stavek se smiselno uporablja tudi v primeru poziva družbe
delničarju iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo
tudi za zahtevo za informacije o delničarju družbe:
1. s sedežem v drugi državi članici, s
katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem
trgu,
2. ki jo poda družba s sedežem v državi
članici prek pooblaščenca.
235.c člen
(posredovanje informacij za
uresničevanje pravic delničarjev)
(1) Posredniki delničarjem brez odlašanja
posredujejo naslednje informacije za uresničevanje pravic
delničarjev:
1. informacije, ki jih mora družba
zagotoviti delničarju za uresničevanje njegovih pravic, ki izhajajo
iz delnic, ali
2. če so informacije iz prejšnje točke
dostopne na spletni strani družbe, obvestilo družbe o novi
informaciji in navedbo naslova spletne strani.
(2) Družba posreduje informacije za
uresničevanje pravic delničarjev:
1. neposredno delničarjem ali
2. v standardizirani obliki centralni
depotni družbi ali drugim posrednikom.
(3) Če družba posreduje informacije za
uresničevanje pravic delničarjev centralni depotni družbi, mora
centralna depotna družba te informacije brez odlašanja v
standardizirani obliki posredovati članu centralne depotne družbe,
ki informacije za uresničevanje pravic delničarjev brez odlašanja
posreduje delničarju. Če so delnice vpisane na fiduciarnem računu,
mora član centralne depotne družbe informacije za uresničevanje
pravic delničarjev brez odlašanja v standardizirani obliki
posredovati imetniku delnic. Imetnik delnic, ki je posrednik, mora
informacije za uresničevanje pravic delničarjev brez odlašanja v
standardizirani obliki posredovati naslednjemu posredniku v verigi.
Za naslednjega posrednika v verigi velja enaka obveznost kot za
imetnika delnic; informacije za uresničevanje pravic delničarjev se
brez odlašanja v standardizirani obliki posredujejo med posredniki
v verigi, dokler informacije za uresničevanje pravic delničarjev ne
dosežejo končnega delničarja.
(4) Če družba posreduje informacije za
uresničevanje pravic delničarjev drugemu posredniku, se zanj in
morebitne naslednje posrednike v verigi smiselno uporablja prejšnji
odstavek.
(5) Informacije za uresničevanje pravic
delničarjev se lahko posredujejo z uporabo elektronskih
sredstev.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo
tudi za posredovanje informacij za uresničevanje pravic
delničarjev:
1. družbe s sedežem v drugi državi
članici, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem
trgu,
2. s strani delničarja imenovanemu
pooblaščencu.
(7) Določbe tega člena ne posegajo v
določbe tega zakona o vsebini in objavi sklica
skupščine.
(8) Določbe 1. točke drugega odstavka
tega člena in četrtega odstavka tega člena ne posegajo v določbe
zakona, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, o izvajanju
korporacijskih dejanj.
235.č člen
(posredovanje navodil za uresničevanje
pravic delničarjev družbi)
(1) Posrednik mora navodilo za
uresničevanje pravic delničarjev, ki ga je prejel od delničarja
družbe ali drugega posrednika v verigi, v standardizirani obliki
brez odlašanja posredovati drugemu posredniku v verigi, ki je
bližje družbi, razen če ga lahko posreduje neposredno
družbi.
(2) Če želi delničar svoje pravice, ki
izhajajo iz delnic, uresničevati sam, mora vsak posrednik na
zahtevo delničarja bodisi neposredno bodisi prek posrednika v
verigi, ki je bližje družbi, urediti vse potrebno, da lahko
delničar v razmerju do družbe uresničuje svoje pravice, ki izhajajo
iz delnic. V ta namen mora posrednik delničarju, v imenu katerega
zagotavlja storitve hrambe delnic, upravljanja delnic ali vodenja
računov vrednostnih papirjev, na njegovo zahtevo brez odlašanja
izstaviti ustrezno dokazilo.
(3) Navodilo za uresničevanje pravic
delničarjev se šteje za prijavo in pooblastilo za udeležbo na
skupščini in uresničevanje glasovalne pravice.
(4) Navodilo za uresničevanje pravic
delničarjev se lahko posreduje z uporabo elektronskih
sredstev.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo
tudi za posredovanje navodil za uresničevanje pravic
delničarjev:
1. družbe s sedežem v drugi državi
članici, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem
trgu,
2. s strani delničarja imenovanega
pooblaščenca.
235.d člen
(obdelava osebnih podatkov delničarjev
in popravek informacije o delničarju družbe)
(1) Družbe in posredniki smejo osebne
podatke delničarjev iz prvega odstavka 235.b člena tega zakona
obdelovati za namen identifikacije delničarjev, ugotavljanja
dejanskih lastnikov v skladu z določbami zakona, ki ureja
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
komuniciranja družbe z delničarji, uresničevanja pravic delničarjev
in sodelovanja delničarjev z družbo.
(2) Družbe in posredniki smejo osebne
podatke delničarjev hraniti največ 12 mesecev po tem, ko so se
seznanili, da oseba ni več delničar družbe, razen če drug zakon
določa daljši rok hrambe. Družbe lahko osebne podatke delničarjev
hranijo dlje od roka iz prejšnjega stavka, če je to potrebno za
vodenje pravnih postopkov.
(3) Posrednik, za katerega velja
obveznost posredovanja informacije o delničarju družbe iz 235.b
člena tega zakona, ne krši pogodbenih obveznosti ali obveznosti po
zakonu, če razkrije informacije o delničarju družbe družbi ali
drugim posrednikom v verigi.
(4) Kdor je bil z nepopolnimi ali
nepravilnimi informacijami identificiran kot delničar družbe, lahko
od družbe in od posrednika, ki je predložil te informacije, zahteva
takojšnji popravek.
235.e člen
(uporaba izvedbene uredbe in stroški
posrednikov)
(1) Za obveznosti glede posredovanja
informacij ali navodil iz 235.b do 235.d člena tega zakona se
upoštevajo zahteve izvedbene uredbe Evropske komisije, ki določa
minimalne zahteve za izvajanje določb direktive glede
identifikacije delničarjev, posredovanja informacij in olajšanja
uveljavljanja pravic delničarjev.
(2) Nadomestilo, ki ga družba, posrednik
v verigi ali delničar plača za stroške posameznega posrednika
zaradi obveznosti posredovanja informacij ali navodil iz 235.b do
235.d člena tega zakona, mora biti nediskriminatorno in sorazmerno
glede na dejanske stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju
storitev.
(3) Najvišji znesek nadomestila ne sme
biti višji od nadomestila, ki ga pravna oseba plača centralni
depotni družbi za posredovanje podatka o stanju ali spremembi
stanja na računu.
(4) Razlike med nadomestili za stroške
posrednika zaradi posredovanja informacij v Republiki Sloveniji in
v razmerjih s čezmejnim elementom so dopustne le, če so upravičene
in ustrezajo razlikam v dejanskih stroških, ki nastanejo pri
zagotavljanju storitev.
(5) Posredniki javno objavijo nadomestila
za stroške za vsako storitev, ki jo lahko zaračunajo družbam,
drugim posrednikom v verigi in delničarjem, na svoji spletni strani
ali drugem informacijskem sistemu. Objava nadomestil se opravi
ločeno za družbe, druge posrednike in delničarje. Podatki o
nadomestilih so javno dostopni najmanj pet let od dneva
objave.
(6) Družba zagotavlja informacije za
uresničevanje pravic delničarjev brezplačno.
236. člen
(prenos imenskih
delnic)
(1) Za prenos imenskih delnic, izdanih v
nematerializirani obliki, velja posebni zakon.
(2) Statut lahko omeji prenosljivost
imenskih delnic tako, da v skladu s tem zakonom določi, da je za
prenos potrebno dovoljenje družbe (v nadaljnjem besedilu:
dovoljenje za prenos delnic). O dovoljenju za prenos delnic odloča
poslovodstvo družbe. Statut lahko določi, da o dovoljenju za prenos
delnic odloča nadzorni svet družbe ali skupščina.
(3) Prenos imenske delnice se zaznamuje v
delniški knjigi.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za
začasnice.
237. člen
(dovoljenje za prenos delnic, s
katerimi se ne trguje na organiziranem trgu)
(1) Če se z imenskimi delnicami ne trguje
na organiziranem trgu in statut določa, da je za prenos teh delnic
potrebno dovoljenje družbe, mora statut določiti utemeljene
razloge, zaradi katerih sme družba odkloniti dovoljenje za prenos
delnic.
(2) Utemeljeni razlogi po prejšnjem
odstavku so razlogi, ki ob upoštevanju strukture delničarjev družbe
upravičujejo zavrnitev dovoljenja za prenos delnic, kadar bi lahko
bilo zaradi prenosa delnic ogroženo uresničevanje ciljev družbe ali
njena gospodarska samostojnost.
(3) Družba lahko od osebe, ki bi
pridobila delnice na podlagi dovoljenja za prenos delnic, zahteva,
da se izjavi o tem, ali namerava delnice pridobiti v svojem imenu
in za svoj račun. V takem primeru lahko družba zavrne dovoljenje za
prenos delnic tudi, če oseba, ki bi pridobila delnice na podlagi
dovoljenja za prenos delnic, ne da izrecne izjave, da namerava
delnice pridobiti v svojem imenu in za svoj račun.
(4) Če je pravni temelj pridobitve delnic
dedovanje, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja,
opravljena v postopku prisilne izvršbe, lahko družba zavrne
dovoljenje za prenos delnic samo, če pridobitelju ponudi prevzem
teh delnic za plačilo njihove tržne vrednosti.
(5) Če pridobitelj ponudbe za prevzem
delnic iz prejšnjega odstavka v enem mesecu od prejema ponudbe ne
zavrne, se šteje, da jo je sprejel.
(6) Če se pridobitelj ne strinja s
ponujenim plačilom za prevzem delnic po četrtem odstavku tega
člena, določi tržno vrednost sodišče na predlog
pridobitelja.
(7) Statut za prenos imenskih delnic, s
katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, ne sme določiti
strožjih pogojev od pogojev, določenih v tem členu in 238. členu
tega zakona.
238. člen
(učinek dovoljenja za prenos delnic, s
katerimi se ne trguje na organiziranem trgu)
(1) Dokler družba ne izda dovoljenja za
prenos delnic, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu,
pridobitelj iz teh delnic v razmerju do družbe nima nikakršnih
pravic.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
pridobitelj, ki je delnice pridobil na podlagi dedovanja, delitve
skupnega premoženja zakoncev ali prodaje, opravljene v postopku
prisilne izvršbe, pridobi premoženjske pravice iz delnic že s
pridobitvijo, upravljavske pravice pa šele na podlagi dovoljenja
družbe za prenos delnic.
(3) Če družba o dovoljenju za prenos
delnic ne odloči v treh mesecih po prejemu zahteve pridobitelja ali
če neupravičeno zavrne dovoljenje za prenos, se šteje, da je bilo
dovoljenje dano.
(4) Če družba zavrne zahtevo pridobitelja
v nasprotju s tem zakonom, pridobi pridobitelj pravice iz delnic z
dnem pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče družbi naloži, da izda
dovoljenje za prenos delnic. V tem primeru mora družba pridobitelju
tudi povrniti škodo, ki je nastala zaradi neutemeljene zavrnitve
dovoljenja za prenos delnic.
239. člen
(dovoljenje za prenos delnic, s
katerimi se trguje na organiziranem trgu)
(1) Če se z imenskimi delnicami trguje na
organiziranem trgu in statut določa, da je za prenos teh delnic
potrebno dovoljenje družbe, lahko statut kot razlog za zavrnitev
dovoljenja za prenos delnic določi samo okoliščino, da bi s
pridobitvijo pridobitelj skupaj z delnicami, katerih imetnik je bil
pred pridobitvijo, prekoračil določen delež glasovalnih pravic ali
delež v kapitalu družbe.
(2) Družba lahko od pridobitelja zahteva,
da se izjavi o tem, ali namerava delnice pridobiti v svojem imenu
in za svoj račun. V takem primeru lahko družba zavrne dovoljenje za
prenos delnic tudi, če pridobitelj ne da izrecne izjave, da je
delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Če je pravni temelj pridobitve delnic
dedovanje, delitev skupnega premoženja zakoncev ali prodaja,
opravljena v postopku prisilne izvršbe, družba ne more zavrniti
dovoljenja za prenos delnic.
(4) Statut za prenos imenskih delnic, s
katerimi se trguje na organiziranem trgu, ne sme določiti strožjih
pogojev od pogojev, določenih v tem členu in 240. členu tega
zakona.
240. člen
(učinek prenosa delnic, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu)
(1) Pridobitelj imenskih delnic, s
katerimi se trguje na organiziranem trgu in katerih prenos je
omejen v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, pridobi
premoženjska upravičenja iz delnic že s pridobitvijo teh delnic,
upravljavska upravičenja pa šele na podlagi dovoljenja družbe za
prenos delnic.
(2) Dokler družba ne izda dovoljenja za
prenos delnic, pridobitelj iz teh delnic ne more uresničevati
glasovalne pravice, kakor tudi ne drugih, z glasovalno pravico
povezanih pravic, lahko pa uresničuje vse druge pravice iz teh
delnic, vključno s pravico do prednostnega vpisa novih
delnic.
(3) Dokler družba ne izda dovoljenja za
prenos delnic, veljajo glasovalne pravice iz teh delnic na
skupščini za nezastopane.
(4) Če družba zahteve pridobitelja za
izdajo dovoljenja za prenos delnic ne zavrne v 20 dneh po prejemu
zahteve, se šteje, da je izdala dovoljenje.
(5) Če družba zavrne zahtevo pridobitelja
v nasprotju z določbami tega zakona, pridobi pridobitelj glasovalne
pravice iz delnic z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero sodišče
družbi naloži, da izda dovoljenje za prenos delnic. V takem primeru
mora družba pridobitelju tudi povrniti škodo, ki je nastala zaradi
neutemeljene zavrnitve dovoljenja za prenos delnic.
241. člen
(pravna skupnost in
delnica)
(1) Če delnica pripada več upravičencem,
uresničuje pravice iz delnice skupni zastopnik.
(2) Za obveznosti iz delnice so odgovorni
vsi upravičenci kot solidarni dolžniki.
(3) Če mora družba delničarju izjaviti
voljo in če upravičenci niso imenovali skupnega zastopnika,
zadostuje, da družba da izjavo enemu od upravičencev.
242. člen
(računanje lastninskega časa
delnice)
(1) Če je uresničevanje pravic iz delnice
pogojeno s tem, da je bil delničar določen čas imetnik delnice, se
lastninski čas delnice šteje od dospetja zahtevka za prenos
delnice, ki ga ima delničar do finančne organizacije.
(2) Lastninski čas pravnega prednika se
prišteje delničarju, če je delnico pridobil neodplačno kot
univerzalni pravni naslednik ali ob delitvi skupnega
premoženja.
243. do 246. člen
Členi od 243 do 246
so črtani – skladno z 41. členom ZGD-1I (UL RS, št.
55/15).
247. člen
(pridobivanje lastnih
delnic)
(1) Družba sme pridobivati lastne delnice
le:
– če je pridobitev nujna, da bi družba
preprečila hudo, neposredno škodo;
– če naj se delnice ponudijo v odkup
delavcem družbe ali z njo povezane družbe;
– če delnice pridobi zato, da bi
delničarjem zagotovila odpravnino po tem zakonu;
– če je pridobitev neodplačna;
– če banka, zavarovalnica in druga
finančna organizacija pridobi delnice pri nakupni
komisiji;
– na podlagi univerzalnega pravnega
nasledstva;
– na podlagi sklepa skupščine o umiku
delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala;
– na podlagi pooblastila skupščine za
nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo
in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število
delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti
lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in
odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega
zakona in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o
notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je
pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom
tega zakona, če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na
organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi
le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic
uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene
sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve
omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim
zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih
delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega
odstavka 344. člena tega zakona. Skupščina lahko pooblasti
poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja
o zmanjšanju osnovnega kapitala.
(2) Skupni delež delnic, pridobljenih za
namene iz prve do tretje in osme alineje prejšnjega odstavka, ne
sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima,
presegati 10% osnovnega kapitala. Taka pridobitev lastnih delnic je
dovoljena le, če družba pridobi delnice tako, da oblikuje rezerve
za lastne delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po zakonu
ali statutu prepisane rezerve, ki se ne smejo uporabljati za
plačilo delničarjem in če je za delnice plačan celoten emisijski
znesek. V primerih iz prve, druge, četrte, pete in osme alineje
prejšnjega odstavka je pridobitev dopustna le, če je za delnice
plačan celoten emisijski znesek.
(3) V primeru iz prve in osme alineje
prvega odstavka tega člena mora poslovodstvo na prvi naslednji
skupščini poročati o razlogih in namenu pridobitve, skupnem
številu, najmanjšem emisijskem znesku in deležu pridobljenih delnic
ter o vrednosti delnic. V primeru iz druge alineje prvega odstavka
tega člena se delnice v enem letu po pridobitvi ponudijo v odkup
delavcem družbe.
(4) Pravni posel o pridobitvi lastnih
delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena,
je ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni
neveljavna.
(5) Družba lahko uveljavlja
korporacijskopravni zahtevek proti delničarju iz 233. člena tega
zakona, ne glede na njen obligacijskopravni zahtevek zaradi
ničnosti pravnega posla in morebitni odškodninski zahtevek zaradi
povzročene škode. Delničar lahko proti družbi uveljavlja zahtevke
po pravilih, s katerimi so urejena obligacijska razmerja zaradi
ničnosti pravnega posla in druge obligacijskopravne zahtevke, ki
jih ne more pobotati z družbenim korporacijskopravnim zahtevkom iz
233. člena tega zakona.
248. člen
(fiktivni posli)
(1) Pravni posel, s katerim družba
zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ali drug posel
s primerljivim učinkom, je ničen.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja
za tekoče pravne posle finančnih organizacij in tudi ne za posle, s
katerimi bi delnice pridobili delavci družbe ali z njo povezane
družbe. Tak pravni posel je ničen, če družba ne bi mogla oblikovati
sklada za lastne delnice, ne da bi zmanjšala osnovni kapital ali po
zakonu ali statutu predpisan sklad, ki se ne sme uporabljati za
plačilo delničarjem.
(3) Ničen je tudi pravni posel med družbo
in drugo osebo, po katerem naj bi bila druga oseba upravičena
pridobivati delnice družbe za račun družbe ali odvisne družbe ali
družbe, v kateri ima družba večinski delež, če bi družba pridobila
delnice v nasprotju z določbami prejšnjega člena.
249. člen
(pravice iz lastnih
delnic)
Iz lastnih delnic družba nima nobenih
pravic.
250. člen
(odsvojitev in umik lastnih
delnic)
(1) Če je družba pridobila lastne delnice
v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 247. člena tega
zakona, jih mora odsvojiti v enem letu po pridobitvi.
(2) Če skupni delež delnic, ki jih je
družba pridobila v skladu z določbami prvega in drugega odstavka
247. člena tega zakona in delnic, ki jih že ima, presega 10%
osnovnega kapitala, mora družba tisti del delnic, ki te odstotke
presega, odsvojiti v treh letih po pridobitvi.
(3) Če lastne delnice niso bile odsvojene
v rokih, predvidenih v prvem in drugem odstavku tega člena, jih
mora družba umakniti.
251. člen
(pridobivanje lastnih delnic prek
tretjih oseb)
Kdor posluje v lastnem imenu, vendar za
račun družbe, sme pridobivati ali imeti delnice družbe le, če bi
bilo to družbi dovoljeno v skladu s prvo do šesto in osmo alinejo
prvega odstavka in drugim odstavkom 247. člena tega zakona. To
velja tudi, če delnice družbe pridobiva ali ima od nje odvisna
družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež, in tudi če
jih pridobiva ali ima tretja oseba, ki posluje v lastnem imenu,
vendar za račun odvisne družbe ali družbe, v kateri ima večinski
delež. Pri izračunu skupnega deleža delnic v skladu z drugim
odstavkom 247. in 250. člena tega zakona, veljajo te delnice za
delnice družbe. Tretja oseba ali družba mora družbi na njeno
zahtevo prodati delnice.
252. člen
(pridobitev lastnih delnic v
zastavo)
(1) Za lastne delnice po določbah 247. in
251. člena tega zakona se štejejo tudi delnice družbe, ki jih
družba sprejme v zastavo. Finančna organizacija sme v okviru
tekočih poslov sprejeti v zastavo lastne delnice do skupnega
deleža, določenega v drugem odstavku 247. člena tega
zakona.
(2) Če se lastne delnice pridobijo v
zastavo v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka, je pridobitev
neveljavna, če zanje še ni v celoti plačan emisijski znesek.
Obligacijskopravni posel o sprejetju lastnih delnic v zastavo je
ničen, če se delnice pridobijo v nasprotju s prejšnjim
odstavkom.
5. oddelek
ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE
1. pododdelek
Skupne določbe za organe vodenja ali
nadzora
253. člen
(izbira sistema
upravljanja)
(1) Organi vodenja ali nadzora so uprava,
upravni odbor in nadzorni svet.
(2) Družba lahko izbere dvotirni sistem
upravljanja družbe z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem
upravljanja družbe z upravnim odborom.
254. člen
(sestava in število
članov)
(1) Zakon in statut določata sestavo in
število članov organov vodenja ali nadzora.
(2) Organ vodenja ali nadzora sestavljajo
najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.
(3) Če ima organ vodenja ali nadzora več
članov, se en član imenuje za predsednika.
254.a člen
(spodbujanje uravnotežene zastopanosti
spolov)
Družbe si prizadevajo za doseganje
uravnotežene zastopanosti spolov med člani organov vodenja in
nadzora ter izvršnimi direktorji.
254.b člen
(družbe zavezanke)
Ukrepe iz tega poglavja za spodbujanje
uravnotežene zastopanosti spolov sprejme:
– družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, ima več kot 250 zaposlenih in
hkrati čisti prihodki od prodaje presegajo 50.000.000 eurov ali
vrednost aktive presega 43.000.000 eurov,
– družba z večinsko kapitalsko naložbo
države ali samoupravne lokalne skupnosti, v kateri ima država ali
samoupravna lokalna skupnost neposredno ali posredno večinski delež
ali večino glasovalnih pravic, ima vsaj 250 zaposlenih in
izpolnjuje pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena
tega zakona.
254.c člen
(delež zastopanosti posameznega
spola)
(1) Družba iz prejšnjega člena (v
nadaljnjem besedilu: družba zavezanka) zagotavlja:
– vsaj 40-odstotno zastopanost manj
zastopanega spola med člani organa nadzora ali
– vsaj 33-odstotno zastopanost manj
zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora ter
izvršnimi direktorji.
(2) Družba zavezanka sprejme politiko
raznolikosti, v kateri določi, katerega od deležev iz prejšnjega
odstavka namerava izpolnjevati. Če se zaveže k izpolnjevanju deleža
iz prve alineje prejšnjega odstavka, določi tudi delež zastopanosti
manj zastopanega spola med člani organov vodenja ter izvršnimi
direktorji, ki ga namerava izpolnjevati. Politiko raznolikosti
pripravi in sprejme organ nadzora.
(3) Svet delavcev je pri imenovanju
predstavnikov delavcev v organe nadzora in vodenja ter za izvršne
direktorje družbe zavezanke po zakonu, ki ureja sodelovanje
delavcev pri upravljanju, dolžan glede svojih predstavnikov
zagotoviti vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola,
razen če v času imenovanja ni na izbiro osebe manj zastopanega
spola.
(4) Šteje se, da je delež 40-odstotne
zastopanosti manj zastopanega spola izpolnjen, če je delež oseb
tega spola glede na število članov organa nadzora najbližji deležu
40 % in hkrati ne presega 49 %. Šteje se, da je delež 33-odstotne
zastopanosti manj zastopanega spola izpolnjen, če je delež oseb
tega spola glede na število članov organov vodenja in nadzora ter
izvršnih direktorskih mest najbližji deležu 33 % in hkrati ne
presega 49 %. Število posameznih mest je navedeno v Prilogi
Direktive (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.
novembra 2022 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med
direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih
(UL L št. 315 z dne 7. 12. 2022, str. 44).
(5) Pri ugotavljanju deleža zastopanosti
spolov v družbi z enotirnim sistemom upravljanja se član upravnega
odbora, ki je imenovan za izvršnega direktorja, upošteva enkrat.
Pri določanju deležev zastopanosti spolov med člani organa nadzora
se izvršni direktorji ne upoštevajo.
254.č člen
(izbirni postopek v primeru
neizpolnjevanja deležev)
(1) Družba zavezanka, ki ne izpolnjuje
deležev zastopanosti spolov, določenih v politiki raznolikosti,
mora ob enakem izpolnjevanju predpisanih meril in pogojev izbirnega
postopka za imenovanje članov organov vodenja in nadzora ter
izvršnih direktorjev dati prednost osebi manj zastopanega spola,
razen v izjemnih primerih, ko je treba zaradi objektivno
utemeljenih razlogov, na primer zaradi upoštevanja politike
raznolikosti na podlagi drugih osebnih okoliščin, dati prednost
kandidatu nasprotnega spola, kar mora družba posebej
utemeljiti.
(2) Družba zavezanka pred začetkom
postopka določi jasna, nevtralna in nedvoumna merila ter pogoje
izbirnega postopka za imenovanje člana organa vodenja ali nadzora
oziroma izvršnega direktorja, ki morajo biti upoštevani v celotnem
izbirnem postopku za imenovanje kandidata za prosto
mesto.
(3) Kadar je izbira za člana organa
vodenja ali nadzora ali izvršnega direktorja opravljena z
glasovanjem, družba zavezanka vsem, ki imajo glasovalno pravico,
pred glasovanjem zagotovi informacije o obveznostih družbe in o
sankcijah v primeru neizpolnitve obveznosti.
254.d člen
(pravice neizbranega
kandidata)
(1) Kandidat, ki je oseba manj
zastopanega spola in ni bil izbran za imenovanje člana organa
vodenja ali nadzora ali izvršnega direktorja (v nadaljnjem
besedilu: neizbrani kandidat), lahko v primeru iz prejšnjega člena
od družbe zavezanke zahteva podatke o merilih in pogojih izbirnega
postopka, o objektivni primerjalni oceni kandidatov glede
izpolnjevanja meril in pogojev oziroma o utemeljenosti
izjeme.
(2) Kadar neizbrani kandidat v postopku
pri zagovorniku, pristojni inšpekciji ali pri drugem pristojnem
organu, v katerem zahteva obravnavo postopka, izkaže dejstva, na
podlagi katerih navedeni pristojni organi upravičeno domnevajo, da
je bil neizbrani kandidat enako kvalificiran kot izbrani kandidat,
mora družba zavezanka dokazati, da v obravnavanem primeru ni bil
kršen prvi odstavek prejšnjega člena. Če se domneva iz prejšnjega
stavka dokazuje v postopku pred sodiščem, mora družba zavezanka v
tem sodnem postopku dokazati, da v obravnavanem primeru ni bil
kršen prvi odstavek prejšnjega člena.
(3) Če je bila v izbirnem postopku za
imenovanje kandidata na prosto mesto v nasprotju s prvim odstavkom
prejšnjega člena imenovana oseba, ki ni oseba manj zastopanega
spola, se ne glede na 392. člen tega zakona imenovanje šteje za
veljavno, neizbrani kandidat pa ima pravico do odškodnine po
splošnih pravilih civilnega prava in pravico do nadomestila zaradi
diskriminacije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred
diskriminacijo.
254.e člen
(javna objava podatkov)
(1) Družba zavezanka v izjavi o
upravljanju iz šestega odstavka 70. člena tega zakona objavi
podatke:
– o deležu zastopanosti spolov v organih
vodenja in nadzora ter med izvršnimi direktorji,
– o ukrepih, sprejetih za dosego deležev
zastopanosti posameznega spola iz 254.c člena tega
zakona,
– o razlogih, če deleži niso bili
doseženi, z opisom ukrepov, ki jih je družba izvedla oziroma jih
namerava izvesti za njihovo izpolnitev.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka družba
objavi tudi na svoji spletni strani.
(3) Ministrstvo, pristojno za
gospodarstvo, na svoji spletni strani objavi seznam družb zavezank
in dosežene deleže glede zastopanosti spolov v organih vodenja in
nadzora ter med izvršnimi direktorji.
254.f člen
(pristojnosti Zagovornika načela
enakosti)
(1) Zagovornik načela enakosti spremlja,
spodbuja, analizira in zagotavlja podporo pri spodbujanju
uravnotežene zastopanosti spolov v organih vodenja in nadzora ter
med izvršnimi direktorji.
(2) Zagovornik načela enakosti je v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred diskriminacijo, pristojen
za presojo ustreznosti postopka izbora kandidata za imenovanje v
organ vodenja ali nadzora ali izvršnega direktorja na podlagi 254.č
člena tega zakona.
255. člen
(imenovanje in mandatna doba članov
ter izmenjava podatkov prek sistema povezovanja poslovnih
registrov)
(1) Člani organov vodenja ali nadzora so
imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni daljše od
šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Član organa vodenja ali nadzora je
lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba,
ki:
– je že član drugega organa vodenja ali
nadzora te družbe;
– je bila pravnomočno obsojena zaradi
kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in
socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje ali zoper
okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član
organa vodenja ali nadzora pet let po pravnomočnosti sodbe in dve
leti po prestani kazni zapora;
– je bila v drugi državi članici
pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki je primerljivo
kaznivim dejanjem iz prejšnje alineje. Ta oseba ne sme biti član
organa vodenja ali nadzora pet let po pravnomočnosti sodbe in dve
leti po prestani kazni zapora;
– ji je bil izrečen varnostni ukrep
prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja
prepoved;
– ji je bil v drugi državi članici
izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer
dokler traja prepoved;
– ji je bilo kot članu organa vodenja ali
nadzora družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek,
pravnomočno naloženo plačilo odškodnine upnikom v skladu z
določbami o odškodninski odgovornosti v zakonu, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora dve leti po
pravnomočni sodni odločbi na plačilo odškodnine upnikom;
ali
– ji je bilo v drugi državi članici
naloženo plačilo odškodnine upnikom, ki je primerljivo določbam o
odškodninski odgovornosti v zakonu iz prejšnje alineje. Ta oseba ne
sme biti član organa vodenja ali nadzora dve leti po pravnomočni
sodni odločbi na plačilo odškodnine upnikom.
(3) Novi člani organa vodenja ali nadzora
morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni
okoliščin, ki bi po določbah tega zakona nasprotovale njihovemu
imenovanju.
(4) Registrski organ v skladu z
dvanajstim odstavkom 10.a člena tega zakona po uradni dolžnosti
preveri, ali so podane okoliščine iz druge in četrte alineje
drugega odstavka tega člena.
(5) Registrski organ z vpogledom v
evidenco iz trinajstega odstavka tega člena po uradni dolžnosti
preveri, ali so podane okoliščine iz šeste alineje drugega odstavka
tega člena.
(6) Registrski organ po uradni dolžnosti
z zahtevo v elektronski obliki, ki jo AJPES posreduje pristojnemu
organu države članice prek sistema povezovanja poslovnih registrov,
preveri, ali so podane okoliščine iz tretje, pete in sedme alineje
drugega odstavka tega člena. Če so podane okoliščine v drugi državi
članici in druga država članica zagotavlja dodatne podatke prek
sistema povezovanja poslovnih registrov, registrski organ v skladu
s prejšnjim stavkom zahteva dodatne podatke o teh
okoliščinah.
(7) Ministrstvo, pristojno za pravosodje,
pošlje AJPES v elektronski obliki podatke iz kazenske evidence za
namen ugotavljanja obstoja okoliščin iz druge in četrte alineje
drugega odstavka tega člena na podlagi zahteve v elektronski
obliki, ki jo pošlje pristojni organ države članice prek sistema
povezovanja poslovnih registrov in jo AJPES v elektronski obliki
posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Za namen
izmenjave podatkov po tem odstavku se lahko nacionalno vozlišče
sistema povezovanja poslovnih registrov, ki ga upravlja AJPES, na
podlagi osebnega imena in EMŠO ali drugih podatkov, ki v povezavi z
osebnim imenom zagotavljajo enolično identifikacijo člana organa
vodenja ali nadzora, poveže s kazensko evidenco.
(8) Vrhovno sodišče Republike Slovenije
pošlje AJPES v elektronski obliki podatke iz evidence iz
trinajstega odstavka tega člena za namen ugotavljanja obstoja
okoliščin iz šeste alineje drugega odstavka tega člena na podlagi
zahteve v elektronski obliki, ki jo pristojni organ države članice
pošlje prek sistema povezovanja poslovnih registrov in jo AJPES v
elektronski obliki posreduje Vrhovnemu sodišču Republike
Slovenije.
(9) Podatki iz šestega, sedmega in osmega
odstavka tega člena vsebujejo naslednje podatke:
1. podatke o osebi v skladu z zahtevami
izvedbene uredbe Evropske komisije, ki določa pravila v zvezi s
tehničnimi specifikacijami in postopki za sistem povezovanja
poslovnih registrov: osebno ime, datum rojstva in EMŠO ali davčna
številka ali drug podatek, ki v povezavi z osebnim imenom
zagotavljajo enolično identifikacijo, in
2. v zvezi s sedmim odstavkom tega člena
podatek, da je oseba bila ali ni bila pravnomočno obsojena, in
datum pravnomočnosti sodbe,
3. v zvezi s sedmim odstavkom tega člena
podatek, da je osebi bil ali ni bil izrečen varnostni ukrep
prepovedi opravljanja poklica, ter datum izreka in trajanje
ukrepa,
4. v zvezi s prejšnjim odstavkom podatek,
da je bilo osebi pravnomočno naloženo plačilo odškodnine upnikom,
ter datum pravnomočnosti sodne odločbe.
(10) AJPES na podlagi podatkov
ministrstva, pristojnega za pravosodje, in Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije nemudoma posreduje prek sistema povezovanja
poslovnih registrov pristojnemu organu države članice odgovor v
elektronski obliki.
(11) Za obveznosti glede predložitve
zahteve iz šestega odstavka tega člena in odgovora iz prejšnjega
odstavka v elektronski obliki prek sistema povezovanja poslovnih
registrov se upoštevajo zahteve iz izvedbene uredbe Evropske
komisije, ki določa pravila v zvezi s tehničnimi specifikacijami in
postopki za sistem povezovanja poslovnih registrov.
(12) Organi iz šestega do osmega in
desetega odstavka tega člena smejo osebne podatke o članih organov
vodenja ali nadzora iz šestega in devetega odstavka tega člena
obdelovati za namen posredovanja zahteve registrskega organa in
odgovora na zahtevo pristojnega organa države članice. Osebni
podatki se lahko hranijo tako dolgo, kot je potrebno, vendar ne
dlje od hrambe osebnih podatkov v registru.
(13) Vrhovno sodišče Republike Slovenije
upravlja evidenco oseb, ki jim je bilo kot članom organa vodenja
ali nadzora družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek,
pravnomočno naloženo plačilo odškodnine upnikom v skladu z
določbami o odškodninski odgovornosti v zakonu, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
Evidenca za vsako osebo vsebuje:
1. osebno ime,
2. datum rojstva,
3. EMŠO ali davčno številko,
4. opravilno številko
postopka,
5. datum pravnomočnosti sodbe.
(14) Po pravnomočnosti sodbe iz šeste
alineje drugega odstavka tega člena sodišče, ki jo je izdalo,
nemudoma posreduje upravljavcu iz prejšnjega odstavka podatke iz
prejšnjega odstavka za vpis v evidenco iz prejšnjega odstavka.
Upravljavec podatke nemudoma vpiše v evidenco.
(15) Podatki o osebah, vpisani v evidenci
iz trinajstega odstavka tega člena, se obdelujejo zaradi
učinkovitega preverjanja, ali so podane okoliščine v skladu s petim
odstavkom tega člena, in ugotavljanja obstoja okoliščin v skladu z
osmim odstavkom tega člena.
(16) Podatki o osebi, vpisani v evidenci
iz trinajstega odstavka tega člena, se vodijo dve leti po
pravnomočnosti sodbe, potem pa se izbrišejo.
256. člen
(imenovanje prek
sodišča)
Če iz kateregakoli razloga en ali več
članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na
predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcija sodno
imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto
njega imenovan nov član v skladu s statutom. Sodno imenovani član
organa vodenja ali nadzora ima pravico do plačila za delo in
poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno
imenovani član organa vodenja ali nadzora in družba ne sporazumeta,
odloči o stroških in plačilu sodišče.
257. člen
(odločanje)
(1) Organ vodenja ali nadzora mora biti
sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določa
statut.
(2) Vsak član organa vodenja ali nadzora
ima en glas.
(3) Organ vodenja ali nadzora je
sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih
članov, če statut ne določa drugače.
(4) Za veljavnost sklepa organa vodenja
ali nadzora je potrebna večina oddanih glasov, če zakon ne določa
drugače. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas
predsednika organa vodenja ali nadzora, če ni s statutom določeno
drugače.
(5) Član organa vodenja ali nadzora ne
sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj.
(6) Člani organa vodenja ali nadzora ali
njihovi pooblaščenci se lahko udeležijo sklepanja tudi tako, da
izročijo pisne glasovnice drugemu članu organa vodenja ali
nadzora.
(7) Organ vodenja ali nadzora lahko
sprejema sklepe dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih medijev
ali drugače, če s tem soglašajo vsi člani organa vodenja ali
nadzora, razen če statut ali poslovnik določata drugače.
258. člen
(poslovnik)
(1) Organ vodenja ali nadzora sprejme
poslovnik o svojem delu z večino glasov vseh svojih
članov.
(2) Posamezna vprašanja o delu organa
vodenja ali nadzora lahko določa statut.
259. člen
(udeležba na sejah)
Sej organa vodenja ali nadzora se ne
smejo udeleževati osebe, ki niso člani organov vodenja ali nadzora
te družbe, če statut ne določa drugače. K obravnavanju posameznih
točk so lahko povabljeni izvedenci ali poročevalci.
260. člen
(sklic seje)
(1) Na zahtevo vsakega člana organa
vodenja ali nadzora, ki navede namen in razlog za sklic seje, mora
predsednik takoj sklicati sejo. Seja mora biti v dveh tednih po
sklicu.
(2) Če predsednik ni sprejel zahteve iz
prejšnjega odstavka, lahko vsaj dva člana organa vodenja ali
nadzora sama skličeta sejo organa vodenja ali nadzora in predlagata
dnevni red.
261. člen
(odobritev posojila)
(1) Družba lahko članu organa vodenja ali
nadzora in prokuristu odobri posojilo le na podlagi sklepa
nadzornega sveta ali upravnega odbora. Sklep mora biti sprejet za
vsako posojilo ali vrsto posojila in mora določiti način
obrestovanja in rok odplačila posojila. Za posojila se štejejo tudi
druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo posojilu.
(2) Posojilna pogodba na podlagi sklepa
iz prejšnjega odstavka se mora skleniti najpozneje tri mesece po
sprejetju sklepa.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se
smiselno uporabljajo tudi, kadar odobri posojilo obvladujoča ali
odvisna družba, pri čemer sklep o odobritvi posojila sprejme
nadzorni svet ali upravni odbor obvladujoče družbe, in kadar je
posojilojemalec družinski član člana organa vodenja ali nadzora ali
prokurista. Za družinskega člana se šteje oseba, opredeljena v
drugem odstavku 270.a člena tega zakona.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se
uporabljajo tudi za posojila, odobrena družbi ali drugi pravni
osebi, ki jo član organa vodenja ali nadzora, prokurist ali
družinski član člana organa vodenja ali nadzora ali prokurista
posredno ali neposredno obvladuje oziroma je udeležen pri njenem
skupnem obvladovanju, ali v kateri je zakoniti zastopnik ali član
organa nadzora ali izvršni direktor ali družbenik, če je družba
osebna družba. Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo, če
sta družbi povezani družbi, razen če je sklep nadzornega sveta ali
upravnega odbora potreben na podlagi prvega odstavka 281.c člena
tega zakona.
(5) Če je posojilo odobreno v nasprotju z
določbami tega člena, je treba prejeti znesek takoj vrniti, razen
če nadzorni svet ali upravni odbor pozneje odobri
posojilo.
262. člen
(pogodba o opravljanju
funkcije)
(1) Pravice in obveznosti člana uprave
ali izvršnega direktorja, ki niso določene s tem zakonom, se
določijo s pogodbo, ki jo sklene z družbo. K pogodbi mora dati
soglasje nadzorni svet oziroma upravni odbor, če se pogodba sklepa
z izvršnim direktorjem, ki ni hkrati član upravnega odbora, sicer
mora član uprave ali izvršni direktor vrniti koristi iz
pogodbe.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se
sklene tudi s članom upravnega odbora, če družba nima izvršnih
direktorjev. V tem primeru mora s pogodbo soglašati skupščina, ki
tudi imenuje osebo, ki za družbo podpiše pogodbo s članom upravnega
odbora. Skupščina mora soglašati tudi s pogodbo, ki jo družba
sklene z izvršnim direktorjem, ki je hkrati član upravnega odbora.
Član upravnega odbora, če družba nima izvršnih direktorjev, ali
izvršni direktor, ki je hkrati član upravnega odbora, morata vrniti
koristi iz pogodbe, če je bila ta sklenjena brez soglasja
skupščine.
262.a člen
(pogodba o svetovanju)
(1) Pogodba, s katero se član nadzornega
sveta ali upravnega odbora ali njegov družinski član zaveže
opraviti svetovalne storitve za družbo ali od nje odvisno družbo,
ki ne spadajo v okvir izvajanja nadzorne funkcije, ima pravni
učinek, če z njo soglaša nadzorni svet ali upravni odbor. Enako
velja za svetovalne storitve, ki jih za družbo ali od nje odvisno
družbo opravi družba ali druga pravna oseba, ki jo član nadzornega
sveta oziroma upravnega odbora ali njegov družinski član posredno
ali neposredno obvladuje oziroma je udeležen pri njenem skupnem
obvladovanju, ali v kateri je zakoniti zastopnik ali član organa
nadzora ali izvršni direktor ali družbenik, če je družba osebna
družba. Soglasje nadzornega sveta ali upravnega odbora ni potrebno,
če sta družbi povezani družbi, razen v primeru poslov iz prvega
odstavka 281.c člena tega zakona.
(2) Za družinskega člana se šteje oseba,
opredeljena v drugem odstavku 270.a člena tega zakona.
(3) Plačila, ki jih družba izvrši na
podlagi pogodbe iz prvega odstavka tega člena, h kateri nadzorni
svet ali upravni odbor ni dal soglasja, je treba vrniti, razen če
nadzorni svet ali upravni odbor pogodbo pozneje odobri. Izvajalcu
storitev ostane zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ki pa
ga ni mogoče pobotati z zahtevkom družbe za vračilo
plačila.
263. člen
(skrbnost in
odgovornost)
(1) Član organa vodenja ali nadzora mora
pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo
vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno
skrivnost družbe.
(2) Člani organa vodenja ali nadzora so
solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica
kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno
izpolnjevali svoje dolžnosti. Če družba sklene zavarovalno pogodbo
za zavarovanje članov organov vodenja ali nadzora pred riziki iz
opravljanja njihove funkcije v družbi, mora biti določena odbitna
franšiza vsaj v višini 10 % škode, vendar ne več, kot znaša
1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih prejemkov.
(3) Članu organa vodenja ali nadzora ni
treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi
povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav
je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se
odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta
po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina, in če temu z
izjavo, ki se vnese v zapisnik skupščine, ne ugovarja manjšina, ki
ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.
(4) Odškodninski zahtevek, ki ga ima
družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi
upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Odrek zahtevku ali
pobot iz prejšnjega odstavka nasproti upnikom nima pravnega učinka,
ni pa se tudi mogoče sklicevati na to, da dejanje temelji na sklepu
skupščine.
(5) Če je nad družbo začet stečajni
postopek, se odškodninski zahtevek iz prejšnjega odstavka
uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila
svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora
dogovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku.
Odškodninski zahtevek je upravičen uveljavljati:
– stečajni upravitelj v imenu družbe kot
stečajnega dolžnika in
– vsak upnik, ki je v skladu z zakonom,
ki ureja postopke zaradi insolventnosti, upravičen opravljati
procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in
za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
(6) Odškodninski zahtevki iz tega člena
zastarajo v petih letih od nastanka škode.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek
odškodninski zahtevki v družbah, v katerih imata Republika
Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost prevladujoč vpliv,
zastarajo v desetih letih od nastanka škode.
(8) Za prevladujoč vpliv iz prejšnjega
odstavka se šteje, če imajo Republika Slovenija ali samoupravna
lokalna skupnost neposredno ali posredno preko druge osebe javnega
prava posamično ali skupaj, večinski delež vpisanega kapitala,
večino glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati
večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta.
264. člen
(odškodninska odgovornost zaradi
vpliva tretjih oseb)
(1) Oseba, ki s svojim vplivom na družbo
namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali
poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali
njenih delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
Delničarjem mora povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne
glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem
družbe.
(2) Poleg članov organov vodenja ali
nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s
škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil
namenoma. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi
njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo,
če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali
pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri
uresničevanju:
– glasovalne pravice na
skupščini;
– upravičenja za vodenje na podlagi
pogodbe o obvladovanju, ali
– upravičenja za vodenje glavne družbe, v
katero je družba vključena.
2. pododdelek
Uprava
265. člen
(vodstvo družbe)
(1) Uprava vodi posle družbe samostojno
in na lastno odgovornost.
(2) Uprava lahko ima enega ali več članov
(direktorji).
(3) Če ima uprava več članov, sprejemajo
odločitve soglasno, če statut ne določa drugače.
(4) Statut ne sme določiti, da pri
različnih mnenjih glas posameznega člana ali posameznih članov
prevlada nad večino.
266. člen
(zastopanje in
predstavljanje)
(1) Uprava zastopa in predstavlja
družbo.
(2) Če ima uprava več članov, zastopajo
družbo skupno, če statut ne določa drugače.
(3) Pri skupnem zastopstvu učinkuje
izjava volje, dana kateremukoli članu uprave, proti družbi kot
celoti, če so pooblaščeni vsi skupaj.
(4) Statut družbe ali nadzorni svet, če
je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje
pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave
ali član uprave skupaj s prokuristom.
267. člen
(pristojnosti in odgovornosti uprave
do skupščine)
Pristojnosti in odgovornosti uprave do
skupščine so:
– na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe
iz pristojnosti skupščine;
– pripravlja pogodbe in druge akte, za
veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine, in
– uresničuje sklepe, ki jih sprejme
skupščina.
268. člen
(imenovanje in odpoklic
uprave)
(1) Člane uprave in predsednika imenuje
nadzorni svet. Ponovno ne smejo biti imenovani prej kot eno leto
pred potekom mandatne dobe uprave.
(2) Nadzorni svet lahko odpokliče
posameznega člana uprave ali predsednika:
– če huje krši obveznosti;
– če ni sposoben voditi
poslov;
– če mu skupščina izreče nezaupnico,
razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov,
ali
– iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov
(pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija in
podobno).
269. člen
(udeležba članov uprave pri
dobičku)
(1) S statutom se lahko določi, da se
članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba pri
dobičku.
(2) Višina udeležbe pri dobičku se
praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe.
270. člen
(prejemki članov
uprave)
(1) Nadzorni svet mora pri določitvi
celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo
stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost – delniški in
opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. –,
odpravnina in drugi prejemki) poskrbeti za to, da so celotni
prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in
finančnim stanjem družbe. Prejemki posameznega člana uprave v
družbi, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem
trgu, morajo biti določeni v skladu s politiko prejemkov iz 294.a
člena tega zakona.
(2) Odpravnina se lahko izplača le v
primeru predčasne prekinitve pogodbe. Odpravnina ne more biti
izplačana, če je član uprave odpoklican iz razlogov, določenih v
prvi, drugi ali tretji alineji drugega odstavka 268. člena tega
zakona, ali če član uprave sam odpove pogodbo. Skupščina lahko
določi najvišji znesek odpravnine.
(3) Če se po določitvi prejemkov poslabša
poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji
povzročilo škodo, lahko nadzorni svet zniža prejemke. Znižanje
prejemkov ne posega v druge določbe pogodbe; član uprave ima
pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z
dvomesečnim odpovednim rokom.
(4) Nadzorni svet lahko zahteva vrnitev
že izplačane nagrade za poslovno uspešnost ali njen sorazmeren
del:
– če se pravnomočno ugotovi ničnost
letnega poročila in se ničnostni razlogi nanašajo na postavke ali
dejstva, ki so bile podlaga za določanje nagrade, ali
– na podlagi posebnega revizorjevega
poročila, s katerim se ugotovi, da so bili napačno uporabljeni
kriteriji za določitev nagrade ali da pri tem odločilni
računovodski, finančni in drugi podatki ter kazalci niso bili
pravilno ugotovljeni ali upoštevani.
(5) Vrnitev že izplačane nagrade je
mogoče zahtevati v roku treh let od dneva izplačila nagrade ali
dela nagrade.
(6) Za imenovanje posebnega revizorja se
smiselno uporabljajo določbe 318. do 321. člena ter drugi odstavek
323. člena tega zakona.
(7) Člani nadzornega sveta, ki ne ravnajo
v skladu s tretjim odstavkom tega člena, so odškodninsko odgovorni
po splošnih pravilih odškodninskega prava. Tožbo za povrnitev
škode, ki je družbi nastala zaradi neupravičeno izplačane nagrade
lahko v svojem imenu in na račun družbe ne glede na 328. člen tega
zakona vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj en
odstotek osnovnega kapitala.
270.a člen
(posli s člani uprave)
(1) Za posle, določene v prvem odstavku
281.b člena tega zakona, ki jih družba opravi s člani uprave ali
njihovimi družinskimi člani, je potrebno soglasje nadzornega sveta.
Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za posle, ki jih s člani
uprave ali njihovimi družinskimi člani opravi od družbe odvisna
družba.
(2) Za družinskega člana se štejejo tisti
člani družine, za katere je mogoče pričakovati, da bodo vplivali na
člana uprave pri poslih z družbo ali da bo ta lahko vplival na
njih. To so lahko zakonec ali oseba, s katero član uprave živi v
dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima enake pravne
posledice kakor zakonska zveza, otroci, starši, bratje in sestre.
Za družinske člane se štejejo tudi otroci zakonca ali partnerja ter
osebe, ki jih član uprave, zakonec ali partner
preživljajo.
(3) Soglasje nadzornega sveta je potrebno
tudi za posle, ki jih družba ali od nje odvisna družba opravi z
družbo ali drugo pravno osebo, ki jo član uprave ali njegov
družinski član posredno ali neposredno obvladuje oziroma je
udeležen pri njenem skupnem obvladovanju. Nadzorni svet mora
soglašati tudi s posli z družbo, v kateri opravlja član uprave ali
njegov družinski član funkcijo člana organa vodenja ali nadzora ali
izvršnega direktorja ali je družbenik, če je družba osebna družba,
in s posli z drugo pravno osebo, v kateri je član uprave ali
družinski član zakoniti zastopnik ali član organa nadzora. Soglasje
nadzornega sveta ni potrebno, če sta družbi povezani družbi, razen
če je soglasje potrebno na podlagi prvega in drugega odstavka 281.c
člena tega zakona.
(4) Soglasje nadzornega sveta v skladu s
prvim in tretjim odstavkom tega člena je potrebno ne glede na
vrednost posla. Soglasje ni potrebno, če je posel opravljen v
okviru rednega opravljanja dejavnosti družbe in pod tržno
običajnimi pogoji, razen če statut določa drugače. Postopek
ugotavljanja, ali posel spada v okvir redne dejavnosti in je
opravljen pod tržno običajnimi pogoji, se izvede tako, kot je
določeno v tretjem odstavku 281.b člena tega zakona.
(5) Če družba nima revizijske komisije,
ki bi oblikovala predlog odločitve o soglasju v skladu s prvim
odstavkom 281.č člena tega zakona, pri odločanju o soglasju ne
sodeluje član nadzornega sveta, ki je kot povezana stranka udeležen
pri poslu ali pri katerem obstaja nevarnost nasprotja interesov
zaradi njegovega razmerja s povezano stranko, ki je udeležena pri
poslu.
(6) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za prokuriste in njihove družinske
člane.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo
za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na
organiziranem trgu, če so člani uprave, prokuristi in njihovi
družinski člani edini delničarji.
271. člen
(prepoved konkurence)
Član uprave ne sme brez soglasja
nadzornega sveta opravljati pridobitne dejavnosti, na področju
dejavnosti družbe pa tudi ne sklepati poslov za svoj ali tuj
račun.
272. člen
(poročila nadzornemu
svetu)
(1) Uprava vsaj enkrat v četrtletju
poroča nadzornemu svetu o:
– načrtovani poslovni politiki in drugih
načelnih vprašanjih poslovanja;
– donosnosti družbe, še posebej
donosnosti lastnega kapitala;
– poteku poslov, še posebej prometu in
finančnem stanju družbe, in
– poslih, ki lahko pomembno vplivajo na
donosnost ali plačilno sposobnost družbe.
(2) Nadzorni svet lahko zahteva poročilo
tudi o drugih vprašanjih. Uprava mora obveščati nadzorni svet o
vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in z njo povezanih
družb.
(3) Uprava mora nemudoma po sestavi
predložiti letno poročilo nadzornemu svetu. Če ga je treba
revidirati, ga je treba predložiti skupaj z revizorjevim poročilom.
K letnemu poročilu mora uprava priložiti tudi predlog za uporabo
bilančnega dobička, ki ga bo predložila skupščini.
(4) Nadzorni svet lahko od uprave
kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s
poslovanjem družbe in pomembneje vplivajo na položaj družbe ali je
zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivale
nanj.
(5) Poročila morajo ustrezati načelu
vestnosti in verodostojnosti.
3. pododdelek
Nadzorni svet
273. člen
(posebni pogoji za člane nadzornega
sveta)
(1) Član nadzornega sveta ne more
biti:
– član uprave ali upravnega odbora od
družbe odvisne družbe;
– prokurist ali pooblaščenec te
družbe;
– član uprave druge kapitalske družbe, v
katere nadzornem svetu je član uprave te družbe;
– oseba, ki je član nadzornega sveta ali
upravnega odbora že v treh družbah, ali
– oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih
določa statut.
(2) Nadzorni svet lahko največ za eno
leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča
manjkajočega ali zadržanega člana uprave. V tem času ne sme
delovati kot član nadzornega sveta. Ponovno imenovanje ali
podaljšanje mandatne dobe je dopustno, če celotna mandatna doba s
tem ni daljša od enega leta.
274. člen
(volitve članov nadzornega
sveta)
(1) Člane nadzornega sveta, ki zastopajo
interese delničarjev, voli skupščina.
(2) Pred izvolitvijo na skupščini mora
predlagani kandidat za člana nadzornega sveta predstaviti svoje
preteklo strokovno izpopolnjevanje in delo, ki ga trenutno
opravlja, ter vse okoliščine, ki bi lahko privedle do nasprotja
interesov ali njegove pristranskosti. Predlagani kandidat lahko
poda svojo predstavitev pisno, predstavitev na skupščini pa opravi
predlagatelj predlaganega kandidata za člana nadzornega
sveta.
(3) Na skupščini se lahko glasuje o vseh
članih nadzornega sveta hkrati le, če s tem soglaša večina
delničarjev, ki so oddali svoj glas. Na skupščini družbe, s katere
vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, se glasuje o
vsakem članu nadzornega sveta posebej.
(4) Statut lahko določi, da največ eno
tretjino članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese
delničarjev, imenujejo imetniki imenskih delnic, za prenos katerih
je potrebno dovoljenje družbe. Take delnice ne sestavljajo
posebnega razreda delnic.
275. člen
(odpoklic članov nadzornega
sveta)
(1) Skupščina lahko odpokliče člane
nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe.
Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj tričetrtinska večina
oddanih glasov. Statut lahko določi višjo večino in druge
zahteve.
(2) Člana nadzornega sveta, ki so ga v
nadzorni svet imenovali upravičeni delničarji v skladu z drugim
odstavkom prejšnjega člena, lahko delničarji kadarkoli odpokličejo
in ga nadomestijo z drugim članom. Skupščina ga lahko odpokliče z
navadno večino glasov, če preneha pravica do imenovanja.
276. člen
(imenovanje in odpoklic člana prek
sodišča)
(1) Uprava mora dati sodišču predlog za
imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število
članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta.
(2) Sodišče odpokliče člana nadzornega
sveta na predlog nadzornega sveta ali delničarjev, katerih delnice
predstavljajo najmanj 10% osnovnega kapitala, če gre za utemeljene
razloge.
277. člen
(objava sprememb v nadzornem
svetu)
Uprava mora vsako zamenjavo članov
nadzornega sveta takoj prijaviti v register.
278. člen
(poslovanje nadzornega
sveta)
(1) Nadzorni svet mora med svojimi člani
izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika. Uprava mora
prijaviti v register ime in priimek predsednika in namestnika.
Namestnik prevzame pravice in obveznosti predsednika le, če je
slednji onemogočen pri njihovem uresničevanju.
(2) Na sejah nadzornega sveta se piše
zapisnik, ki ga podpiše predsednik ali namestnik.
279. člen
(komisije)
(1) Nadzorni svet lahko imenuje eno ali
več komisij, na primer revizijsko komisijo, komisijo za imenovanja
in komisijo za prejemke, ki pripravljajo predloge sklepov
nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo
druge strokovne naloge. V družbi, ki je subjekt javnega interesa,
mora nadzorni svet oblikovati revizijsko komisijo.
(2) Komisija ne more odločati o
vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in
najmanj dva člana. Predsednika imenuje nadzorni svet izmed svojih
članov. Plačilo članov komisije, ki niso tudi člani nadzornega
sveta, določi nadzorni svet s sklepom.
(4) Sej komisije se smejo udeleževati le
člani komisije, če statut ali poslovnik nadzornega sveta ne določa
drugače. Pri obravnavanju posameznih točk so lahko na sejo komisije
povabljeni izvedenci ali poročevalci.
(5) Za odločanje komisije se smiselno
uporabljajo določbe 257. člena tega zakona.
(6) Komisija poroča o svojem delu
nadzornemu svetu.
280. člen
(revizijska komisija)
(1) Če nadzorni svet imenuje revizijsko
komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in
usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Ostali člani revizijske
komisije so lahko le člani nadzornega sveta, ki so neodvisni od
revidiranega subjekta.
(2) Vsi člani revizijske komisije so
ustrezno usposobljeni za področje delovanja revidiranega
subjekta.
(3) Naloge revizijske komisije
so:
– spremlja postopek računovodskega
poročanja in poročanja o trajnostnosti, kadar je družba v skladu s
tem zakonom zavezana poročati, ter pripravlja priporočila in
predloge za zagotovitev njegove celovitosti,
– spremlja učinkovitost in uspešnost
notranje kontrole v družbi, notranje revizije, če obstaja, in
sistemov za obvladovanje tveganja,
– spremlja obvezne revizije računovodskih
izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov ter preglede
poročila o trajnostnosti in konsolidiranega poročila o
trajnostnosti, zlasti uspešnost obvezne revizije, pri čemer
upošteva vse ugotovitve in zaključke pristojnega organa,
– pregleduje in spremlja neodvisnost
revizorja letnega poročila družbe oziroma revizorja poročila o
trajnostnosti, zlasti glede zagotavljanja dodatnih nerevizijskih
storitev,
– odgovarja za postopek izbire revizorja
in predlaga nadzornemu svetu imenovanje kandidata za revizorja
letnega poročila družbe oziroma revizorja poročila o
trajnostnosti,
– nadzoruje neoporečnost finančnih
informacij in informacij o trajnostnosti, ki jih daje
družba,
– ocenjuje sestavo letnega poročila,
vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,
– sodeluje pri določitvi pomembnejših
področij revidiranja,
– sodeluje pri pripravi pogodbe med
revizorjem in družbo, pri čemer so prepovedana vsa pogodbena
določila, ki skupščini omejujejo izbiro imenovanja revizorja. Vse
take določbe so nične,
– poroča nadzornemu svetu o rezultatu
obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna revizija
prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in poročanja o
trajnostnosti ter kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem
postopku,
– opravlja druge naloge, določene s
statutom ali sklepom nadzornega sveta,
– sodeluje z revizorjem pri opravljanju
revizije letnega poročila družbe oziroma pregleda poročila o
trajnostnosti, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v
zvezi z revizijo, in
– sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti
z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z notranjo
revizijo.
281. člen
(pristojnosti nadzornega
sveta)
(1) Nadzorni svet nadzoruje vodenje
poslov družbe.
(2) Nadzorni svet lahko pregleduje in
preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Za izvrševanje
teh pravic lahko pooblasti posameznega člana, komisijo ali za
določene naloge tudi posebnega izvedenca. Pri sklenitvi pogodbe z
izvedencem zastopa družbo predsednik nadzornega sveta. Predsednik
nadzornega sveta zastopa družbo tudi pri sklenitvi pogodbe z
revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila ter
revizorjem poročila o trajnostnosti in konsolidiranega poročila o
trajnostnosti, kadar ju pregleda revizor, ki ni isti kot tisti, ki
opravlja pregled preostalih delov letnega poročila.
(3) Nadzorni svet lahko od uprave zahteva
kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Če statut
tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezen član
nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije nadzornemu
svetu kot organu.
(4) Nadzorni svet lahko skliče skupščino.
Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora
temeljiti na predlogu revizijske komisije.
(5) Vodenje poslov se ne more prenesti na
nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko določi, da se smejo
posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če
nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju
odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je
potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov.
281.a člen
(notranja revizija)
(1) Notranja revizija, če jo družba ima,
opravlja notranje revidiranje v skladu s:
– pravili notranjega revidiranja na
podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali veljavnimi mednarodnimi
pravili notranjega revidiranja,
– kodeksom načel notranjega
revidiranja,
– kodeksom poklicne etike notranjih
revizorjev.
(2) Vodja notranje revizije je oseba, ki
ima lastnosti in izkušnje za opravljanje nalog notranjega
revidiranja v družbi v skladu z dobrimi praksami in visokimi
etičnimi standardi notranjega revidiranja.
(3) Naloge notranjega revidiranja
opravlja oseba, ki ima lastnosti in izkušnje za opravljanje nalog
notranjega revidiranja v družbi v skladu z dobrimi praksami in
visokimi etičnimi standardi notranjega revidiranja. Vsaj ena oseba
ima tudi naziv preizkušeni notranji revizor ali preizkušena
notranja revizorka v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali
primerljiv strokovni naziv s področja notranjega
revidiranja.
(4) Letno poročilo o delu notranje
revizije se najpozneje v treh mesecih po zaključku poslovnega leta
predloži v seznanitev upravi ter hkrati nadzornemu svetu in
revizijski komisiji, če jo družba ima. Letno poročilo se v roku iz
prejšnjega stavka predloži v seznanitev tudi revizorju
računovodskih izkazov.
(5) Nadzorni svet daje soglasja k
imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije ter k
aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje
revizije, ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje
revizije. Če funkcijo notranje revizije opravlja zunanji izvajalec
v celoti, daje nadzorni svet soglasje tudi k sklenitvi pogodbe, ki
jo družba sklene z zunanjim izvajalcem, njeni spremembi in odpovedi
s strani družbe. Če funkcijo notranje revizije opravlja zunanji
izvajalec delno, vsebuje načrt dela notranje revizije tudi opis
vsebine, obsega in vrednosti del, ki jih bo opravil zunanji
izvajalec.
(6) Nadzorni svet lahko brez vednosti
uprave od notranje revizije zahteva dodatne informacije poleg
informacij iz četrtega odstavka tega člena. Če ima družba
revizijsko komisijo, izvršuje to pravico revizijska
komisija.
281.b člen
(posli s povezanimi
strankami)
(1) Posli s povezanimi strankami so
pravni posli ali dejanja, s katerimi se predmet ali druga
premoženjska vrednost odplačno ali neodplačno prenese ali prepusti
in so opravljeni s povezanimi strankami iz drugega odstavka tega
člena. Opustitev se ne šteje kot posel s povezanimi
strankami.
(2) Povezane stranke so povezana podjetja
ali posamezniki, kot so opredeljeni v mednarodnih računovodskih
standardih iz sedme alineje četrtega odstavka 53. člena tega
zakona.
(3) Za posle s povezanimi strankami se ne
štejejo posli, ki so opravljeni v okviru rednega poslovanja in pod
običajnimi tržnimi pogoji. Družba za namene rednega preverjanja teh
poslov določi notranji postopek, v katerem oceni, ali so ti pogoji
izpolnjeni. V tem postopku ne sodelujejo povezane stranke, ki so
udeležene pri poslu.
(4) Za posle s povezanimi strankami iz
prvega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. posli z odvisnimi družbami, v katerih
ima družba neposredno ali posredno stoodstotni delež ali v katerih
ni udeležena nobena druga z družbo povezana stranka;
2. vsi posli ali dejanja, za katere je
potrebno soglasje oziroma pooblastilo skupščine, zlasti:
– pogodbe, ki jih družba sklene z
ustanovitelji v skladu s 188. členom tega zakona;
– pridobitev lastnih delnic v skladu z 8.
alinejo prvega odstavka 247. člena tega zakona;
– prenos najmanj 25 % premoženja družbe v
skladu s 330. členom tega zakona;
– dejanja za povečanje ali zmanjšanje
osnovnega kapitala (333. do 383. člen tega zakona), podjetniške
pogodbe (533. do 544. člen in 549. do 553. člen tega zakona) in vsi
posli, opravljeni na podlagi podjetniških pogodb;
– izključitev ali izstop manjšinskih
delničarjev iz 384. do 389. člena tega zakona;
– posli v okviru statusnih preoblikovanj
(579. do 673.a člen tega zakona);
3. posli v zvezi s prejemki, ki so jih
člani organov vodenja ali nadzora prejeli ali do katerih so
upravičeni v skladu z 294.a členom tega zakona;
4. posli kreditnih institucij, ki so jih
za zagotovitev njihove stabilnosti odredile ali odobrile pristojne
nadzorne institucije;
5. posli, ki se pod enakimi pogoji
ponudijo vsem delničarjem, kadar je hkrati zagotovljena enaka
obravnava vseh delničarjev in zaščita interesov družbe.
281.c člen
(soglasje nadzornega sveta k poslom s
povezanimi strankami)
(1) K poslom družbe, s katere
vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, s povezanimi
strankami mora predhodno dati soglasje nadzorni svet, če vrednost
posla presega 2,5 odstotka vrednosti sredstev (aktive), izkazane v
bilanci stanja iz zadnjega potrjenega letnega poročila.
(2) Soglasje nadzornega sveta je obvezno
tudi, če vrednost posla skupaj z vrednostjo vseh poslov,
opravljenih z isto stranko v zadnjih 12 mesecih, presega vrednostni
prag iz prejšnjega odstavka.
(3) Če mora družba pripraviti
konsolidirano letno poročilo, se vrednostni prag iz prvega odstavka
tega člena ugotavlja glede na vrednost sredstev (aktive), izkazane
v konsolidirani bilanci stanja.
(4) Član nadzornega sveta, ki je kot
povezana stranka udeležen pri poslu, ne sodeluje pri odločanju o
soglasju iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Če nadzorni svet zavrne soglasje,
lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Pri odločanju
o soglasju pri poslu udeležena povezana stranka ne sme izvrševati
glasovalne pravice. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je
potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov.
281.č člen
(postopek odločanja nadzornega sveta o
soglasju k poslom s povezanimi strankami)
(1) Predlog odločitve o soglasju iz
prvega odstavka prejšnjega člena oblikuje revizijska komisija.
Predlog mora vsebovati tudi oceno, da je posel z vidika družbe in
delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi
delničarji, pošten in razumen. Pri oblikovanju predloga ne sme
sodelovati član te komisije, ki je udeležen pri poslu ali pri
katerem obstaja nevarnost nasprotja interesov zaradi njegovega
razmerja s povezano stranko.
(2) Če revizijska komisija predlaga
zavrnitev soglasja ali soglasja ne more oblikovati, ker je član
komisije udeležen pri poslu ali pri njem obstaja nevarnost
nasprotja interesov zaradi njegovega razmerja s povezano stranko,
lahko nadzorni svet odloči, da soglaša s poslom le v primeru, če
neodvisna tretja stranka izda poročilo z oceno, da je posel z
vidika družbe in delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z
manjšinskimi delničarji, pošten in razumen. Poročilo mora vsebovati
pojasnilo predpostavk, na katerih temelji, ter navedbo uporabljenih
metod.
281.d člen
(javna objava poslov s povezanimi
strankami)
(1) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, mora posel, za katerega je v
skladu s prvim odstavkom 281.c člena tega zakona potrebno soglasje
nadzornega sveta, nemudoma po njegovi sklenitvi objaviti na način
iz 1. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 158. člena
Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18,
17/19 – popr. in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1)
ZTFI-1. Ta dolžnost obsega tudi posle, ki jih je treba,
skupaj s poslom, za katerega je potrebno soglasje nadzornega sveta,
upoštevati pri izračunu vrednosti po drugem odstavku 281.c člena
tega zakona.
(2) V objavi iz prejšnjega odstavka je
treba navesti vse bistvene informacije, ki so potrebne za presojo,
ali je posel z vidika družbe in delničarjev, ki niso povezane
stranke, primeren. To obsega vsaj informacije o vrsti razmerja
družbe do povezane stranke, ime povezane stranke ter datum in
vrednost posla.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka mora
družba objaviti tudi na svoji spletni strani ali drugem
informacijskem sistemu in omogočiti dostop do njih najmanj pet let
od dneva objave posla na spletni strani ali drugem informacijskem
sistemu družbe.
(4) Dolžnost objave informacij iz
prejšnjih odstavkov ne nastane, če se informacije objavijo kot
notranje informacije v skladu s 17. členom Uredbe (EU) št. 596/2014
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga
(uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES
Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES,
2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 1),
zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU
ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s
spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (UL L št. 320 z dne 11.
12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU), pod
pogojem, da ta objava vsebuje vse podatke, zahtevane v drugem
odstavku tega člena. Smiselno se uporabljata četrti in peti
odstavek 17. člena Uredbe 596/2014/EU.
(5) Če je družba obvladujoče podjetje,
kot ga opredeljujejo mednarodni računovodski standardi iz šeste
alineje četrtega odstavka 53. člena tega zakona, se določbe tega
člena smiselno uporabljajo tudi za posle odvisnih podjetij s
strankami, povezanimi z družbo, če bi jih morala družba v primeru,
da bi bili opravljeni z njo, javno objaviti.
282. člen
(pristojnosti nadzornega sveta v zvezi
z letnim poročilom)
(1) Nadzorni svet mora preveriti
sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega
dobička, ki ju je predložila uprava. Vsak član nadzornega sveta
oziroma revizijske komisije ima pravico pregledati in preveriti vse
podlage za letno poročilo, ki mu jih je treba na njegovo zahtevo
predložiti, če nadzorni svet ne odloči drugače.
(2) Nadzorni svet mora o ugotovitvah
preveritve iz prejšnjega odstavka sestaviti pisno poročilo za
skupščino. V poročilu mora navesti, kako in v kakšnem obsegu je
preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. Če je k letnemu
poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo, mora nadzorni svet v
svojem poročilu zavzeti stališče do njega. Na koncu poročila mora
nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu
poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje. Če
nadzorni svet potrdi letno poročilo, je sprejeto.
(3) Nadzorni svet mora v enem mesecu od
predložitve sestavljenega letnega poročila svoje poročilo izročiti
upravi, sicer mora uprava nadzornemu svetu nemudoma postaviti
dodaten rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca. Če nadzorni
svet tudi v dodatnem roku ne izroči letnega poročila, se šteje, da
ga ni potrdil.
283. člen
(zastopanje družbe proti članom
uprave)
Predsednik nadzornega sveta zastopa
družbo proti članom uprave.
284. člen
(plačilo članom nadzornega
sveta)
Članom nadzornega sveta se lahko za
njihovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina.
Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega
sveta in finančnim položajem družbe. Člani nadzornega sveta ne
morejo biti udeleženi pri dobičku. V družbi, s katere vrednostnimi
papirji se trguje na organiziranem trgu, je treba plačilo članom
nadzornega sveta določiti v skladu z 294.a členom tega
zakona.
284.a člen
(posli s članom nadzornega
sveta)
Za posle družbe s članom nadzornega sveta
ali njegovimi družinskimi člani se smiselno uporabljajo določbe
270.a člena tega zakona.
4. pododdelek
Upravni odbor
285. člen
(pristojnost)
(1) Upravni odbor vodi družbo in
nadzoruje izvajanje njenih poslov.
(2) Za pristojnosti upravnega odbora se
smiselno uporabljajo določbe 267., 281., 281.a do 281.d, 284.a ter
294.a in 294.b člena tega zakona.
(3) Upravni odbor sestavi, preveri in
potrdi letno poročilo ob smiselni uporabi določb prvega in drugega
odstavka 282. člena tega zakona. Statut lahko določi, da letno
poročilo sprejme skupščina.
286. člen
(zastopanje in
predstavljanje)
(1) Upravni odbor zastopa in predstavlja
družbo.
(2) Če upravni odbor med svojimi člani
imenuje izvršne direktorje, ti zastopajo in predstavljajo družbo,
če statut ne določa drugače.
(3) Za zastopanje in predstavljanje se
smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 266.
člena tega zakona.
287. člen
(posebni pogoji za
člane)
Za pogoje za člane upravnega odbora se
smiselno uporabljajo določbe četrte in pete alineje prvega odstavka
273. člena tega zakona.
288. člen
(volitve in odpoklic)
Za volitve in odpoklic članov upravnega
odbora se smiselno uporabljajo določbe 274. do 276. člena tega
zakona.
289. člen
(poslovanje in plačilo članom
upravnega odbora)
(1) Za poslovanje upravnega odbora in
njegovih komisij se smiselno uporabljajo določbe 278. in 279. člena
tega zakona.
(2) Predsednik upravnega odbora ne more
biti izvršni direktor te družbe.
(3) Upravni odbor mora oblikovati
revizijsko komisijo v družbi:
– ki je subjekt javnega interesa,
ali
– v kateri delavci v skladu z zakonom
uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v organih
družbe.
(4) Za revizijsko komisijo se smiselno
uporabljajo določbe 280. člena tega zakona, pri čemer so člani
revizijske komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso
izvršni direktorji. Upravni odbor da skupščini predlog za
imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske
komisije.
(5) Za plačilo članom upravnega odbora se
smiselno uporabljajo določbe 284. člena tega zakona.
290. člen
(izvršni direktorji)
(1) Upravni odbor lahko imenuje enega ali
več izvršnih direktorjev. Glede obdobja imenovanja se uporablja
določba prvega odstavka 255. člena tega zakona. Člani upravnega
odbora so lahko imenovani za izvršne direktorje.
(2) Upravni odbor mora vsako imenovanje
in obseg upravičenja za zastopanje izvršnega direktorja ter
spremembo teh podatkov prijaviti za vpis v register.
(3) Če je za izvršnega direktorja
imenovana oseba, ki ni član upravnega odbora, se glede pogojev za
imenovanje smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 255. člena
tega zakona.
(4) Upravni odbor lahko na izvršne
direktorje prenese te naloge:
– vodenje tekočih poslov;
– prijave vpisov in predložitve listin
registru;
– skrb za vodenje poslovnih knjig,
in
– sestavo letnega poročila, h kateremu
priložijo, če ga je treba revidirati, revizorjevo poročilo in
predlog za uporabo bilančnega dobička za skupščino, ter ga nemudoma
predložijo upravnemu odboru.
(5) Pri opravljanju nalog morajo izvršni
direktorji upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavljajo
skupščina družbe, upravni odbor, statut in poslovnik o delu
izvršnih direktorjev.
(6) Če je imenovanih več izvršnih
direktorjev, vodijo posle skupno, če statut ali poslovnik upravnega
odbora ne določa drugače.
(7) Če je imenovanih več izvršnih
direktorjev, lahko sprejmejo o svojem delu poslovnik, razen če
statut določa, da tak poslovnik sprejme upravni odbor ali ga je že
sprejel.
(8) Upravni odbor lahko kadarkoli
odpokliče izvršnega direktorja. Za zahtevke izvršnih direktorjev iz
pogodbe o opravljanju funkcije se uporabljajo pravila, s katerimi
so urejena obligacijska razmerja.
(9) Izvršni direktorji se podpisujejo
tako, da firmi družbe dodajo svoj podpis s pripombo »izvršni
direktor«.
(10) Za poročaje izvršnih direktorjev
upravnemu odboru se smiselno uporabljajo določbe 272. člena tega
zakona, če statut ali poslovnik o delu izvršilnih direktorjev ne
določa drugače.
(11) Za izvršne direktorje se smiselno
uporabljajo določbe 261. do 264. in 269. do 271. člena tega
zakona.
290.a člen
(posli z izvršnimi
direktorji)
(1) Za posle družbe z izvršnim
direktorjem ali njegovimi družinskimi člani se smiselno uporabljajo
določbe 270.a člena tega zakona.
(2) O soglasju odloča upravni odbor, če
je sestavljen v skladu s prvim odstavkom 291. člena tega zakona ali
če nobeden od izvršnih direktorjev ni hkrati član upravnega
odbora.
(3) Če upravni odbor ne more odločati,
ker niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, ali če upravni
odbor ni imenoval izvršnih direktorjev, odloča o soglasju
skupščina.
291. člen
(javne ali majhne
družbe)
(1) Upravni odbor družbe, z vrednostnimi
papirji katere se trguje na organiziranem trgu, mora izmed svojih
članov imenovati vsaj enega izvršnega direktorja, pri čemer je
lahko za izvršne direktorje imenovana največ polovica članov
upravnega odbora. Izvršni direktorji opravljajo naloge iz četrtega
odstavka prejšnjega člena, če statut ne določa drugače.
(2) Za majhne družbe ne veljajo določbe
prvega odstavka 258. in drugega odstavka 289. člena tega
zakona.
5. pododdelek
Skupščina
1. odsek
Pristojnosti skupščine
292. člen
(splošno)
(1) Delničarji uresničujejo svoje pravice
pri zadevah družbe na skupščini, če ta zakon ne določa
drugače.
(2) Člani organov vodenja ali nadzora se
lahko udeležijo skupščine, tudi če niso delničarji. Statut ali
poslovnik skupščine lahko določi, kdaj lahko člani organov vodenja
ali nadzora na skupščini sodelujejo prek prenosa slike in tona ter
da se sme potek zasedanja skupščine slikovno in tonsko
prenašati.
293. člen
(pristojnosti
skupščine)
(1) Skupščina odloča o:
– sprejetju letnega poročila,
– uporabi bilančnega dobička,
– imenovanju in odpoklicu članov
nadzornega sveta in upravnega odbora,
– podelitvi razrešnice članom organov
vodenja ali nadzora,
– spremembah statuta,
– ukrepih za povečanje in zmanjšanje
kapitala,
– prenehanju družbe in statusnem
preoblikovanju,
– imenovanju revizorja, in
– drugih zadevah, če tako v skladu z
zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa
zakon.
(2) Skupščina je pristojna za sprejetje
letnega poročila samo, če nadzorni svet ali upravni odbor letnega
poročila ni potrdil, če organi vodenja ali nadzora prepustijo
odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini ali če tako določa
statut družbe, ki je izbrala enotirni sistem upravljanja; v tem
primeru morajo biti v poročilu, ki ga nadzorni svet ali upravni
odbor predloži skupščini, navedeni ustrezni sklepi organov vodenja
ali nadzora.
(3) Skupščina mora pri sprejetju letnega
poročila upoštevati ta zakon in računovodske standarde iz 53. člena
tega zakona. Če skupščina spremeni sestavljeno letno poročilo, ki
mora biti po tem zakonu revidirano, ga mora v dveh tednih po
sprejetju letnega poročila na skupščini ponovno pregledati revizor
v skladu z določbami 57. člena tega zakona.
(4) Skupščina odloča o uporabi bilančnega
dobička na predlog organov vodenja ali nadzora. Pri odločanju o
uporabi bilančnega dobička ni vezana na predlog organov vodenja ali
nadzora, vezana pa je na sprejeto letno poročilo. Sklep o uporabi
bilančnega dobička mora vsebovati podatke o:
1. višini bilančnega dobička,
2. delu bilančnega dobička, ki se razdeli
delničarjem,
3. delu bilančnega dobička, ki se odvede
v druge rezerve iz dobička,
4. delu bilančnega dobička, o katerega
uporabi bo odločeno v naslednjih poslovnih letih (preneseni
dobiček), in
5. delu bilančnega dobička, ki se uporabi
za druge namene, določene v statutu.
(5) S sklepom o uporabi bilančnega
dobička se sprejeto letno poročilo ne spremeni.
(6) Skupščina ne more odločati o
vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva
poslovodstvo.
294. člen
(razrešnica)
(1) Hkrati z odločanjem o uporabi
bilančnega dobička odloča skupščina tudi o razrešnici organom
vodenja ali nadzora. O razrešnici posameznemu članu se glasuje
ločeno, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji,
katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega
kapitala.
(2) Z razrešnico skupščina potrdi in
odobri delo organov vodenja ali nadzora v poslovnem letu. Zahtevki
iz odgovornosti za škodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam,
ki jim je bila razrešnica na skupščini podeljena.
(3) Razprava o razrešnici se poveže z
razpravo o uporabi bilančnega dobička. Poslovodstvo mora skupščini
predložiti letno poročilo in poročilo nadzornega sveta ali
upravnega odbora iz 282. in 285. člena tega zakona. Zasedanje
skupščine, na katerem skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička
in o razrešnici, mora biti v prvih osmih mesecih po koncu
poslovnega leta.
(4) Če skupščina upravi ali njenemu
posameznemu članu ne da razrešnice, se s tem še ne šteje, da je
izrekla nezaupnico.
294.a člen
(politika prejemkov)
(1) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, oblikuje politiko prejemkov
organov vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev, ki se predloži
v glasovanje skupščini za odobritev. Družba predloži politiko
prejemkov v glasovanje ob vsaki pomembni spremembi, v vsakem
primeru pa vsaj vsaka štiri leta.
(2) Politika prejemkov je jasna in
razumljiva ter v zvezi s posameznimi sestavinami prejemkov vsebuje
vsaj naslednje opisne podatke, če jih družba predvidi:
1. prispevek politike prejemkov k
spodbujanju poslovne strategije, dolgoročnemu razvoju in vzdržnosti
družbe;
2. vse fiksne in variabilne sestavine
prejemkov (vključno z vsemi dodatki in drugimi ugodnostmi v kakršni
koli obliki) ter njihov relativni delež v prejemku;
3. vsa finančna in nefinančna merila
uspešnosti (kjer je ustrezno, tudi glede družbene odgovornosti) za
določitev variabilnih prejemkov, vključno s pojasnilom, kako ta
merila prispevajo k spodbujanju poslovne strategije, dolgoročnemu
razvoju in vzdržnosti družbe, in predstavitvijo metod, uporabljenih
za ugotovitev izpolnjevanja meril;
4. obdobja odloga izplačila variabilnega
prejemka in določitev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko
družba zahteva vrnitev variabilnih prejemkov;
5. v primeru izplačila prejemkov v obliki
delnic:
– obdobja dodelitve,
– pogoje glede imetništva delnic po
pridobitvi in
– pojasnilo, kako ti prispevajo k
spodbujanju poslovne strategije, dolgoročnemu razvoju in vzdržnosti
družbe;
6. v primeru izplačila prejemkov v obliki
delniški opcij:
– obdobje možnosti realizacije
upravičenja,
– knjigovodsko vrednost delnice na dan
dodelitve delniške opcije,
– glavne pogoje za uveljavljanje
opcijskega upravičenja;
7. glede pravnih poslov v zvezi s
prejemki:
– obdobje trajanja in pogoje za njihovo
prenehanje,
– odpovedne roke,
– pogodbeno določene odpravnine
in
– glavne značilnosti dopolnilne
pokojninske sheme ali sheme za zgodnjo upokojitev;
8. pojasnilo o tem, kako so bile pri
določanju politike prejemkov upoštevane plače zaposlenih, vključno
s pojasnilom, katera skupina zaposlenih je bila
vključena;
9. predstavitev postopka določanja in
izvajanja ter pregleda politike prejemkov, vključno z ukrepi za
preprečitev ali obvladovanje nasprotja interesov;
10. v primeru spremembe politike
prejemkov pojasnilo vseh pomembnih sprememb in pregled obsega, v
katerem so bili upoštevani glasovi in mnenja delničarjev v zvezi s
politiko prejemkov in poročilom o prejemkih.
(3) Glasovanje o politiki prejemkov na
skupščini je posvetovalno. Če skupščina predlagane politike
prejemkov ne odobri, družba na naslednji skupščini v glasovanje
predloži spremenjeno politiko prejemkov. Družba članom organov
vodenja in nadzora ter izvršnim direktorjem določi prejemke le v
skladu s politiko prejemkov, ki je bila predložena v glasovanje za
odobritev na skupščini.
(4) Družba lahko v izjemnih okoliščinah,
nujnih za uresničitev dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe
kot celote ali za zagotovitev njenega premoženja, začasno odstopi
od politike prejemkov, če politika vsebuje postopkovne pogoje, v
skladu s katerimi se sme uporabiti odstopanje, in določbe o tem,
pri katerih elementih politike je mogoče odstopanje.
(5) Politika prejemkov se po glasovanju o
njej na skupščini nemudoma javno objavi na spletni strani družbe,
skupaj z datumom in izidi glasovanja, kjer mora ostati brezplačno
in javno dostopna vsaj toliko časa, dokler se uporablja, najmanj pa
deset let.
(6) Statut ali skupščina družbe, s katere
vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, lahko določi uporabo določb tega člena tudi za to
družbo.
294.b člen
(poročilo o prejemkih)
(1) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, pripravi jasno in razumljivo
poročilo o prejemkih, ki vsebuje celovit pregled prejemkov,
vključno z vsemi ugodnostmi v kakršni koli obliki, ki jih je družba
posameznemu članu organa vodenja in nadzora ter izvršnemu
direktorju zagotovila ali dolgovala v zadnjem poslovnem letu, v
skladu s politiko prejemkov iz prejšnjega člena.
(2) Poročilo o prejemkih mora poleg
osebnih imen posameznih članov organa vodenja in nadzora ter
izvršnih direktorjev vsebovati naslednje podatke, če
obstajajo:
– celotne dodeljene ali plačane prejemke,
razčlenjene na sestavine, relativni delež fiksnih in variabilnih
prejemkov, pojasnilo, kako so celotni prejemki skladni s sprejeto
politiko prejemkov in tudi kako prispevajo k dolgoročni uspešnosti
družbe, ter informacijo o tem, kako so se uporabila merila
uspešnosti;
– letno spremembo prejemkov, uspešnost
družbe in povprečne prejemke zaposlenih v družbi, ki niso
direktorji, za polni delovni čas v tem obdobju, najmanj v zadnjih
petih poslovnih letih, predstavljeno skupaj na način, ki omogoča
primerjavo;
– vse prejemke od katere koli družbe iz
iste skupine;
– število zagotovljenih delnic in
delniških opcij ter glavne pogoje za uveljavljanje pravic, vključno
z izvršilno ceno in datumom ter vsemi spremembami teh
pogojev;
– o tem, ali in kako je bila izrabljena
možnost povračila variabilnih prejemkov;
– o morebitnih odstopanjih od postopka za
izvajanje politike prejemkov iz prejšnjega člena in še posebej o
odstopanjih zaradi izjemnih okoliščin, vključno z obrazložitvijo
teh odstopanj ter opredelitvijo konkretnih elementov politike
prejemkov, od katerih je bilo odstopljeno.
(3) V zvezi s prejemkom vsakega
posameznega člana uprave mora poročilo o prejemkih vsebovati tudi
podrobnosti o finančnih ugodnostih oziroma dajatvah ali storitvah,
ki:
– jih je članu uprave v zvezi z njegovo
dejavnostjo člana uprave odobrila ali v poslovnem letu zagotovila
tretja oseba;
– so bile članu uprave odobrene za primer
predčasnega prenehanja opravljanja funkcije, vključno s
spremembami, dogovorjenimi v zadnjem poslovnem letu;
– so bile članu uprave odobrene za primer
rednega prenehanja opravljanja funkcije, z denarno vrednostjo in
zneskom, ki ga je družba v zadnjem poslovnem letu za to porabila
ali rezervirala, vključno s spremembami, dogovorjenimi v zadnjem
poslovnem letu;
– so bile nekdanjemu članu uprave,
katerega opravljanje funkcije je prenehalo v zadnjem poslovnem
letu, odobrene v tej zvezi in zagotovljene v zadnjem poslovnem
letu.
Določba tega odstavka se smiselno
uporablja tudi za izvršne direktorje.
(4) V poročilo o prejemkih se ne smejo
vključiti posebne kategorije osebnih podatkov o posameznih članih
organov vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjih v smislu prvega
odstavka 9. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi
osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o
razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016,
str. 1), ali osebni podatki, ki se nanašajo na družinsko stanje
posameznih članov organov vodenja in nadzora ter izvršnih
direktorjev.
(5) Za pripravo poročila o prejemkih so
odgovorni člani organov vodenja in nadzora ter izvršni
direktorji.
(6) Poročilo o prejemkih mora pregledati
revizor. Pri tem mora preveriti, ali poročilo o prejemkih vsebuje
podatke iz drugega in tretjega odstavka tega člena. O tem pripravi
poročilo, ki je priloga poročila o prejemkih.
(7) Poročilo o prejemkih se predloži
skupščini na enak način kot letno poročilo. Skupščina ima pravico
do posvetovalnega glasovanja o poročilu o prejemkih za zadnje
poslovno leto. Družba v naslednjem poročilu o prejemkih pojasni,
kako se je glasovanje skupščine upoštevalo. Pri majhnih in srednjih
družbah ni treba sprejeti sklepa po tem odstavku, če se poročilo o
prejemkih za zadnje poslovno leto predstavi kot posebna točka
dnevnega reda za razpravo na skupščini.
(8) Družba mora poročilo o prejemkih po
glasovanju na skupščini nemudoma javno objaviti na spletni strani
družbe, kjer mora ostati brezplačno in javno dostopno najmanj deset
let. Po desetih letih od objave družbe v poročilu o prejemkih ne
omogočajo več javnega dostopa do osebnih podatkov članov organov
vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev.
(9) Družbe obdelujejo osebne podatke o
članih organov vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjih,
vključene v poročilo o prejemkih, na podlagi tega člena z namenom
večje preglednosti družb v zvezi s prejemki, da bi povečale
odgovornost članov organov vodenja in nadzora ter izvršnih
direktorjev ter nadzor delničarjev nad njihovimi
prejemki.
(10) Statut ali skupščina družbe, s
katere vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu
vrednostnih papirjev, lahko določi uporabo določb tega člena tudi
za to družbo.
2. odsek
Sklic skupščine
295. člen
(sklic skupščine)
(1) Skupščino je treba sklicati v
primerih, določenih z zakonom ali statutom, in takrat, če je to v
korist družbe.
(2) Skupščino skliče poslovodstvo, ki o
tem odloči z navadno večino.
(3) Skupščino je treba sklicati, če
delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega
kapitala, od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine. Zahtevi
morajo v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako
predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča ali,
če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa,
obrazložitev točke dnevnega reda. Statut lahko pravico zahtevati
sklic skupščine veže na nižji delež osnovnega kapitala.
(4) Na zahtevo iz prejšnjega odstavka
mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih
od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili
zahtevo, ali njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine.
Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V objavi
sklica skupščine mora biti opozorjeno na pooblastilo
sodišča.
(5) Statut lahko omogoči delničarjem
možnost za pošiljanje zahteve iz tretjega odstavka tega člena tudi
z uporabo elektronskih sredstev.
(6) Če statut ne določa drugače, je
skupščina na sedežu družbe.
296. člen
(vsebina in objava
sklica)
(1) Sklic skupščine mora vsebovati vsaj
navedbo:
– firme in sedeža družbe;
– časa in kraja skupščine;
– predloga dnevnega reda;
– presečnega dne, kot ga določa tretji
odstavek 297. člena tega zakona z obrazložitvijo, da se skupščine
lahko udeležijo in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti
delničarji, ki so imetniki delnic na ta dan, ter drugih pogojev, od
katerih sta odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje
glasovalne pravice;
– roka ali dneva, do katerega lahko
delničarji zahtevajo dopolnitev dnevnega reda v skladu s prvim
odstavkom 298. člena tega zakona;
– roka ali dneva, do katerega lahko
delničarji sporočijo družbi predlog za objavo iz prvega odstavka
300. člena ali 301. člena tega zakona in se ta objavi;
– predlogov sklepov organov vodenja ali
nadzora iz prvega odstavka 297.a člena tega zakona, in kje so
dostopne njihove obrazložitve;
– kje in kako se lahko pridobijo popolna
besedila listin in predlogov iz drugega odstavka 297.a člena tega
zakona;
– da lahko delničar na skupščini
uresničuje svojo pravico do obveščenosti iz prvega odstavka 305.
člena tega zakona;
– postopka za uresničevanje glasovalne
pravice z elektronskimi sredstvi, če ga družba omogoča v skladu s
četrtim ali petim odstavkom 297. člena tega zakona;
– postopka za uresničevanje glasovalne
pravice po pošti, če ga družba omogoča v skladu z devetim odstavkom
308. člena tega zakona, in
– drugih podatkov, ki jih določa ta
zakon.
(2) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, mora v sklicu skupščine navesti
tudi:
– spletno stran družbe, na kateri bodo na
voljo informacije iz tretjega odstavka tega člena;
– da so izčrpne informacije o pravicah
delničarjev iz prvega odstavka 298. člena, prvega odstavka 300.,
301. in 305. člena tega zakona dostopne na spletni strani
družbe;
– informacije o postopku uresničevanja
glasovalne pravice po pooblaščencu, predvsem o obrazcih, ki jih je
treba za to uporabiti, in način obveščanja družbe o imenovanju
pooblaščenca z uporabo elektronskih sredstev v skladu s sedmim
odstavkom 308. člena tega zakona;
– način pošiljanja dodatnih točk dnevnega
reda z uporabo elektronskih sredstev v skladu z drugim odstavkom
298. člena tega zakona, in
– način pošiljanja predlogov z uporabo
elektronskih sredstev v skladu z drugim odstavkom 300. člena tega
zakona.
(3) Od objave sklica skupščine do
vključno dneva zasedanja skupščine morajo biti na spletni strani
družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem
trgu, dostopni vsaj:
– sklic skupščine;
– skupno število delnic in glasovalnih
pravic na dan sklica skupščine, vključno z ločenimi podatki za vsak
razred delnic;
– popolna besedila listin in predlogov iz
drugega odstavka 297.a člena tega zakona;
– obrazci, ki se uporabljajo za
glasovanje s pooblastilom ali po pošti, ali če jih iz tehničnih
razlogov ni mogoče objaviti na spletni strani, navedba, kako se ti
obrazci na zahtevo delničarja brezplačno pridobijo v fizični
obliki;
– izčrpne informacije o pravicah
delničarjev iz prvega odstavka 298. člena, prvega odstavka 300.
člena, 301. in 305. člena tega zakona, in
– predlogi delničarjev iz prvega odstavka
298. člena, prvega odstavka 300. člena in 301. člena tega zakona,
in sicer nemudoma po njihovem prejemu.
(4) Sklic skupščine se objavi
na spletni strani AJPES
ali dnevniku, ki izhaja na celotnem
območju Republike Slovenije. Sklic skupščine se objavi tudi v
glasilu ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima. Če ima
družba svojo spletno stran ali drug informacijski sistem, ki
omogoča, da so objave enostavno berljive, se sklic skupščine objavi
tudi na tej spletni strani ali drugem informacijskem
sistemu.
(5) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, mora sklic skupščine objaviti tudi
na način, kot ga določa 1. točka prvega odstavka in tretji odstavek
158. člena ZTFI-1.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek
tega člena se lahko skupščina družbe, ki lahko imena in naslove
svojih delničarjev ugotovi iz veljavne delniške knjige, skliče s
priporočenim pismom vsem takim delničarjem, če statut ne določa
drugače. V takem primeru velja dan, ko je bila pošta odposlana, za
dan objave sklica skupščine.
(7) Družba ne sme delničarjem zaračunati
nobenih stroškov, ki so povezani s sklicem skupščine in s samo
skupščino.
(8) Poslovodstvo lahko v sklicu skupščine
določi, da lahko delničarji najpozneje dva dneva pred skupščino,
sklicano v skladu s četrtim ali petim odstavkom 297. člena tega
zakona, z uporabo elektronskih sredstev predložijo družbi
vprašanja, s katerimi uresničujejo delničarjevo pravico do
obveščenosti iz 305. člena tega zakona. Poslovodstvo zagotovi
pravico delničarjev iz prejšnjega stavka, če tako določa
statut.
297. člen
(sklicni rok in
udeležba)
(1) Sklic skupščine se objavi vsaj 30 dni
pred skupščino. Statut lahko določi daljši najkrajši rok za objavo
sklica.
(2) Statut lahko pogojuje udeležbo na
skupščini ali uresničevanje glasovalne pravice s tem, da se
delničarji prijavijo pred skupščino. V tem primeru je dovolj, da se
delničarji prijavijo najpozneje konec četrtega dne pred
skupščino.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
nematerializirane vrednostne papirje, se skupščine lahko udeležijo
in na njej uresničujejo glasovalno pravico le tisti delničarji, ki
so kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru
nematerializiranih vrednostnih papirjev konec sedmega dne pred
zasedanjem skupščine (v nadaljnjem besedilu: presečni dan). Če je v
centralnem registru kot imetnik delnic vpisan posrednik, ki ni
končni delničar, lahko uresničujejo glasovalno pravico delničarji
na podlagi dokazila iz drugega odstavka 235.č člena tega zakona, iz
katerega izhaja, kdo je na presečni dan končni delničar.
(4) Statut družbe lahko določi, da se
delničarji in njihovi pooblaščenci lahko udeležijo skupščine ali
glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih
sredstev brez fizične prisotnosti (v nadaljnjem besedilu:
elektronska skupščina) in uredi postopek za to, pri čemer sta lahko
taka udeležba in glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki
so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega
elektronskega komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev
tega cilja. Pri uresničevanju glasovalne pravice z uporabo
elektronskih sredstev mora družba osebi, ki je uresničevala
glasovalno pravico, brez odlašanja v elektronski obliki potrditi
sprejem v elektronski obliki oddanega glasu. Če družba posreduje
potrdilo posredniku, ga mora posrednik brez odlašanja posredovati
delničarju. Če je v verigi posrednikov več kot en posrednik, se
potrdilo brez odlašanja posreduje med posredniki v verigi, dokler
potrdilo ne doseže delničarja, razen če se lahko potrdilo posreduje
neposredno delničarju.
(5) Statut družbe lahko določi, da se
skupščina lahko izvede kot virtualna skupščina brez fizične
prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb
(v nadaljnjem besedilu: virtualna skupščina) in uredi postopek za
to, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– družba zagotovi prenos slike in tona
celotne skupščine v realnem času,
– družba zagotovi pogoje za ugotavljanje
identitete delničarjev ali njihovih pooblaščencev,
– glasovanje delničarjev ali njihovih
pooblaščencev na skupščini je možno z uporabo elektronskih sredstev
in so zagotovljeni pogoji za varno elektronsko komuniciranje
ter
– delničarji lahko uresničujejo
delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena tega zakona z
uporabo elektronskih sredstev.
(6) Statut družbe lahko pooblasti
poslovodstvo, da podrobneje uredi postopek iz četrtega in petega
odstavka tega člena, vključno s tehničnim načinom uresničevanja
glasovalne pravice na elektronski ali virtualni
skupščini.
297.a člen
(zagotovitev
informacij)
(1) Za vsako točko dnevnega reda, o
kateri naj odloči skupščina, morajo organi vodenja ali nadzora, za
volitve članov nadzornega sveta, upravnega odbora in revizorjev pa
le nadzorni svet ali upravni odbor, v dnevnem redu navesti predloge
sklepov, razen če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne
sprejema sklepa, ali je točka dnevnega reda uvrščena na
dnevni red na podlagi manjšinske pravice iz 298. člena tega zakona,
ali če je skupščina sklicana na podlagi manjšinske pravice iz
tretjega odstavka 295. člena tega zakona.
(2) Poslovodstvo mora od objave sklica
skupščine do vključno dneva zasedanja skupščine na sedežu družbe
omogočiti delničarjem brezplačen pogled v:
1. predloge sklepov iz prejšnjega
odstavka z navedbo, kateri organ družbe je dal posamezen
predlog;
2. obrazložitev vsake točke dnevnega
reda, pri čemer mora obrazložitev točke dnevnega reda, pri kateri
naj skupščina odloča o imenovanju članov nadzornega sveta ali
upravnega odbora vključevati vsaj ime in priimek, izobrazbo,
ustrezne izkušnje in trenutno zaposlitev predlaganega člana,
obrazložitev točke dnevnega reda, pri kateri naj skupščina odloča o
imenovanju revizorja, pa vsaj firmo, sedež ter ključna priporočila
revizorja;
3. če se sklic skupščine nanaša na
skupščino iz tretjega odstavka 294. člena tega zakona: letno
poročilo in poročilo nadzornega sveta ali upravnega odbora iz 282.
in 285. člena tega zakona ter izjavo o upravljanju družbe, če ni
vključena v letno poročilo. Na delničarjevo zahtevo je treba temu
najpozneje naslednji delovni dan brezplačno izročiti prepis
poročil, če niso objavljena na spletni strani ali drugem
informacijskem sistemu družbe, ki omogoča, da so objave enostavno
berljive;
4. če naj skupščina odloča o spremembi
statuta: besedilo predlaganih sprememb;
5. druga poročila in dokumente, ki jih je
treba po zakonu predložiti skupščini.
(3) Točke dnevnega reda, vključno z
obrazložitvami ali predlogi iz prvega odstavka 298. člena tega
zakona ter predlogi delničarjev iz 300. in 301. člena tega zakona
in njihove utemeljitve ter druge informacije v zvezi z njimi morajo
biti dani na pogled nemudoma po njihovem prejemu.
298. člen
(dopolnitev dnevnega
reda)
(1) Delničarji, katerih skupni deleži
dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko po objavi sklica
skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi
morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj
skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega
reda ne sprejme sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Zadošča,
da zahtevo pošljejo družbi najpozneje sedem dni po objavi sklica
skupščine. Statut lahko to pravico veže na nižji delež osnovnega
kapitala.
(2) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu ali katere statut določa, da se
lahko skupščina izvede kot elektronska ali virtualna skupščina,
mora delničarjem ponuditi vsaj en način za pošiljanje dodatnih točk
dnevnega reda iz prejšnjega odstavka z uporabo elektronskih
sredstev.
(3) Poslovodstvo mora nemudoma po poteku
roka iz prvega odstavka tega člena objaviti dodatne točke dnevnega
reda, ki naj se obravnavajo na skupščini. Dodatna točka dnevnega
reda se lahko obravnava na skupščini le, če je bila objavljena na
način iz 296. člena tega zakona vsaj 14 dni pred skupščino, sicer
se obravnava na prvi naslednji skupščini.
(4) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, mora v roku iz prejšnjega odstavka
objaviti čistopis dnevnega reda na enak način kot je objavila
sklic.
299. člen
(sporočila za delničarje in člane
nadzornega sveta)
(1) Poslovodstvo mora najpozneje 14. dan
pred zasedanjem skupščine posrednikom in združenjem delničarjev, ki
so na zadnji skupščini za delničarje uresničevali glasovalne
pravice, sporočiti sklic skupščine, predloge delničarjev iz 300. in
301. člena tega zakona, njihove utemeljitve in druge informacije v
zvezi z njimi ter opozoriti na možnost uresničevanja glasovalne
pravice na podlagi pooblastila v skladu s šestim in sedmim
odstavkom 308. člena tega zakona. Če se je na podlagi prejšnjega
člena dnevni red spremenil, je treba sporočiti tudi spremenjen
dnevni red. Enako velja za druge posrednike in združenja
delničarjev, če poslovodstvo prejme njihovo zahtevo najpozneje 16.
dan pred zasedanjem skupščine.
(2) Vsak član nadzornega sveta lahko
zahteva, da mu poslovodstvo pošlje sporočilo iz prejšnjega
odstavka.
(3) Vsak delničar, ki je kot delničar
vpisan v delniško knjigo, in vsak član nadzornega sveta lahko
zahteva, da mu poslovodstvo pisno sporoči na skupščini sprejete
sklepe.
(4) Če ima družba podatke iz prvega
odstavka tega člena objavljene na spletni strani ali drugem
informacijskem sistemu družbe, ki omogoča, da so objave enostavno
berljive, zadostuje, da v sporočilu iz prvega odstavka tega člena
navede zgolj spletno stran ali drug informacijski sistem, na
katerem so ti podatki dostopni.
(5) Družba ne sme delničarjem zaračunati
nobenih stroškov, ki so povezani s sporočili iz tega
člena.
300. člen
(predlogi delničarjev)
(1) Delničarji lahko k vsaki točki
dnevnega reda v pisni obliki dajejo predloge sklepov. Predlog
delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena tega zakona
le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal
družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na
skupščini ugovarjal predlogu organa vodenja ali nadzora in da bo
druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov
predlog.
(2) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu ali katere statut določa, da se
lahko skupščina izvede kot elektronska ali virtualna skupščina,
mora delničarjem ponuditi vsaj en način za posredovanje predlogov
iz prejšnjega odstavka z uporabo elektronskih sredstev.
(3) Poslovodstvu delničarjevega predloga
in njegove utemeljitve ni treba objaviti, če:
– bi bilo z objavo predloga storjeno
kaznivo dejanje ali prekršek;
– bi predlog lahko povzročil skupščinski
sklep, ki bi bil v nasprotju z zakonom ali statutom;
– utemeljitev predloga v bistvenih točkah
vsebuje očitno napačne ali zavajajoče podatke ali
žalitve;
– je bil delničarjev predlog z isto
vsebino že sporočen skupščini družbe;
– je bil isti delničarjev predlog z
bistveno isto utemeljitvijo v zadnjih petih letih že sporočen na
najmanj dveh skupščinah družbe in če je na skupščini zanj glasovala
manj kot dvajsetina zastopanega osnovnega kapitala;
– da delničar vedeti, da se skupščine ne
bo udeležil in ne bo zastopan, ali
– delničar v zadnjih dveh letih na
skupščini ni postavil svojega sporočenega predloga ali ga ni dal
postaviti.
(4) Utemeljitve predloga ni treba
objaviti, če vsebuje več kot 3000 znakov.
(5) Poslovodstvo lahko predloge in
njihove utemeljitve, ki jih je o isti zadevi dalo več delničarjev,
objavi v povzetku.
(6) Predlogi delničarjev, ki družbi niso
poslani v roku iz prvega odstavka tega člena in so dani najpozneje
na sami skupščini, se obravnavajo na skupščini.
301. člen
(volilni predlogi
delničarjev)
Za delničarjev predlog o volitvah članov
nadzornega sveta, upravnega odbora ali revizorjev se smiselno
uporabljajo določbe prejšnjega člena. Volilnega predloga ni treba
utemeljiti.
302. člen
(črtan)
3. odsek
Zapisnik in pravica do
obveščenosti
303. člen
(seznam udeležencev)
(1) Na skupščini se sestavi seznam
prisotnih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov, ki
vsebuje ime, priimek, prebivališče in za vsakega število delnic in
razred ter pri delnicah z nominalnim zneskom tudi njihov nominalni
znesek. Pri delnicah z večkratno
glasovalno pravico se navede tudi število glasov, ki izhaja iz teh
delnic.
(2) Če je bila finančna organizacija ali
združenje delničarjev pooblaščeno za uresničevanje glasovalne
pravice in jo uresničuje v imenu tistega, ki mu ta pripada, se v
seznamu posebej navedejo število delnic in razred ter pri delnicah
z nominalnim zneskom tudi nominalni znesek, za katere je dobil
pooblastila.
(3) Za tistega, ki ga delničar pooblasti,
da v svojem imenu zanj uresničuje glasovalno pravico, se v seznamu
posebej navedejo število delnic in razred ter pri delnicah z
nominalnim zneskom tudi njihov nominalni znesek.
(4) Seznam, ki ga podpiše predsednik, se
pred glasovanjem da na vpogled udeležencem ali pa se jim omogoči
vpogled v seznam, prikazan na elektronskem mediju.
304. člen
(zapisnik)
(1) Vsak skupščinski sklep potrdi notar v
notarskem zapisniku.
(2) V zapisniku se navedejo kraj in dan
zasedanja, notarjevo ime in priimek, izid glasovanja in
predsednikova ugotovitev o sprejetju sklepov. V zapisniku
elektronske ali virtualne skupščine se navede tudi način ugotovitve
vsebine glasov.
(3) Izid glasovanja iz prejšnjega
odstavka na skupščini družbe, s katere vrednostnimi papirji se
trguje na organiziranem trgu, mora vsebovati vsaj:
– število delnic, za katere so bili
veljavno oddani glasovi,
– število delnic, za katere so bili
veljavno oddani glasovi, pri čemer se posebej navedejo delnice z
večkratno glasovalno pravico in število glasov, ki izhaja iz
njih,
– delež teh delnic v osnovnem
kapitalu,
– skupno število glasov, ki so bili
veljavno oddani, in
– število oddanih glasov za in proti ter
število vzdržanih.
(4) Zapisniku se priloži seznam
udeležencev skupščine in dokazila o sklicu. Dokazil o sklicu ni
treba priložiti, če je njihova vsebina navedena v
zapisniku.
(5) V 24 urah po koncu skupščine mora
poslovodstvo poslati registru notarsko overjen prepis zapisnika in
prilog.
(6) Družba, s katere vrednostnimi papirji
se trguje na organiziranem trgu, mora v dveh dneh po skupščini
delničarjev objaviti izid glasovanja na svoji spletni
strani.
(7) Delničar lahko od družbe v 30 dneh od
dneva glasovanja na skupščini zahteva potrdilo, ali in kako je
štela njegov glas. Družba mora potrdilo zagotoviti brez odlašanja,
razen če je delničarju informacija že na voljo. Če družba posreduje
potrdilo posredniku, ga mora posrednik brez odlašanja posredovati
delničarju. Če je v verigi posrednikov več kot en posrednik, se
potrdilo brez odlašanja posreduje med posredniki v verigi, dokler
ne doseže delničarja, razen če se lahko posreduje neposredno
delničarju.
(8) Identiteto na elektronski ali
virtualni skupščini prisotnih ali zastopanih delničarjev in
njihovih pooblaščencev preveri poslovodstvo ali predsednik
skupščine.
(9) Predsednik skupščine lahko na daljavo
podpiše zapisnik elektronske ali virtualne skupščine s
kvalificiranim elektronskim podpisom.
305. člen
(delničarjeva pravica do
obveščenosti)
(1) Poslovodstvo mora na skupščini dati
delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za
presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino
lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja
tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi
družbami.
(2) Poslovodstvu ni treba dati podatkov
le:
– če je dajanje podatkov po razumni
gospodarski presoji tako, da bi lahko družbi ali povezani družbi
povzročilo škodo;
– o metodah bilanciranja in ocenjevanja,
če navedba teh metod v dodatku zadostuje za presojo premoženjskega,
finančnega in dobičkonosnega stanja družbe, ki ustreza dejanskim
razmeram;
– če bi bilo z dajanjem podatkov storjeno
kaznivo dejanje ali prekršek ali bi bili kršeni dobri poslovni
običaji, ali
– če so podatki objavljeni na spletni
strani družbe v obliki vprašanj in odgovorov vsaj sedem dni pred
zasedanjem skupščine.
(3) Če je bil delničarju dan podatek
zunaj zasedanja skupščine, ga je treba dati vsakemu drugemu
delničarju na njegovo zahtevo, tudi če ni potreben za presojo
zadeve z dnevnega reda.
(4) Če delničarju niso dani podatki,
lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerih je
bilo dajanje podatkov zavrnjeno, vključita v zapisnik.
306. člen
(sodna odločba o pravici do
obveščenosti)
Sodišče na predlog delničarja odloča o
tem, ali mora poslovodstvo dati podatke.
4. odsek
Glasovalna pravica
307. člen
(načelo navadne večine
glasov)
Za sprejetje skupščinskih sklepov je
potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna večina), razen
če zakon ali statut ne določata višje večine ali drugih
zahtev.
308. člen
(glasovalna pravica)
(1) Glasovalna pravica delničarjev se
uresničuje glede na njihov delež delnic v osnovnem kapitalu. Vsaka
kosovna delnica z glasovalno pravico ima en glas. S statutom se
lahko določi omejitev glasovalne pravice tako, da število glasov,
ki jih ima posameznik glede na število delnic, ne more presegati
določenega števila ali odstotka. Statut lahko določi, da se k
delničarjevim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu
za delničarjev račun. Če je delničar družba, lahko statut določi,
da se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje
odvisni družbi ali njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko
povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi. Omejitve
glasovalne pravice iz tretjega stavka tega odstavka ni mogoče
določiti za posamezne delničarje. Te omejitve tudi ni mogoče
določiti za glasovalne pravice iz delnic, s katerimi se trguje na
organiziranem trgu.
(2) Glasovalna pravica se pridobi šele s
celotnim plačilom vložka. Statut lahko določi, da se glasovalna
pravica pridobi, če je za delnice vplačan zakonski ali višji
najnižji vložek. V tem primeru zagotavlja plačilo najnižjega vložka
en glas. Pri višjih vložkih se glasovalno razmerje ravna po višini
plačanih vložkov.
(3) Če statut ne določa, da se glasovalna
pravica pridobi pred celotnim plačilom vložka in če še za nobeno
delnico vložek ni v celoti plačan, se glasovalno razmerje ravna po
višini plačanih vložkov. Pri tem zagotavlja plačilo najnižjega
vložka en glas. Deli glasov se v teh primerih upoštevajo le, če
delničarju z glasovalno pravico dajejo polne glasove.
(4) Statut ne sme vsebovati določb iz
drugega in tretjega odstavka tega člena za posamezne delničarje ali
posamezne razrede delnic.
(5) Črtan skladno s 50. členom ZGD-1I
(UL RS, št. 55/15).
(6) Vsak delničar, ki je upravičen do
udeležbe na skupščini, ima pravico pooblastiti poslovno sposobno
fizično ali pravno osebo, da se v njegovem imenu udeleži skupščine
in uresničuje njegovo glasovalno pravico. Za pooblastilo je
potrebna pisna oblika. Pooblastilo je treba predložiti družbi in
ostane shranjeno pri njej. Pooblaščenec ima na skupščini enake
pravice, da lahko govori in postavlja vprašanja kot delničar,
katerega zastopa.
(7) Delničarji družbe, s katere
vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu in delničarji
na skupščini, ki se izvede kot elektronska ali virtualna skupščina,
lahko imenujejo pooblaščenca v skladu s prejšnjim odstavkom z
uporabo elektronskih sredstev. Statut mora za posredovanje takega
dokazila o imenovanju pooblaščenca določiti vsaj en način z uporabo
elektronskih sredstev. Delničarji lahko pooblastilo na enak način
prekličejo kadar koli.
(8) Način uresničevanja glasovalne
pravice ureja statut.
(9) Statut lahko delničarjem omogoči
glasovanje po pošti pred zasedanjem skupščine. Statut uredi
podrobnosti v zvezi s postopkom, pri čemer je glasovanje po pošti
lahko odvisno samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za
ugotavljanje identitete delničarjev, in do mere, sorazmerne za
uresničevanje tega cilja.
308.a člen
(razkritje nasprotja interesov za
zastopanje)
(1) Oseba, ki nedoločenemu krogu
delničarjem, ne da bi bila s strani le-teh pooblaščena za
zastopanje na skupščini, ponudi zastopanje na skupščini družbe,
mora v pisni obliki delničarjem razkriti vse okoliščine, ki so
lahko pomembne za delničarja pri presoji tveganja, da bi
pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa
delničarja (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).
(2) Do nasprotja interesov lahko pride
predvsem, če je oseba iz prejšnjega odstavka:
– večinski delničar družbe ali od njega
nadzorovana oseba;
– član organa vodenja ali nadzora družbe
ali večinskega delničarja ali od njega nadzorovane
osebe;
– zaposlena ali revizor družbe ali
večinskega delničarja ali od njega nadzorovane osebe ali
– ožji družinski član oseb iz prejšnjih
alinej.
(3) Za ožjega družinskega člana osebe iz
prejšnjega odstavka se štejejo:
– zakonec ali oseba, s katero živi v
dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice
kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni
partnerski skupnosti v
zunajzakonski skupnosti,
– otroci in posvojenci, ki nimajo polne
poslovne sposobnosti, in
– druge osebe, ki nimajo polne poslovne
sposobnosti in so ji dodeljene v skrbništvo.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena
mora podatke o nasprotju interesov ali izjavo, da nasprotja
interesov ni, poslati delničarju v pisni obliki pred podelitvijo
pooblastila.
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena,
ki na skupščini ne zastopa več kot deset delničarjev in več kot 1%
osnovnega kapitala, ni zavezana k razkritju informacij po tem
členu.
309. člen
(uresničevanje glasovalne pravice prek
posrednikov ter drugih organizacij in oseb)
(1) Posrednik sme uresničevati ali
poveriti uresničevanje glasovalne pravice za delnice, ki mu ne
pripadajo, le, če je za to pisno pooblaščen. Posrednik pooblastilo
shrani tako, da je zagotovljena njegova preverljivost.
(2) Pooblastilo se lahko da posameznemu
posredniku in se lahko kadar koli prekliče.
(3) Posrednik sme pooblastiti osebe, ki
niso zaposlene pri njem, za uresničevanje pooblastila le, če
pooblastilo to izrecno dovoljuje.
(4) Če posrednik na podlagi pooblastila
uresničuje glasovalno pravico v imenu delničarja, se pooblastilna
listina predloži družbi in pri njej shrani.
(5) Posrednik mora pozvati delničarja,
naj mu da navodila za uresničevanje glasovalne pravice, in ga
opozoriti, da bo, če mu delničar ne bo dal navodil za uresničevanje
glasovalne pravice, to uresničeval po lastnih, delničarju
sporočenih predlogih, razen če lahko domneva, da bi delničar
odobril njegovo drugačno odločitev, če bi poznal dejansko
stanje.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se
smiselno uporabljajo tudi za imetnike fiduciarnih računov glede
delnic, ki jim ne pripadajo, za svetovalce za glasovanje in druge
osebe, ki uresničujejo glasovalno pravico v imenu delničarja na
podlagi pooblastila kot svojo dejavnost.
(7) Obveznosti posrednika in drugih, da
povrnejo škodo, ki izhaja iz kršitve tega člena, ni mogoče vnaprej
niti izključiti niti omejiti.
310. člen
(organizirano zbiranje
pooblastil)
(1) Posredniki, združenje delničarjev in
druge osebe, ki nameravajo na skupščini uresničevati glasovalno
pravico na podlagi organizirano zbranih pooblastil, morajo biti
pisno pooblaščene (pooblaščena oseba).
(2) Za organizirano zbiranje pooblastil
se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot 50
delničarjem delniške družbe, ki so imetniki delnic z glasovalno
pravico.
(3) Pooblastilo osebi iz prvega odstavka
tega člena velja le za eno skupščino. Vsebovati mora predloge
sklepov, predlog pooblaščene osebe za glasovanje k posameznim
predlogom sklepov, poziv delničarju, naj ji da navodila za
uresničevanje glasovalne pravice z opozorilom, da bo, če ji
delničar ne bo dal drugačnega navodila, uresničevala glasovalno
pravico po svojih predlogih, ki morajo biti v pooblastilu
obrazloženi, in opozorilo, da lahko delničar pooblastilo kadarkoli
prekliče.
(4) Minister, pristojen za gospodarstvo,
lahko predpiše vzorec pooblastila za glasovanje o posameznih
zadevah na skupščini.
(5) Pooblastila, zbrana v nasprotju z
določbo prvega odstavka tega člena, in pooblastila, katerih vsebina
je v nasprotju z določbami tretjega odstavka tega člena, so
nična.
(6) Poseben zakon lahko določi drugačen
način organiziranega zbiranja pooblastil za določen
namen.
311. člen
(izključitev glasovalne
pravice)
(1) Delničar ne more sodelovati pri
odločanju o tem, da se oprosti posamezne obveznosti, ali o
uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu. Nihče drug ne more
uresničevati glasovalne pravice v primerih, v katerih je tudi
delničar po prejšnjem stavku ne more uresničevati.
(2) Pogodba, s katero se delničar zaveže,
da bo uresničeval glasovalno pravico po navodilih družbe, organa
vodenja ali nadzora ali po navodilih odvisne družbe, je nična.
Nična je tudi pogodba, s katero se delničar zaveže, da bo glasoval
za vsakokratne predloge poslovodstva ali nadzornega
sveta.
312. člen
(glasovanje o volilnih predlogih
delničarjev)
Če delničar pošlje predlog za izvolitev
članov nadzornega sveta ali upravnega odbora ali če na skupščini
predlaga njihovo izvolitev, se o njegovem predlogu sklepa pred
predlogom nadzornega sveta ali upravnega odbora, če tako zahteva
manjšina delničarjev, katerih deleži skupaj dosegajo desetino
zastopanega osnovnega kapitala.
5. odsek
Izredni sklep
313. člen
(ločeno zasedanje in ločeno
glasovanje)
(1) V tem zakonu ali statutu predpisani
izredni sklepi delničarjev se sprejemajo z ločenim glasovanjem na
skupnem ali ločenem zasedanju delničarjev. Za sklic ločenega
zasedanja in udeležbo na njem, kakor tudi za pravico do
obveščenosti, se smiselno uporabljajo določbe o skupščini, za
izredne sklepe pa določbe o skupščinskih sklepih.
(2) Če delničarji, ki sodelujejo pri
glasovanju o izrednem sklepu, zahtevajo sklic ločenega zasedanja
ali objavo zadeve ločenega glasovanja, zadošča, da njihovi skupni
deleži, s katerimi lahko sodelujejo na glasovanju o izrednem
sklepu, dosegajo desetino deležev, iz katerih se pri glasovanju o
izrednem sklepu lahko uresničuje glasovalna pravica.
6. odsek
Delnice brez glasovalne
pravice
314. člen
(prednostne delnice brez glasovalne
pravice)
Delnicam, ki vsebujejo prednostno pravico
pri razdelitvi dobička, se glasovalna pravica lahko izključi
(prednostne delnice brez glasovalne pravice).
315. člen
(pravice prednostnih
delničarjev)
(1) Prednostne delnice brez glasovalne
pravice zagotavljajo vse pravice, ki jih ima delničar iz delnice,
razen glasovalne pravice.
(2) Če prednostni znesek ni izplačan v
enem letu ali ni izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu
ni doplačan, imajo prednostni delničarji glasovalno pravico, dokler
se zaostanki ne izplačajo. V tem primeru se prednostne delnice
upoštevajo tudi pri izračunu z zakonom ali statutom zahtevane
kapitalske večine.
316. člen
(razveljavitev ali omejitev
prednosti)
(1) Za veljavnost sklepa o omejitvi ali
razveljavitvi prednosti je potrebno soglasje prednostnih
delničarjev.
(2) Prednostni delničarji morajo
soglašati tudi s sklepom o izdaji tistih prednostnih delnic, ki
imajo pri razdelitvi dobička ali premoženja družbe prednost pred
prednostnimi delnicami brez glasovalne pravice ali so z njimi
izenačene. Soglasje ni potrebno, če so bile delnice izdane ob
zagotovitvi prednosti ali če je bila glasovalna pravica pozneje
izključena, pri izključitvi izrecno pridržana in če vpisana pravica
prednostnih delničarjev ni izključena.
(3) O soglasju odločajo prednostni
delničarji na ločenem zasedanju z izrednim sklepom. Za veljavnost
sklepa je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov
delničarjev. Statut ne more določati niti drugačne večine niti
drugih zahtev.
(4) Če je prednost razveljavljena,
delnice zagotavljajo glasovalno pravico.
317. člen
(navadne delnice brez glasovalne
pravice)
Zakon lahko določi, da se navadne delnice
izdajo brez glasovalne pravice.
7. odsek
Preglednost institucionalnih
vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za
glasovanje
317.a člen
(področje uporabe in opredelitev
pojmov)
(1) Določbe tega odseka se uporabljajo
za:
1. institucionalne vlagatelje, če
neposredno ali prek upravljavca premoženja vlagajo v delnice, s
katerimi se trguje na organiziranem trgu;
2. upravljavce premoženja, če vlagajo v
take delnice v imenu vlagateljev, in
3. svetovalce za glasovanje, če
delničarjem zagotavljajo storitve v zvezi z delnicami družb, ki
imajo sedež v državi članici in katerih delnice so sprejete v
trgovanje na organiziranem trgu, ki se nahaja ali deluje v državi
članici.
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem
odseku, pomenijo:
1. »institucionalni vlagatelj«
je:
– družba, ki izvaja dejavnost
življenjskega zavarovanja in pozavarovanja, ki zajema obveznost
življenjskega zavarovanja, kot je določeno v zakonu, ki ureja
zavarovalništvo, in
– družba, ki izvaja dejavnost poklicnega
pokojninskega zavarovanja, kot je določeno v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2. »upravljavec premoženja«
je:
– investicijsko podjetje, kot je določeno
v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ki opravlja storitve
gospodarjenja s finančnimi instrumenti,
– upravljavec alternativnih
investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS) z dovoljenjem
ATVP za opravljanje storitev upravljanja AIS in upravljavec AIS
tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna
država, kot je določeno v zakonu, ki ureja upravljavce
alternativnih investicijskih skladov, in
– družba za upravljanje, kot je določeno
v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje;
3. »svetovalec za glasovanje« je pravna
oseba, ki poklicno in odplačno analizira objave in druge
informacije družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na
organiziranem trgu, da bi vlagateljem z zagotavljanjem raziskav,
svetovanja ali priporočil za glasovanje, ki se nanašajo na
uresničevanje glasovalnih pravic, omogočila informirano
glasovanje.
(3) Matična država institucionalnega
vlagatelja iz:
1. prve alineje 1. točke prejšnjega
odstavka je država članica, kot je določeno v zakonu, ki ureja
zavarovalništvo,
2. druge alineje 1. točke prejšnjega
odstavka je država članica, kot je določeno v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4) Matična država upravljavca premoženja
iz:
1. prve alineje 2. točke drugega odstavka
tega člena je država članica, kot je določeno v zakonu, ki ureja
trg finančnih instrumentov,
2. druge alineje 2. točke drugega
odstavka tega člena je država članica, kot je določeno v zakonu, ki
ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov,
3. tretje alineje 2. točke drugega
odstavka tega člena je država članica, kot je določeno v zakonu, ki
ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(5) Matična država svetovalca za
glasovanje je, če:
1. ima svetovalec za glasovanje sedež v
državi članici, država članica,
2. svetovalec za glasovanje nima sedeža v
državi članici, država članica, v kateri ima svetovalec za
glasovanje glavno poslovodstvo,
3. svetovalec za glasovanje nima sedeža
ali glavnega poslovodstva v nobeni državi članici, država članica,
v kateri ima svetovalec za glasovanje podružnico.
317.b člen
(politika sodelovanja, poročilo o
izvajanju politike sodelovanja in glasovanju)
(1) Institucionalni vlagatelji in
upravljavci premoženja izpolnijo obveznosti iz drugega do četrtega
odstavka tega člena ali pojasnijo, zakaj ne izpolnjujejo ene ali
več navedenih obveznosti.
(2) Institucionalni vlagatelji in
upravljavci premoženja pripravijo in objavijo politiko sodelovanja,
ki vsebuje opis:
1. vključevanja sodelovanja delničarjev v
njihovo naložbeno strategijo;
2. spremljanja družb, v katere vlagajo,
vključno s pomembnimi zadevami, strategijo, finančno in nefinančno
uspešnostjo, tveganjem, strukturo osnovnega kapitala, okoljskim in
socialnim vplivom ter upravljanjem družb;
3. izmenjave mnenj z organi družbe in
nosilci drugih interesov v družbi;
4. uresničevanja pravic
delničarjev;
5. sodelovanja z drugimi delničarji
družb, v katere vlagajo, ter
6. obvladovanja obstoječih in morebitnih
nasprotij interesov.
(3) Institucionalni vlagatelji in
upravljavci premoženja letno poročajo o izvajanju politike
sodelovanja. Poročilo vsebuje vsaj:
1. splošno pojasnilo o
glasovanju,
2. obrazložitev najpomembnejših glasovanj
in
3. informacijo o uporabi storitev
svetovalcev za glasovanje.
(4) Institucionalni vlagatelji in
upravljavci premoženja v poročilu razkrijejo tudi, kako so
glasovali na skupščinah družb, v katere vlagajo, razen če to zaradi
predmeta glasovanja ali obsega udeležbe v kapitalu družbe ni
pomembno.
(5) Informacije iz prvega do četrtega
odstavka tega člena morajo biti vsaj tri leta brezplačno javno
dostopne na spletni strani ali drugem informacijskem sistemu
institucionalnih vlagateljev ali upravljavcev premoženja in se
letno posodabljati. Če upravljavec premoženja izvaja politiko
sodelovanja, vključno z glasovanjem, v imenu institucionalnega
vlagatelja, se lahko slednji na svoji spletni strani ali drugem
informacijskem sistemu namesto objave iz prejšnjega stavka sklicuje
na spletno stran ali drug informacijski sistem upravljavca
premoženja, kjer so brezplačno javno dostopne informacije iz prvega
do četrtega odstavka tega člena.
317.c člen
(obveznost razkritja institucionalnega
vlagatelja in upravljavca premoženja)
(1) Institucionalni vlagatelj razkrije,
kako so glavni elementi njegove naložbene strategije usklajeni s
profilom in trajanjem njegovih obveznosti, zlasti dolgoročnih, ter
kako prispevajo k srednje- do dolgoročni donosnosti njegovih
sredstev.
(2) Če upravljavec premoženja deluje za
račun institucionalnega vlagatelja, bodisi po lastni presoji za
vsako stranko posebej bodisi prek kolektivnih naložbenih podjemov,
slednji razkrije informacije o dogovoru z upravljavcem premoženja,
iz katerih je razvidno, kako upravljavec premoženja usklajuje svojo
naložbeno strategijo in naložbene odločitve s profilom in trajanjem
obveznosti institucionalnega vlagatelja, zlasti dolgoročnih
obveznosti. Razkrite informacije vključujejo tudi podrobnosti
glede:
1. upoštevanja srednje- do dolgoročne
finančne in nefinančne uspešnosti družbe, v katero se vlaga, pri
naložbenih odločitvah upravljavca premoženja;
2. sodelovanja z in vplivanja na družbo,
v katero se vlaga, ter uresničevanja pravic delničarjev z namenom
izboljšanja srednje- in dolgoročne uspešnosti družbe;
3. metode vrednotenja uspešnosti, ocene
uspešnosti in plačila upravljavca premoženja, kako so usklajeni s
profilom in trajanjem obveznosti institucionalnega vlagatelja,
zlasti dolgoročnih obveznosti, in kako upoštevajo absolutno
dolgoročno uspešnost institucionalnega vlagatelja;
4. načina opredelitve obrata portfelja
ali obsega obrata portfelja upravljavcev premoženja ter spremljanja
dogovorjenega obrata portfelja in predvidenih stroškov obrata
portfelja upravljavcev premoženja s strani institucionalnega
vlagatelja;
5. trajanja dogovora z upravljavcem
premoženja.
Če glede posamezne od teh podrobnosti ni
bilo dogovora z upravljavcem premoženja, institucionalni vlagatelj
jasno obrazloži, zakaj ga ni bilo.
(3) Informacije iz prvega in drugega
odstavka tega člena morajo biti vsaj tri leta brezplačno javno
dostopne na spletni strani AJPES ali na spletni strani ali drugem
informacijskem sistemu institucionalnega vlagatelja in se letno
posodabljati, razen če spremembe niso pomembne. Informacije lahko
brezplačno javno objavi tudi upravljavec premoženja na svoji
spletni strani ali drugem informacijskem sistemu. V tem primeru
mora institucionalni vlagatelj v svoji javni objavi navesti spletno
stran ali drug informacijski sistem upravljavca premoženja, na
katerem so informacije brezplačno javno dostopne.
(4) Institucionalni vlagatelj iz prve
alineje 1. točke drugega odstavka 317.a člena tega zakona lahko
informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena vključijo v
poročilo o solventnosti in finančnem položaju, kot je določeno v
zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(5) Upravljavec premoženja, ki je sklenil
dogovor iz drugega odstavka tega člena, letno poroča
institucionalnemu vlagatelju, kako sta naložbena strategija
upravljavca premoženja in njeno izvajanje v skladu s tem dogovorom
in kako prispevata k srednje- do dolgoročni donosnosti sredstev
institucionalnega vlagatelja ali kolektivnega naložbenega podjema,
ali zagotovi, da so te informacije brezplačno javno dostopne na
njegovi spletni strani ali drugem informacijskem sistemu. Poročilo
vključuje tudi informacije o:
1. najpomembnejših srednje- do
dolgoročnih tveganjih, povezanih z naložbami;
2. sestavi, obratu in stroških obrata
portfelja;
3. obsegu, v katerem se pri naložbenih
odločitvah upošteva srednje- do dolgoročni razvoj, vključno z
nefinančno uspešnostjo družbe, v katero se vlaga;
4. uporabi storitev svetovalcev za
glasovanje;
5. ovirah pri vplivanju na družbe, v
katere se vlaga, in izvrševanju pravic delničarjev, ki izhajajo iz
posojanja vrednostnih papirjev na podlagi politike posojanja
vrednostnih papirjev in nasprotja interesov, ter premagovanju teh
ovir.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko poročilo objavi tudi skupaj z letnim poročilom
investicijskega sklada, kot je določeno v zakonu, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali zakonu, ki ureja
upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ali rednimi
sporočili, kot je določeno v zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov.
317.č člen
(obveznost razkritja svetovalca za
glasovanje)
(1) Svetovalec za glasovanje letno
razkrije naslednje informacije:
1. sklic na kodeks ravnanja, ki ga je
sklenil uporabljati;
2. ali je ravnal in ali še ravna v skladu
z zahtevami kodeksa ravnanja;
3. od katerih zahtev kodeksa ravnanja je
odstopil in še vedno odstopa, razloge za navedena odstopanja ter
ali je namesto tega sprejel kakšne druge ukrepe.
Svetovalec za glasovanje, ki ne upošteva
nobenega kodeksa ravnanja, jasno obrazloži, zakaj ga ne
upošteva.
(2) Svetovalec za glasovanje letno
razkrije vsaj naslednje informacije v zvezi s pripravo raziskav,
svetovanja in priporočil za glasovanje:
1. bistvene značilnosti uporabljenih
metod in modelov ter glavnih virov informacij;
2. postopke, ki jih uporablja za
zagotavljanje kakovosti raziskav, svetovanja in priporočil za
glasovanje, preprečevanje in obvladovanje morebitnih nasprotij
interesov ter usposobljenosti zaposlenih, ki sodelujejo pri njihovi
pripravi;
3. ali upošteva in kako upošteva razmere
na nacionalnih trgih ter zakonske in regulativne pogoje ter pogoje,
značilne za posamezno družbo;
4. bistvene značilnosti politik
glasovanja za posamezen trg;
5. ali in kako pogosto komunicira z
družbami, ki so predmet raziskav, in nosilci interesov v
njih.
(3) Informacije iz prvega in drugega
odstavka tega člena morajo biti vsaj tri leta brezplačno javno
dostopne na spletni strani svetovalca za glasovanje in se letno
posodabljati.
(4) Svetovalec za glasovanje mora svoje
stranke brez odlašanja obvestiti o katerih koli dejanskih ali
morebitnih nasprotjih interesov ali poslovnih razmerjih, ki bi
lahko vplivala na pripravo raziskav, svetovanja ali priporočil za
glasovanje, in ukrepih za odpravo, zmanjšanje ali obvladovanje
obstoječih ali morebitnih nasprotij interesov.
317.d člen
(predložitev informacij na evropsko
enotno točko dostopa)
(1) Institucionalni vlagatelj,
upravljavec premoženja, svetovalec za glasovanje in družba pri
objavi katerih koli informacij iz 281.d, petega odstavka 294.a,
osmega odstavka 294.b, šestega odstavka 304., 317.b, 317.c in 317.č
člena tega zakona te informacije hkrati predložijo AJPES. AJPES, ki
je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v 2. točki 2.
člena Uredbe 2023/2859/EU, informacije iz prejšnjega stavka
predloži evropski enotni točki dostopa.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka
so v skladu s temi zahtevami:
1. predložene so v formatu, ki omogoča
izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe
2023/2859/EU, ali kadar to zahtevajo predpisi, v strojno berljivi
obliki, kakor je opredeljena v 4. točki 2. člena Uredbe
2023/2859/EU;
2. vsebujejo te metapodatke:
– vsa imena institucionalnega
vlagatelja, upravljavca premoženja, svetovalca za glasovanje ali
družbe, na katere se informacije nanašajo;
– identifikator pravnih subjektov
institucionalnega vlagatelja, upravljavca premoženja, svetovalca za
glasovanje ali družbe, kakor je določen na podlagi točke (b)
četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– velikost institucionalnega
vlagatelja, upravljavca premoženja, svetovalca za glasovanje ali
družbe po kategorijah, kakor so določene na podlagi točke (d)
četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– navedbo industrijskih sektorjev
gospodarskih dejavnosti družbe, kakor so določeni na podlagi točke
(e) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU;
– vrsto informacij glede na razvrstitev
na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe
2023/2859/EU;
– oznako, ali informacije vsebujejo
osebne podatke.
(3) Za namene druge alineje 2. točke
prejšnjega odstavka institucionalni vlagatelj, upravljavec
premoženja, svetovalec za glasovanje in družba pridobijo
identifikator pravnih subjektov, kakor je določen na podlagi točke
(b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU, če tega
identifikatorja še nima.
(4) Če družba informacije iz prvega
odstavka tega člena predloži v sistem za centralno shranjevanje
nadzorovanih informacij na podlagi 159. člena ZTFI-1, da bi te
informacije postale dostopne na evropski enotni točki dostopa, se
šteje, da je ta družba izpolnila obveznosti iz prvega odstavka tega
člena, če so te informacije v skladu z zahtevami glede metapodatkov
iz drugega odstavka tega člena.
6. pododdelek
Revizija in uveljavljanje
odškodninskih zahtevkov
1. odsek
Revizija zaradi preveritve
ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov
družbe
318. člen
(imenovanje posebnega
revizorja)
(1) Skupščina lahko z navadno večino
glasov imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih
postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli
povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala, v zadnjih petih letih.
Za posebnega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je
revidirala letno poročilo družbe v zadnjih petih letih.
(2) Če skupščina zavrne predlog za
imenovanje posebnega revizorja, ga imenuje sodišče na predlog
delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino
osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči
znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 eurov, če obstaja
vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do
nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
(3) Predlagatelji iz prejšnjega odstavka
morajo ostati imetniki delnic do odločbe o predlogu, sicer se
šteje, da so predlog umaknili. Prav tako morajo dokazati, da so
bili imetniki delnic vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine,
ki je zavrnila njihov predlog.
(4) Če je skupščina imenovala posebnega
revizorja, imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni
deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih
nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša
najmanj 400.000 eurov, drugega posebnega revizorja, če je utemeljen
dvom o pristranskosti posebnega revizorja, ki ga je imenovala
skupščina, ali so za to drugi utemeljeni razlogi.
(5) Predlog iz drugega ali četrtega
odstavka tega člena lahko dajo delničarji sodišču 15 dni od
zasedanja skupščine, na kateri je bil zavrnjen predlog za
imenovanje posebnega revizorja ali je bil imenovan posebni revizor,
zoper katerega se uveljavljajo posebni razlogi
zamenjave.
(6) Z odločbo o imenovanju posebnega
revizorja naloži sodišče družbi, da založi predujem za kritje
stroškov posebne revizije. Če družba predujma ne založi, ga sodišče
izterja po uradni dolžnosti. Pritožba ne zadrži izvršbe.
319. člen
(pravice posebnega
revizorja)
(1) Poslovodstvo mora posebnemu revizorju
omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe,
kakor tudi premoženjske predmete, še zlasti blagajno družbe,
zaloge, vrednostne papirje, blago ter preostalo premoženje
družbe.
(2) Posebni revizor lahko zahteva od
članov organov vodenja ali nadzora vsa pojasnila in dokazila,
potrebna za skrben pregled postopkov.
(3) Posebni revizor ima pravice iz prvega
in drugega odstavka tega člena tudi nasproti koncernsko povezani
družbi, tako nasproti obvladujoči, kot tudi nasproti odvisni
družbi.
(4) Glede poteka revidiranja in pogojev
revidiranja se za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja
posameznih poslov družbe smiselno uporablja zakon, ki ureja
revidiranje.
320. člen
(posebno revizorjevo
poročilo)
(1) Posebni revizor mora o ugotovitvah
revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: posebno
revizorjevo poročilo).
(2) V posebno revizorjevo poročilo se
zapišejo tudi dejstva, katerih objava lahko družbi ali povezani
družbi povzroči večjo škodo, če so pomembna, da bi lahko skupščina
ustrezno ovrednotila postopke ali posle, ki se
preverjajo.
(3) Posebni revizor podpiše posebno
revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in
sodišču.
(4) Poslovodstvo mora predložiti posebno
revizorjevo poročilo nadzornemu svetu družbe in ga uvrstiti na
dnevni red naslednje skupščine.
(5) Poslovodstvo mora ugotovitve
posebnega revizorja objaviti v skladu s 185. členom tega zakona.
Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji
delovni dan brezplačno dati prepis posebnega revizorjevega
poročila.
(6) Za odškodninsko odgovornost revizorja
se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 57. člena tega
zakona.
321. člen
(pravica revizorja do povrnitve
stroškov)
(1) Posebni revizor ima pravico do
povrnitve stroškov in plačila za svoje delo. Stroške sodnega
postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja in stroške za
delo posebnega revizorja krije družba.
(2) Če posebnega revizorja imenuje
sodišče, sodišče odloča o povrnitvi stroškov in plačila za delo
posebnega revizorja sodišče.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se
stroški in plačilo posebnega revizorja izplačajo iz predujma. Če
sredstva predujma ne zadoščajo za plačilo stroškov in plačilo dela
posebnega revizorja, naloži sodišče družbi založitev dodatnega
predujma. Pritožba ne zadrži izvršbe.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov ne
izključujejo pravice družbe zahtevati povrnitev stroškov, ki so
nastali zaradi neutemeljene posebne revizije, po splošnih pravilih
o odškodninski odgovornosti.
2. odsek
Izredna revizija zaradi podcenitve
postavk v letnem poročilu
322. člen
(vzroki za izredno
revizijo)
(1) Če obstaja vzrok za domnevo,
da:
1. so v računovodskih izkazih, ki so
sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke
bistveno podcenjene, ali
2. priloge k računovodskim izkazom, ki so
sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih
pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem
ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali
dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v
zapisnik,
imenuje sodišče na predlog delničarjev,
katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala
ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega
kapitala znaša najmanj 400.000 eurov, izrednega
revizorja.
(2) Šteje se, da so postavke sredstev
podcenjene, če so v računovodskih izkazih ovrednotene v nižji
vrednosti, postavke obveznosti do virov sredstev pa, če so izkazane
v višji vrednosti od tiste, po kateri bi morale biti ovrednotene v
skladu z zakonom, računovodskimi standardi, splošnimi
računovodskimi predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov
ter splošnimi načeli za vrednotenje postavk v teh
izkazih.
(3) Delničarji iz prvega odstavka tega
člena morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece
pred dnem zasedanja skupščine delniške družbe, na kateri je bilo
izpodbijano letno poročilo. Prav tako morajo ostati imetniki delnic
do odločbe sodišča o predlogu, sicer se šteje, da so predlog
umaknili.
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena
lahko dajo delničarji sodišču v 30 dneh od skupščine, na kateri je
bilo izpodbijano letno poročilo ali na kateri se je skupščina
seznanila z letnim poročilom in poročilom nadzornega sveta, ki je
potrdil letno poročilo.
(5) Za potek revidiranja in pogojev
revidiranja se za izredno revizijo smiselno uporablja zakon, ki
ureja revidiranje.
323. člen
(imenovanje in povračilo stroškov
izrednega revizorja)
(1) Za imenovanje izrednega revizorja in
stroškov sodnega postopka se smiselno uporabljajo določbe šestega
odstavka 318. člena in 321. člena tega zakona. Pri tem pa za
izrednega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je revidirala
letno poročilo družbe v zadnjih treh letih.
(2) V zvezi z dolžnostmi organov vodenja
ali nadzora in koncernsko povezanih družb do izrednega revizorja se
smiselno uporabljajo določbe 319. člena tega zakona. Enake
dolžnosti do izrednega revizorja ima tudi revizor, ki je revidiral
letno poročilo družbe.
324. člen
(izredno revizorjevo
poročilo)
(1) Izredni revizor mora o izidu izredne
revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: izredno
revizorjevo poročilo).
(2) Če izredni revizor pri opravljanju
revizije ugotovi, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih
bistveno precenjene ali da so bili kršeni predpisi o vsebini
letnega poročila, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati tudi
te ugotovitve.
(3) Če izredni revizor pri opravljanju
revizije ugotovi, da so izpodbijane postavke bistveno podcenjene,
mora v izrednem revizorjevem poročilu pojasniti:
1. do kolikšne najnižje vrednosti bi
morale biti ovrednotene posamezne postavke sredstev ali s kakšnim
najvišjim zneskom bi morale biti ovrednotene posamezne postavke
obveznosti do virov sredstev;
2. za kakšen znesek bi bil letni dobiček
višji ali letna izguba manjša ob upoštevanju ugotovitve iz prejšnje
točke.
(4) Če izredni revizor pri opravljanju
revizije ugotovi, da izpodbijane postavke niso ali so le neznatno
podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da
izpodbijane postavke niso bistveno podcenjene.
(5) Če izredni revizor ugotovi, da
priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega
letnega poročila, niso vsebovale predpisanih pojasnil ali so bile
nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo
manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna
pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vnesejo v zapisnik,
mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati manjkajoče podatke. Če
priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega
letnega poročila, niso vsebovale podatkov o odmikih metod
vrednotenja in oblikovanja popravkov vrednosti, ki bi jih družba
morala uporabiti v skladu z zakonom, računovodskimi standardi in
svojimi računovodskimi usmeritvami, mora revizor v pojasnjevalnem
odstavku svojega poročila navesti ugotovljiv znesek, za katerega bi
bil višji ali nižji letni dobiček ali letna izguba, če bi bile
uporabljene ustrezne metode.
(6) Če izredni revizor ugotovi, da
priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega
letnega poročila, vsebujejo vsa predpisana pojasnila in niso
nepopolne, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da
vsebuje izpodbijano letno poročilo vse predpisane
podatke.
(7) Izredni revizor podpiše izredno
revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in
sodišču.
(8) Poslovodstvo mora predložiti izredno
revizorjevo poročilo nadzornemu svetu in ga uvrstiti na dnevni red
naslednje skupščine.
(9) Poslovodstvo mora ugotovitve
izrednega revizorja objaviti v skladu z določbo 185. člena tega
zakona. Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje
naslednji delovni dan brezplačno dati prepis izrednega
revizorjevega poročila.
(10) Glede odškodninske odgovornosti
izrednega revizorja se smiselno uporabljajo določbe tretjega
odstavka 57. člena tega zakona.
325. člen
(izpodbijanje ugotovitev izrednega
revizijskega poročila)
(1) V primeru iz tretjega ali četrtega
odstavka prejšnjega člena lahko družba ali delničarji, katerih
skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala družbe
ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega
kapitala znaša najmanj 400.000 eurov, pri sodišču, ki je imenovalo
izrednega revizorja, z ugovorom izpodbijajo ugotovitve izrednega
revizorjevega poročila o višini ovrednotenja izpodbijanih
postavk.
(2) Delničarji iz prvega odstavka tega
člena morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece
pred dnem zasedanja skupščine delniške družbe, na kateri je bilo
izpodbijano letno poročilo. Prav tako morajo ostati imetniki delnic
do odločbe o ugovoru, sicer se šteje, da so ugovor
umaknili.
(3) V ugovoru mora biti naveden znesek, s
katerim naj bi bile postavke, na katere se nanaša ugovor,
ovrednotene v izrednem revizorjevem poročilu.
(4) Družba lahko v ugovoru zahteva tudi,
da sodišče ugotovi, da računovodski izkazi, ki so sestavni del
izpodbijanega letnega poročila, ne vsebujejo bistveno podcenjenih
postavk.
326. člen
(upoštevanje ugotovitev izrednega
revizorjevega poročila)
Če proti ugotovitvam izrednega
revizijskega poročila v 30 dneh po objavi v skladu z devetim
odstavkom 324. člena tega zakona ni bil vložen ugovor ali je bil
ugovor pravnomočno zavrnjen, mora poslovodstvo v prvem letnem
poročilu po izdelavi izrednega revizorjevega poročila ali
pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugovor zavrnjen, upoštevati
ugotovitve izrednega revizorjevega poročila in postavke ovrednotiti
z vrednostmi ali zneski, ugotovljenimi v izrednem revizorjevem
poročilu.
3. odsek
Tožba za povrnitev
škode
327. člen
(vložitev tožbe za povrnitev
škode)
(1) Poslovodstvo družbe mora v šestih
mesecih od dneva skupščine vložiti tožbo za povrnitev škode, ki so
jo družbi v zvezi z ustanovitvijo povzročili ustanovitelji ali za
povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je
družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov
vodenja ali nadzora, če tako sklene skupščina z navadno večino
glasov.
(2) Če je tožbo iz prejšnjega odstavka
treba vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še vedno
opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina
imenovati posebnega zastopnika.
(3) Posebni zastopnik zastopa družbo v
postopku pred sodiščem, ki odloča o utemeljenosti odškodninskega
zahtevka in postopku v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe, s katero
je bilo odločeno o utemeljenosti takega zahtevka.
328. člen
(vložitev tožbe v imenu družbe na
zahtevo manjšine)
(1) Če predlog za vložitev tožbe iz
prvega odstavka prejšnjega člena na skupščini ni sprejet ali če
skupščina v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena ne imenuje
posebnega zastopnika ali če poslovodstvo ali posebni zastopnik ne
ravnata v skladu s sklepom skupščine iz prvega odstavka prejšnjega
člena, lahko tako tožbo v svojem imenu in za račun družbe vložijo
delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino
osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči
znesek osnovnega kapitala znašajo najmanj 400.000 eurov.
(2) Delničarji iz prvega odstavka tega
člena morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece
pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njihov predlog. Prav
tako morajo ostati imetniki delnic do odločbe sodišča o tožbenem
zahtevku, sicer se šteje, da so tožbo umaknili.
(3) Za stroške postopka in stroške
posebnega zastopnika se smiselno uporabljajo določbe šestega
odstavka 318. člena in 321. člen tega zakona.
6. oddelek
SPREMEMBE STATUTA IN POVEČANJE ALI
ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA
1. pododdelek
Spremembe statuta
329. člen
(skupščinski sklep)
(1) Za vsako spremembo statuta je
potreben sklep skupščine. Skupščina lahko prenese pooblastilo za
spremembo statuta, ki se nanaša zgolj na uskladitev njegovega
besedila z veljavno sprejetimi odločitvami, na nadzorni svet ali
upravni odbor.
(2) Za sklep skupščine je potrebna večina
najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Statut lahko določa drugačno kapitalsko večino, vendar ne manj kot
večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, če je pri
sklepanju zastopana najmanj polovica osnovnega kapitala. To pa ne
velja za spremembo dejavnosti družbe in za primere, za katere je z
zakonom predpisana višja kapitalska večina. Statut lahko določa
tudi druge zahteve.
(3) Za veljavnost skupščinskega sklepa iz
prejšnjega odstavka, s katerim se dosedanje razmerje več razredov
delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno soglasje
delničarjev tega razreda. O soglasju morajo prizadeti delničarji
sprejeti izredni sklep. Za sprejetje tega sklepa veljajo določbe
prejšnjega odstavka.
330. člen
(prenos najmanj 25% premoženja
družbe)
(1) Za sklenitev pogodb in drugih pravnih
poslov, s katerimi se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25%
premoženja družbe, pri čemer ne gre za prenos po določbah tega
zakona o statusnih preoblikovanjih, je potreben sklep skupščine,
sprejet z večino, določeno v drugem odstavku 329. člena tega
zakona. Ta omejitev nima pravnega učinka proti tretjim
osebam.
(2) Vsaj mesec dni pred dnem zasedanja
skupščine, ki bo odločala o soglasju za prenos premoženja družbe,
je treba delničarjem na sedežu družbe omogočiti vpogled v pogodbo.
Vsakemu delničarju je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji
delovni dan brezplačno zagotoviti prepis pogodbe.
(3) Na zasedanju skupščine je treba
predložiti pogodbo, s katero se družba zaveže prenesti najmanj 25%
premoženja družbe. Poslovodstvo družbe mora na začetku obravnave na
skupščini ustno obrazložiti vsebino pogodbe. Pogodba se priloži
zapisniku skupščine.
(4) Če zaradi prenosa najmanj 25%
premoženja družbe družba preneha, je treba predlogu za vpis
prenehanja priložiti izvirnik pogodbe ali notarsko overjen prepis
pogodbe.
331. člen
(soglasje delničarjev)
(1) Za veljavnost sklepa, s katerim se
nalagajo delničarjem dodatne obveznosti v skladu s tem zakonom in
statutom, je potrebno soglasje vseh prizadetih
delničarjev.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja
tudi za sklep, s katerim se za prenos imenskih delnic ali začasnic
zahteva soglasje družbe.
332. člen
(vpis spremembe
statuta)
(1) Poslovodstvo mora spremembo statuta
prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloži prečiščeno
besedilo statuta, ki mu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da
se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o spremembi
statuta. Če je za spremembo statuta potrebno dovoljenje državnega
organa, se prijavi priloži tudi ta listina.
(2) Če se sprememba ne nanaša na podatke
iz 201. člena tega zakona, zadostuje pri vpisu sklicevanje na
listine, vložene pri registrskem organu. Če se sprememba nanaša na
določbe, katerih vsebino je treba objaviti, se objavi tudi vsebina
sprememb.
(3) Sprememba statuta začne veljati z
vpisom v register.
2. pododdelek
Ukrepi za povečanje osnovnega
kapitala
1. odsek
Povečanje osnovnega kapitala z
vložki
333. člen
(pogoji)
(1) O povečanju osnovnega kapitala z
vložki se odloča z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju
zastopanega osnovnega kapitala, če s statutom ni določena drugačna
kapitalska večina, vendar ne manj kot večino pri sklepanju
zastopanega kapitala. Za izdajo prednostnih delnic brez glasovalne
pravice lahko statut določi le višjo kapitalsko večino in dodatne
zahteve.
(2) Osnovni kapital se lahko poveča samo
z izdajo novih delnic. Pri družbah s kosovnimi delnicami se mora
skupno število delnic povečati v enakem razmerju kot osnovni
kapital.
(3) Če obstaja več razredov delnic, je za
veljavnost skupščinskega sklepa potrebno soglasje vsakega razreda
delnic. O soglasju morajo delničarji vsakega razreda delnic
sprejeti izredni sklep v skladu z določbami prvega odstavka tega
člena.
(4) Če je emisijski znesek delnic višji
od najmanjšega emisijskega zneska, se v sklepu o povečanju
osnovnega kapitala določi najnižji znesek, ki mora biti plačan ob
nakupu delnice.
(5) Osnovnega kapitala ni mogoče
povečati, dokler dosedanji vložki niso v celoti plačani, razen če
je ostal nevplačan le neznaten znesek.
334. člen
(povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki)
(1) Če se vlagajo stvarni vložki, je
treba v sklepu o povečanju osnovnega kapitala določiti predmet
vložka, osebo, od katere družba pridobi predmet, in število delnic,
pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic,
ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek. Sklep o tem se sme
sprejeti le, če so bili sprejem stvarnega vložka in podatki iz
prejšnjega stavka objavljeni v skladu z 296. členom in tretjim
odstavkom 298. člena tega zakona.
(2) Če 334.a člen tega zakona ne določa
drugače, mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo
določbe 194. in 195. do 197. člena tega zakona.
(3) Registrski organ lahko zavrne vpis
povečanja osnovnega kapitala, če je vrednost stvarnega vložka
bistveno nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic, ki jih je
treba zanj zagotoviti.
334.a člen
(povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki brez revizije)
(1) Za povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki, ki ga revizorju ni treba pregledati, se smiselno
uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka in prvega do
tretjega stavka petega odstavka 194.a člena tega zakona. Pri
tem:
1. se namesto izraza »ustanovitveni
revizor« ali »ustanovitveni revizorji« uporablja izraz »revizor«
ali »revizorji«,
2. se namesto izraza »ustanovitev«
uporablja izraz »povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi
vložki«,
3. se namesto izraza »statut« uporablja
izraz »sklep o povečanju osnovnega kapitala«,
4. se namesto izraza »ustanovitvena
revizija« uporablja izraz »revizija«,
5. mora biti tehtano povprečje enotnega
tečaja določeno za najmanj šest mesečno obdobje, ki se konča dva
meseca pred dnem sprejema sklepa o povečanju osnovnega
kapitala.
(2) V dnevnem redu zasedanja skupščine
mora biti navedeno, da revizorju ni treba pregledati povečanja
osnovnega kapitala. Organi vodenja in nadzora morajo v objavi
dnevnega reda navesti predloge sklepov; sklep o povečanju osnovnega
kapitala pa mora poleg podatkov iz prvega stavka prvega odstavka
prejšnjega člena določiti tudi, da revizorju ni treba pregledati
povečanja osnovnega kapitala.
(3) Pridobitev predmeta stvarnega vložka
je neveljavna, če je ta družbi izročen pred petim delovnim dnem od
dneva sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala.
(4) Če v primeru iz prvega odstavka tega
člena v zvezi z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 194.a
člena tega zakona en ali več revizorjev ne pregleda povečanja
osnovnega kapitala s stvarnimi vložki kljub nastanku novih
okoliščin iz petega odstavka 194.a člena tega zakona, imenuje
sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo
najmanj dvajsetino osnovnega kapitala na dan sprejema sklepa o
povečanju osnovnega kapitala, revizorja, ki pregleda povečanje
osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Predlog lahko delničarji iz
prejšnjega stavka vložijo do dneva izročitve predmeta stvarnega
vložka. Delničarji morajo ostati imetniki delnic do vložitve
predloga. Če revizor pregleda povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki, se izjava iz četrtega odstavka 194.a člena tega
zakona ne predloži registrskemu organu in ne objavi.
335. člen
(prijava sklepa za vpis v
register)
(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega
sveta morata prijaviti sklep o povečanju osnovnega kapitala za vpis
v register.
K prijavi se priloži:
– poročilo o reviziji stvarnih vložkov,
če je povečanje osnovnega kapitala pregledal en ali več
revizorjev;
– v primeru iz prvega odstavka prejšnjega
člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 194.a člena tega
zakona potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz drugega
odstavka 194.a člena tega zakona.
(2) V prijavi se navede, kateri vložki v
dosedanji osnovni kapital še niso plačani in zakaj se ne dajo
pridobiti.
336. člen
(vpisovanje novih
delnic)
(1) Nove delnice se vpisujejo s pisno
izjavo (v nadaljnjem besedilu: vpisno potrdilo), iz katere je
razviden njihov delež po številu, pri delnicah z nominalnim zneskom
tudi po nominalnem znesku, če je izdanih več razredov, pa tudi
razred delnic. Vpisno potrdilo se izda v dvojniku. Vsebovati
mora:
– dan, ko je bil sprejet sklep o
povečanju osnovnega kapitala;
– emisijski znesek delnic, znesek plačil
in dodatne obveznosti;
– podatke iz prvega odstavka 334. člena
tega zakona, in če je izdanih več razredov, vsakemu razredu delnic
pripadajoč znesek osnovnega kapitala, in
– trenutek, ko postane vpis neobvezujoč,
če do takrat ni vpisana izvedba povečanja osnovnega
kapitala.
(2) Vpisna potrdila, ki ne vsebujejo
popolnih podatkov iz prejšnjega odstavka, so nična.
(3) Omejitev, ki ni določena na vpisnem
potrdilu, je proti družbi neveljavna.
337. člen
(prednostna pravica do novih
delnic)
(1) Dosedanji delničarji imajo v
sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico
do vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev te pravice je najmanj 14
dni.
(2) Poslovodstvo mora objaviti emisijski
znesek novih delnic ali merila, po katerih se ta znesek izračuna,
in rok iz prejšnjega odstavka. Če se objavijo samo merila, po
katerih se izračuna emisijski znesek, mora poslovodstvo objaviti
emisijski znesek najkasneje tri dni pred iztekom roka za
uveljavitev prednostne pravice.
(3) Prednostna pravica se lahko v celoti
ali delno izključi samo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala. V
tem primeru je za sklep poleg zakonskih ali statutarnih zahtev za
povečanje kapitala potrebna večina najmanj treh četrtin pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi višjo
kapitalsko večino in druge zahteve.
(4) Sklep o popolni ali delni izključitvi
prednostne pravice se lahko sprejme le, če je bila izključitev
objavljena v skladu z 296. členom in tretjim odstavkom 298. člena
tega zakona. Poslovodstvo mora skupščini predložiti pisno poročilo
o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne
pravice; v poročilu je treba utemeljiti predlagani emisijski
znesek.
(5) Ne šteje se za izključitev prednostne
pravice, če po sklepu prevzame nove delnice finančna organizacija z
obveznostjo, da jih bo ponudila delničarjem. Poslovodstvo v glasilu
ali elektronskem mediju družbe objavi ponudbo finančne organizacije
z navedbo plačila za delnice in rok, določen za sprejetje ponudbe;
enako velja, če delnice prevzame kdo drug z obveznostjo, da jih bo
ponudil delničarjem.
338. člen
(zagotovitev opcij in drugih
upravičenj do vpisa novih delnic)
(1) Opcije in druga upravičenja do vpisa
novih delnic se lahko zagotovijo samo ob upoštevanju določb tega
zakona o prednostni pravici delničarjev do novih delnic.
(2) Če so opcije ali druga upravičenja do
vpisa novih delnic zagotovljena pred sprejetjem ustreznega sklepa o
povečanju osnovnega kapitala, je taka zagotovitev v razmerju do
družbe brez pravnega učinka.
339. člen
(prijava in vpis povečanja osnovnega
kapitala)
(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega
sveta morata prijaviti izvedbo povečanja osnovnega kapitala za vpis
v register.
(2) Za prijavo za vpis v register se
smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 199. člena tega
zakona.
(3) Prijavi se priložijo:
– dvojniki vpisnih potrdil in seznam
vpisnikov, ki ga podpiše poslovodstvo in na katerem so navedeni
delnice vsakega vpisnika in njegova vplačila;
– če gre pri povečanju kapitala za
stvarne vložke:
1. pogodbe, na katerih temeljijo podatki
iz 334. člena tega zakona ali ki so bile sklenjene za njihovo
izvedbo;
2. v primerih iz prvega odstavka 334.a
člena v zvezi s prvim odstavkom 194.a člena tega zakona izjavo
organov vodenja in nadzora, da delničarji iz četrtega odstavka
334.a člena tega zakona niso predlagali imenovanja
revizorja;
– obračun stroškov, ki bodo za družbo
nastali z izdajo novih delnic, in
– dovoljenje državnega organa, če je to
potrebno za povečanje osnovnega kapitala.
(4) Predloženi dokumenti se shranijo pri
registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.
340. člen
(začetek veljavnosti povečanja
osnovnega kapitala)
Povečanje osnovnega kapitala začne
veljati z dnem vpisa v register.
341. člen
(objava)
V objavi vpisa povečanja osnovnega
kapitala se poleg njegove vsebine navedejo emisijski znesek delnic,
podatki, predvideni za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi
vložki, in poročilo o reviziji stvarnih vložkov, če ga je bilo
treba izdelati. Pri objavi teh podatkov zadostuje sklicevanje na
listine, predložene registrskem organu.
342. člen
(prepoved izdaje delnic in
začasnic)
Pred vpisom povečanja osnovnega kapitala
se pravice do novih deležev ne morejo prenesti, nove delnice in
začasnice pa ne izdati. Pred tem izdane delnice in začasnice so
nične. Za škodo iz take izdaje so izdajatelji imetnikom odgovorni
kot solidarni dolžniki.
2. odsek
Pogojno povečanje osnovnega
kapitala
343. člen
(pogoji)
(1) Skupščina lahko sklene pogojno
povečati osnovni kapital le zaradi:
– uresničitve pravice imetnikov
zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice ali uresničitve
prednostne pravice do nakupa novih delnic;
– priprave na združitev več družb ali
zaradi zagotovitve odpravnine delničarjem v zvezi s statusnimi
preoblikovanji družb, če se po tem zakonu odpravnina lahko zagotovi
v delnicah, in
– uresničitve pravic delavcev družbe za
prejem novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki
delavcem pripadajo iz udeležbe pri dobičku, ki jim jo družba
zagotavlja, in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic,
ki jih je družba zagotovila članom organov vodenja ali nadzora in
delavcem družbe ali z njo povezane družbe.
(2) Najmanjši emisijski znesek delnic,
izdanih v postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, ne sme
preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja med sklepanjem o
pogojnem povečanju kapitala. Za zagotovitev opcijskih upravičenj do
nakupa delnic lahko pogojno povečanje osnovnega kapitala dosega le
10 % od osnovnega kapitala, ki obstaja med sklepanjem o pogojnem
povečanju kapitala.
(3) Sklep skupščine, ki je sprejet v
nasprotju s prejšnjimi odstavki, je ničen.
(4) Določbe tega zakona o prednostni
pravici do nakupa novih delnic se smiselno uporabljajo tudi za
zamenljive obveznice.
344. člen
(veljavnost sklepa)
(1) Za veljavnost sklepa o pogojnem
povečanju osnovnega kapitala je potrebna večina najmanj treh
četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko
določi tudi višjo kapitalsko večino in druge zahteve ter soglasje v
skladu s tretjim odstavkom 333. člena tega zakona.
(2) S sklepom se določijo
tudi:
– namen pogojnega povečanja osnovnega
kapitala;
– upravičenci, in
– emisijski znesek ali merila, po katerih
se ta znesek izračuna.
345. člen
(pogojno povečanje osnovnega kapitala
s stvarnimi vložki)
(1) Pri stvarnih vložkih se v sklepu o
pogojnem povečanju osnovnega kapitala določi predmet vložka, oseba,
od katere družba pridobiva predmet, število delnic, pri delnicah z
nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic, zagotovljenih
za stvarni vložek. Sklep se sprejme le, če je bila pridobitev
stvarnega vložka objavljena v skladu z 296. členom in tretjim
odstavkom 298. člena tega zakona.
(2) Za stvarni vložek se ne štejejo
denarne terjatve, ki pripadajo delavcem družbe iz udeležbe pri
dobičku, ki jim jo zagotavlja družba, in izročitev zamenljivih
obveznic v zameno za delnice.
(3) Če 345.a člen tega zakona ne določa
drugače, mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo
določbe 194. in 195. do 197. člena tega zakona.
(4) Registrski organ lahko zavrne vpis,
če je vrednost stvarnega vložka bistveno nižja od najmanjšega
emisijskega zneska delnic, ki jih je treba zagotoviti.
345.a člen
(pogojno povečanje osnovnega kapitala
s stvarnimi vložki brez revizije)
Za pogojno povečanje osnovnega kapitala s
stvarnimi vložki, ki ga revizorju ni treba pregledati, se smiselno
uporabljajo določbe 334.a člena tega zakona.
346. člen
(prijava sklepa)
(1) Poslovodstvo in predsednik nadzornega
sveta morata prijaviti sklep o pogojnem povečanju osnovnega
kapitala za vpis v register.
(2) Prijavi se priložijo:
– če gre pri povečanju kapitala za
stvarne vložke:
1. pogodbe, ki so bile sklenjene za
pridobitev stvarnih vložkov;
2. v primeru iz prvega odstavka
prejšnjega člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 194.a člena
tega zakona potrdilo o tehtanem povprečju enotnega tečaja iz
drugega odstavka 194.a člena tega zakona;
3. v primerih iz prvega odstavka
prejšnjega člena v zvezi s prvim odstavkom 194.a člena tega zakona
izjavo organov vodenja in nadzora, da delničarji iz četrtega
odstavka 345.a člena tega zakona niso predlagali imenovanja
revizorja;
4. poročilo revizorja, če je revizor
pregledal povečanje osnovnega kapitala;
– obračun stroškov, ki jih bo družba
imela z izdajo delnic, in
– dovoljenje državnega organa, če je to
potrebno za povečanje osnovnega kapitala.
(3) Predloženi dokumenti se hranijo pri
registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.
347. člen
(objava vpisa)
V objavi vpisa sklepa o pogojnem
povečanju osnovnega kapitala se poleg njegove vsebine navedejo
podatki iz drugega odstavka 344. člena tega zakona, podatki iz 345.
člena tega zakona pri pridobitvi stvarnega vložka in obvestilo o
opravljeni reviziji stvarnih vložkov, če jo je bilo treba opraviti.
Za podatke iz 345. člena tega zakona zadostuje sklicevanje na
listine, predložene registrskemu organu.
348. člen
(prepovedana izdaja
delnic)
Do vpisa sklepa o pogojnem povečanju
osnovnega kapitala v register se delnice ne smejo izdati,
upravičenec pa ne more uveljavljati svoje pravice do prednostnega
nakupa novih delnic. Pred tem izdane delnice so nične. Za škodo iz
take izdaje so izdajatelji imetnikom odgovorni kot solidarni
dolžniki.
349. člen
(izjava o uresničitvi prednostne
pravice)
(1) Prednostna pravica se uresničuje s
pisno izjavo, ki se izda v dvojniku. V njej morajo biti navedeni
število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom tudi njihov
nominalni znesek, in če je izdanih več razredov, razred delnic,
podatki iz drugega odstavka 344. člena tega zakona in pri prejemu
stvarnega vložka iz 345. člena tega zakona ter dan, ko je bil
sprejet sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
(2) Izjava iz prejšnjega odstavka ima
enak učinek kot vpisna izjava. Izjave, katerih vsebina ne ustreza
določbi prejšnjega odstavka ali ki vsebujejo omejitve upravičenčeve
obveznosti, so nične.
(3) Vsaka omejitev, ki ni navedena v
izjavi, je proti družbi neveljavna.
350. člen
(izdaja delnic)
(1) Poslovodstvo sme ob upoštevanju
določb drugega odstavka 333. člena tega zakona izdati delnice le za
namen, določen v sklepu o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, in
šele po polnem plačilu delnic.
(2) Poslovodstvo sme izdati delnice v
zameno za zamenljive obveznice le, če se razlika med emisijskim
zneskom obveznic, namenjenih zamenjavi, in višjim najmanjšim
emisijskim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti, krije
iz drugih rezerv iz dobička, ki se lahko uporabijo v ta namen, ali
z doplačilom, ki ga opravi imetnik zamenljive obveznice.
351. člen
(začetek veljavnosti pogojnega
povečanja osnovnega kapitala)
Z izdajo delnic je osnovni kapital
povečan.
352. člen
(prijava izdaje delnic)
(1) Poslovodstvo mora v enem mesecu po
izteku poslovnega leta prijaviti za vpis v register skupni znesek
pogojno povečanega kapitala.
(2) Prijavi se priložijo dvojniki vpisnih
potrdil in seznam oseb, ki so uresničile prednostno pravico ali
pravico do zamenjave obveznic. Seznam podpiše poslovodstvo,
navajati pa mora delnice, ki pripadajo vsakemu delničarju, in zanje
vplačane vložke.
(3) V prijavi mora poslovodstvo izjaviti,
da so bile delnice izdane le za namen, določen v sklepu o pogojnem
povečanju kapitala, in ne pred polnim plačilom delnic.
(4) Predloženi dokumenti se shranijo pri
registrskem organu v izvirniku ali overjenem prepisu.
3. odsek
Odobreni kapital
353. člen
(pogoji)
(1) Statut lahko pooblasti poslovodstvo
za najdlje pet let po vpisu družbe v register, da osnovni kapital
poveča do določenega zneska (odobreni kapital) z izdajo novih
delnic za vložke. Na način iz
prejšnjega stavka ni mogoče izdati delnic z večkratno glasovalno
pravico.
(2) Pooblastilo je lahko dano tudi s
spremembo statuta za najdlje pet let po vpisu spremembe statuta v
register. Za veljavnost sklepa je potrebna večina najmanj treh
četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko
določi višjo kapitalsko večino in druge zahteve ter soglasje v
skladu z določbo tretjega odstavka 333. člena tega
zakona.
(3) Znesek odobrenega kapitala ne sme
preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko je bilo
pooblastilo dano. Nove delnice se izdajo samo s soglasjem
nadzornega sveta.
(4) Statut lahko določi, da se nove
delnice izdajo delavcem družbe.
354. člen
(izdaja novih delnic)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se za
izdajo novih delnic smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka
333. člena in 336. do 342. člena tega zakona. Nove delnice se
izdajo na podlagi pooblastila brez izrednega sklepa
skupščine.
(2) V pooblastilu je lahko določeno, da
poslovodstvo odloča o izključitvi prednostne pravice do novih
delnic. Če se pooblastilo, ki to določa, podeli s spremembo
statuta, se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka 337.
člena tega zakona.
(3) Nove delnice se ne izdajo, dokler se
v celoti ne vplačajo še neporavnani vložki v dosedanji osnovni
kapital. Če je neporavnanih vložkov sorazmerno malo, se nove
delnice kljub temu lahko izdajo. V prijavi izvedbe povečanja
osnovnega kapitala se navede, kateri vložki v dosedanji osnovni
kapital še niso plačani in zakaj.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov ne
veljajo za izdajo delnic delavcem družbe.
355. člen
(pogoji za izdajo
delnic)
(1) O vsebini pravic iz delnic in pogojih
za izdajo delnic odloča poslovodstvo, ki mora za svojo odločitev
pridobiti soglasje nadzornega sveta. Soglasje nadzornega sveta je
potrebno tudi za odločitev poslovodstva iz drugega odstavka
prejšnjega člena o izključitvi prednostne pravice do novih
delnic.
(2) Če obstajajo prednostne delnice brez
glasovalne pravice, se lahko prednostne delnice, ki imajo pri
razdelitvi dobička ali premoženja družbe prednost pred njimi ali so
z njimi izenačene, izdajo le, če to določa pooblastilo.
356. člen
(izdaja delnic za stvarne
vložke)
(1) Za stvarne vložke se izdajo delnice
le, če to določa pooblastilo in če poslovodstvo pridobi soglasje
nadzornega sveta.
(2) Poslovodstvo mora določiti predmet
stvarnega vložka, osebo, od katere družba predmet pridobiva,
število delnic in pri delnicah z nominalnim zneskom tudi nominalni
znesek delnic, ki jih je treba zagotoviti za vložek, če to že ni
določeno v pooblastilu. Vsi ti podatki morajo biti vneseni v vpisno
potrdilo.
(3) Če 356.a člen tega zakona ne določa
drugače, mora izdajo delnic za stvarne vložke pregledati en ali več
revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 194. in 195.
do 197. člena tega zakona.
(4) Registrski organ lahko zavrne vpis,
če je vrednost stvarnega vložka bistveno nižja od najmanjšega
emisijskega zneska delnic, ki jih je treba zanj
zagotoviti.
(5) Določbe drugega in tretjega odstavka
tega člena se ne uporabljajo za vložek denarnih terjatev, ki
delavcem družbe pripadajo na podlagi udeležbe pri dobičku, ki jim
jo družba zagotavlja.
356.a člen
(izdaja delnic za stvarne vložke brez
revizije)
(1) Za izdajo delnic za stvarne vložke,
ki je revizorju ni treba pregledati, se smiselno uporabljajo
določbe prvega do četrtega odstavka in prvega do tretjega stavka
petega odstavka 194.a člena tega zakona. Pri tem se:
1. namesto izraza »ustanovitveni revizor«
ali »ustanovitveni revizorji« uporablja izraz »revizor« ali
»revizorji«,
2. namesto izraza »ustanovitev« uporablja
izraz »izdaja delnic za stvarne vložke«,
3. namesto izraza »statut« uporablja
izraz »sklep o izdaji delnic«,
4. namesto izraza »ustanovitvena
revizija« uporablja izraz »revizija«,
5. pri smiselni uporabi določb četrtega
odstavka 194.a člena tega zakona upošteva četrti odstavek tega
člena.
(2) V primeru iz drugega odstavka 353.
člena tega zakona mora biti v dnevnem redu zasedanja skupščine
navedeno, da revizorju ni treba pregledati izdaje delnic za stvarne
vložke. Organi vodenja in nadzora morajo v objavi dnevnega reda
navesti predloge za sprejemanje sklepov.
(3) Pooblastilo mora določiti, da
revizorju ni treba pregledati izdaje delnic.
(4) Člani organov vodenja ali nadzora
morajo najmanj pet delovnih dni pred dnem izročitve predmeta
stvarnega vložka predložiti registrskemu organu ter
na spletni strani AJPES
in glasilu ali elektronskem mediju
družbe, če ga družba ima, objaviti obvestilo, ki vsebuje datum
sklepa o izdaji delnic in podatke iz prvega odstavka tega člena v
zvezi s prvo do četrto alinejo četrtega odstavka 194.a člena tega
zakona. Člani organov vodenja ali nadzora morajo v roku enega
meseca od izročitve predmeta stvarnega vložka predložiti
registrskemu organu in na način iz prejšnjega stavka objaviti
izjavo, da od predložitve in objave obvestila iz prejšnjega stavka
niso nastale nove okoliščine iz prvega odstavka tega člena v zvezi
s prvim ali drugim stavkom petega odstavka 194.a člena tega
zakona.
(5) Če v primeru iz prvega odstavka tega
člena v zvezi z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 194.a
člena tega zakona en ali več revizorjev ne pregleda izdaje delnic
za stvarne vložke kljub nastanku novih okoliščin iz prvega odstavka
tega člena v zvezi s prvim ali drugim stavkom petega odstavka 194.a
člena tega zakona, imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih
skupni deleži znašajo najmanj dvajsetino osnovnega kapitala na dan
sprejema sklepa o izdaji delnic, revizorja, ki pregleda izdajo
delnic za stvarne vložke. Predlog lahko delničarji vložijo do dneva
izročitve predmeta stvarnega vložka. Delničarji morajo ostati
imetniki delnic do vložitve predloga. Če revizor pregleda izdajo
delnic za stvarne vložke, se izjava iz drugega stavka prejšnjega
odstavka ne predloži registrskemu organu in ne objavi.
357. člen
(pogodbe o stvarnih vložkih pred
vpisom družbe)
Če so bile pred vpisom družbe sklenjene
pogodbe, po katerih je treba za odobreni kapital plačati stvarni
vložek, mora statut vsebovati določbe o prevzemu stvarnih vložkov.
Za prevzem se smiselno uporabljajo določbe tretjega in petega
odstavka 187. člena, 193. do 197., 199. ter 200. člena tega
zakona.
4. odsek
Povečanje osnovnega kapitala iz
sredstev družbe
358. člen
(pogoji)
(1) Skupščina lahko sklene, da se osnovni
kapital poveča s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala v
osnovni kapital.
(2) Za sklep in prijavo sklepa se
smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 333. člena in prvega
odstavka 335. člena tega zakona. Družbe s kosovnimi delnicami lahko
povečajo osnovni kapital tudi brez izdaje novih delnic, pri čemer
mora sklep o povečanju navajati način povečanja.
(3) Skupščina lahko odloča o povečanju
osnovnega kapitala šele, ko je bilo sprejeto letno poročilo za
zadnje poslovno leto, ki se je končalo pred odločanjem o povečanju
osnovnega kapitala.
359. člen
(rezerve in dobiček, ki se lahko
preoblikujejo v osnovni kapital)
(1) V osnovni kapital se lahko
preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala in v naslednjem
obsegu:
1. kapitalske rezerve iz 4., 5. in 6.
točke prvega odstavka 64. člena tega zakona;
2. kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke
prvega odstavka 64. člena tega zakona v znesku, v katerem te skupaj
z zakonskimi rezervami presegajo delež osnovnega kapitala iz
tretjega odstavka 64. člena tega zakona pred njegovim
povečanjem;
3. statutarne rezerve, če statut določa,
da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen;
4. druge rezerve iz dobička;
5. preneseni dobiček;
6. Revalorizacijske rezerve.
(2) Postavke lastnega kapitala, ki se
preoblikujejo v osnovni kapital, morajo biti izkazane v zadnji
letni bilanci stanja ali vmesni bilanci stanja. Vmesna bilanca
stanja iz prejšnjega stavka mora biti sestavljena v skladu z
določbami tega zakona o sestavi letne bilance stanja.
(3) Preoblikovanje drugih postavk
lastnega kapitala v osnovni kapital ni dopustno, če je v bilanci
stanja, ki je podlaga za preoblikovanje, izkazana prenesena izguba
ali čista izguba poslovnega leta.
360. člen
(bilanca stanja kot
osnova)
(1) Sklep o povečanju osnovnega kapitala
mora temeljiti na bilanci stanja iz drugega odstavka prejšnjega
člena, katere bilančni presečni dan je največ osem mesecev pred
vložitvijo predloga za vpis povečanja osnovnega kapitala v register
in ki jo je pregledal revizor ter o njej dal mnenje brez
pridržka.
(2) Če skupščina ne imenuje drugega
revizorja, opravi revizijo tisti, ki ga je za revizorja zadnjih
letnih računovodskih izkazov izvolila skupščina ali ga je imenovalo
sodišče.
361. člen
(prijava in vpis
sklepa)
(1) Prijavi sklepa za vpis v register se
priložita bilanca stanja, na podlagi katere je bil osnovni kapital
povečan, z revizorjevim mnenjem brez pridržka, in zadnje letno
poročilo, če še ni predloženo. Prijavitelji morajo registrskemu
organu dati izjavo, da po njihovi vednosti od dne za osnovo vzete
bilance stanja do dneva prijave ni prišlo do zmanjšanja premoženja,
ki bi nasprotovalo povečanju osnovnega kapitala, če bi se o tem
odločalo na dan prijave.
(2) Registrski organ vpiše sklep o
povečanju osnovnega kapitala v register, če so izpolnjeni pogoji iz
prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pri vpisu sklepa v register se
navede, da gre za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev
družbe.
362. člen
(začetek veljavnosti povečanja
osnovnega kapitala)
(1) Z vpisom sklepa o povečanju osnovnega
kapitala v register je osnovni kapital povečan.
(2) Ko je sklep iz prejšnjega odstavka
vpisan v register, se šteje, da so nove delnice polno
vplačane.
363. člen
(upravičenci iz povečanja osnovnega
kapitala)
Delničarjem pripadajo nove delnice v
sorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu
družbe. Drugačen skupščinski sklep je ničen.
364. člen
(delne pravice)
(1) Če pri povečanju osnovnega kapitala
na delež v dosedanjem osnovnem kapitalu odpade le del nove delnice,
je tako delno pravico mogoče samostojno prenašati in
podedovati.
(2) Pravice iz nove delnice, vključno z
zahtevo po izstavitvi delniškega potrdila, se uresničujejo le, če
so delne pravice, ki skupaj oblikujejo polno pravico, združene pri
enem delničarju ali če se združi več upravičencev, katerih delne
pravice oblikujejo skupaj polno delnico.
365. člen
(poziv delničarjem)
(1) Po vpisu sklepa o povečanju osnovnega
kapitala z izdajo novih delnic v register mora poslovodstvo takoj
objaviti poziv delničarjem, naj prevzamejo nove delnice. V pozivu
se navedeta:
– znesek povečanja osnovnega kapitala,
in
– razmerje med novimi in starimi
delnicami.
Poziv mora vsebovati opozorilo, da ima
družba pravico delnice, ki jih delničarji niso prevzeli eno leto po
objavi poziva, po trikratnem opozorilu prodati za račun
delničarjev.
(2) Po izteku enega leta od objave poziva
mora družba javno opozoriti na prodajo neprevzetih delnic.
Opozorilo se objavi trikrat v vsaj enomesečnih presledkih. Zadnja
objava mora iziti pred iztekom 18 mesecev od objave
poziva.
(3) Po izteku enega leta od zadnje objave
opozorila mora družba prodati neprevzete delnice za račun
delničarjev po uradni borzni ceni s pomočjo borznega posrednika ali
na javni dražbi, če ni borzne cene.
366. člen
(lastne delnice in delno vplačane
delnice)
(1) Lastne delnice so udeležene pri
povečanju osnovnega kapitala.
(2) Delno vplačane delnice so udeležene
pri povečanju osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovim deležem v
osnovnem kapitalu, pri čemer se povečanje ne sme opraviti z izdajo
novih delnic.
(3) Povečanje osnovnega kapitala se pri
delno vplačanih delnicah z nominalnim zneskom izvede s povečanjem
nominalnega zneska delnic. Če poleg delno vplačanih delnic
obstajajo polno vplačane delnice, se pri polno vplačanih delnicah z
nominalnim zneskom povečanje kapitala lahko izvede s povečanjem
nominalnega zneska delnic ali z izdajo novih delnic; sklep o
povečanju osnovnega kapitala mora določati način povečanja. Če se
osnovni kapital poveča s povečanjem nominalnega zneska delnic, se
povečanje izvede tako, da na nobeno delnico z nominalnim zneskom ne
odpadejo zneski, ki se ne dajo pokriti s takšnim
povečanjem.
367. člen
(varstvo pravic delničarjev in tretjih
oseb)
(1) Razmerja pravic iz delnic se s
povečanjem osnovnega kapitala ne spremenijo.
(2) Če se posamezne pravice delno
vplačanih delnic določajo po vložku, plačanem na delnico, te
pravice pripadajo delničarjem do plačila še neporavnanih vložkov
glede na višino plačanega vložka, povečanega za odstotek povečanja
osnovnega kapitala; z nadaljnjimi plačili se pravice ustrezno
povečajo.
368. člen
(začetek udeležbe pri
dobičku)
(1) Če ni določeno drugače, nove delnice
sodelujejo pri dobičku celega poslovnega leta, v katerem je bil
sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala.
(2) V sklepu o povečanju osnovnega
kapitala se lahko določi, da nove delnice sodelujejo že pri dobičku
zadnjega poslovnega leta, preteklega pred sklepanjem o povečanju
kapitala. V tem primeru se sklep o povečanju osnovnega kapitala
sprejme pred sprejetjem sklepa o uporabi dobička zadnjega
poslovnega leta, preteklega pred sklepanjem o povečanju osnovnega
kapitala. Sklep o uporabi dobička začne veljati šele, ko je osnovni
kapital povečan in so dodatne delnice izdane. Sklep o povečanju
osnovnega kapitala in sklep o uporabi dobička sta nična, če sklep o
povečanju osnovnega kapitala v treh mesecih po sprejetju ni vpisan
v register. Ta rok ne teče, dokler teče na sodišču izpodbojna ali
ničnostna tožba ali dokler še ni izdano dovoljenje državnega
organa, če je to potrebno za povečanje osnovnega
kapitala.
369. člen
(pogojni kapital)
Pogojni kapital se poveča v enakem
razmerju kot osnovni kapital. Če je bil sklep o pogojnem kapitalu
sprejet za zagotovitev pravic imetnikom zamenljivih obveznic, je
treba oblikovati druge rezerve iz dobička za pokrivanje razlike med
skupnim emisijskim zneskom obveznic in višjim skupnim najmanjšim
emisijskim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti, če ni
dogovorjeno, da bodo razliko doplačali upravičenci do
zamenjave.
370. člen
(prepoved izdaje delnic in
začasnic)
Nove delnice in začasnice se ne smejo
izdati pred vpisom sklepa o povečanju osnovnega kapitala v
register.
5. odsek
Zamenljive obveznice in dividendne
obveznice
371. člen
(vrste in izdaja
obveznic)
(1) Obveznice, s katerimi se imetnikom
zagotovi pravica do zamenjave z delnicami (zamenljive obveznice)
ali pravica do prednostnega nakupa delnic in obveznice, s katerimi
se pravice imetnikov obveznic povezujejo z dividendami delničarjev
(dividendne obveznice), se lahko izdajo le na podlagi sklepa
skupščine. Za veljavnost sklepa je potrebna večina najmanj treh
četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko
določi drugačno kapitalsko večino in druge zahteve ter soglasje v
skladu z določbo tretjega odstavka 333. člena tega
zakona.
(2) Pooblastilo poslovodstvu za izdajo
zamenljivih obveznic se lahko da za največ pet let. Poslovodstvo in
predsednik nadzornega sveta morata sklep o izdaji zamenljivih
obveznic in izjavo o njihovi izdaji prijaviti za vpis v register.
Obvestilo o sklepu in izjavi se objavi.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo za zagotovitev posebnih pravic do udeležbe pri
dobičku.
(4) Delničarji družbe imajo prednostno
pravico do nakupa obveznic iz prvega odstavka tega člena, pri čemer
se smiselno uporabljajo določbe 337. člena tega zakona.
3. pododdelek
Ukrepi za zmanjšanje osnovnega
kapitala
1. odsek
Redno zmanjšanje osnovnega
kapitala
372. člen
(pogoji)
(1) Za veljavnost sklepa o zmanjšanju
osnovnega kapitala je potrebna večina najmanj treh četrtin pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določi višjo
kapitalsko večino in druge zahteve.
(2) Če obstaja več razredov delnic, je za
veljavnost skupščinskega sklepa potrebno soglasje delničarjev
vsakega razreda delnic. O soglasju morajo delničarji vsakega
razreda sprejeti izredni sklep v skladu s prejšnjim
odstavkom.
(3) Zmanjšanje osnovnega kapitala se pri
delnicah z nominalnim zneskom izvede z zmanjšanjem nominalnega
zneska delnic.
(4) Če najmanjši emisijski znesek delnic
po zmanjšanju osnovnega kapitala ne bi dosegal zneska iz drugega
ali tretjega odstavka 172. člena tega zakona, se zmanjšanje izvede
z združevanjem delnic.
(5) V sklepu se določita razlog in način
zmanjšanja osnovnega kapitala.
373. člen
(prijava sklepa)
Poslovodstvo in predsednik nadzornega
sveta morata sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala prijaviti za
vpis v register.
374. člen
(začetek veljavnosti zmanjšanja
kapitala)
Z vpisom sklepa o zmanjšanju osnovnega
kapitala v register je osnovni kapital zmanjšan. Sklep se
objavi.
375. člen
(varstvo upnikov)
(1) Upnikom, katerih terjatve so nastale
pred objavo vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v
register, je treba dati zavarovanje, če v šestih mesecih po objavi
terjatve prijavijo in ne bi mogli biti poplačani. Upnike je treba v
objavi vpisa opozoriti na to pravico. Pravice zahtevati zavarovanje
nimajo tisti upniki, ki imajo ob morebitnem stečajnem postopku
pravico do prednostnega poplačila.
(2) Plačila delničarjem se opravijo na
podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala šele potem, ko je od objave
vpisa preteklo šest mesecev in potem ko je bilo upnikom, ki so se
pravočasno javili, zagotovljeno poplačilo ali
zavarovanje.
(3) Upniki lahko zahtevajo zavarovanje
tudi, če delničarji niso izplačani.
(4) Upniki, ki imajo pri družbi
nepoplačane zapadle terjatve, in upniki, katerim je treba dati
zavarovanje v skladu s tem členom, lahko ugovarjajo vpisu sklepa o
zmanjšanju osnovnega kapitala tudi iz razlogov kršitev tega člena.
Registrski organ mora vpis zavrniti, če je zahteva upnikov
upravičena. V primeru spora o obstoju terjatev upnikov ali o
ustreznosti zagotovljenega zavarovanja upnikov registrski organ
prekine postopek odločanja o vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala do
pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku družbe ali upnikov, pod
pogojem, da je tožba vložena najpozneje v roku 30 dni od izdaje
sklepa o prekinitvi postopka.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka registrski organ opravi vpis, če družba dokaže obstoj
utemeljenih razlogov, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe
četrtega in petega odstavka 590. člena tega zakona. V tem primeru
lahko zaradi morebitnih izvršenih izplačil delničarjem upniki
uveljavljajo terjatev družbe iz drugega odstavka 233. člena tega
zakona tudi še v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe, s katero
je ugotovljena utemeljenost zahtevka upnikov po prejšnjem odstavku,
ne glede na potek zastaralnega roka iz 233. člena tega
zakona.
376. člen
(pravna skupnost)
(1) Z združevanjem delnic ni mogoče
izključiti delničarja iz družbe, temveč je treba oblikovati pravno
skupnost teh delničarjev na delnici z določenim najbližjim
nominalnim zneskom delnice, ki izhaja iz znižanega osnovnega
kapitala.
(2) Osebe, udeležene v pravni skupnosti,
mora družba pozvati, naj v roku enega meseca od prejema poziva
določijo tisto izmed njih, ki bo delnico prevzela. Poziv za prevzem
delnice mora vsebovati opozorilo, da bodo delnice, ki ne bodo na ta
način prevzete, prodane za račun oseb, udeleženih v pravni
skupnosti, po uradni borzni ceni s pomočjo borznega posrednika ali
na javni dražbi, če ni borzne cene. Do prodaje lahko pride le, če
je bil poziv objavljen tako, kot je določeno v prvem odstavku 224.
člena tega zakona za podaljšan rok.
377. člen
(prijava)
(1) Poslovodstvo mora zmanjšanje
osnovnega kapitala prijaviti za vpis v register.
(2) Prijava in vpis zmanjšanja osnovnega
kapitala se lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.
Če se osnovni kapital zmanjša z združitvijo delnic, s lahko vloži
prijava zmanjšanja osnovnega kapitala in opravi vpis v register
šele po končanem postopku združitve delnic v skladu z določbo
prejšnjega člena tega zakona.
378. člen
(zmanjšanje pod najnižji nominalni
znesek)
Osnovni kapital se lahko zmanjša pod
najnižji znesek iz 171. člena tega zakona, če se ta ponovno doseže
s povečanjem osnovnega kapitala, o čemer mora biti sprejet sklep
hkrati z zmanjšanjem osnovnega kapitala in pri katerem povečanje ni
mogoče s stvarnimi vložki.
2. odsek
Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega
kapitala
379. člen
(pogoji)
(1) Zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je
namenjeno kritju prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta
ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve, se lahko izvede tudi
poenostavljeno. V sklepu o zmanjšanju osnovnega kapitala mora biti
naveden namen zmanjšanja osnovnega kapitala.
(2) Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega
kapitala je dopustno, če:
– ne obstajajo ali se prej sprostijo
rezerve iz dobička ter kapitalske rezerve, razen zakonske in
kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena tega
zakona, katerih vsota je enaka 10% ali v statutu določenem višjem
odstotku po zmanjšanju preostalega osnovnega kapitala,
in
– čisti dobiček poslovnega leta ter
preneseni dobiček ne obstaja več.
(3) Za zmanjšanje osnovnega kapitala v
skladu s prejšnjima odstavkoma se smiselno uporabljajo določbe 372.
do 374. in 376. do 378. člena tega zakona.
380. člen
(omejitve uporabe dobička po
poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala)
Po poenostavljenem zmanjšanju osnovnega
kapitala se bilančni dobiček ne sme razdeliti delničarjem ali
uporabiti za druge namene, določene v statutu, dokler skupni znesek
kapitalskih rezerv iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena tega
zakona in zakonskih rezerv ne doseže deleža osnovnega kapitala iz
tretjega odstavka 64. člena tega zakona po njegovem zmanjšanju. Do
takrat omejitev višine deleža čistega dobička, ki ga je dovoljeno
letno odvesti v zakonske rezerve iz četrtega odstavka 64. člena
tega zakona, ne velja.
3. odsek
Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom
delnic
381. člen
(pogoji)
(1) Družba lahko umakne delnice prisilno
ali s pridobitvijo s strani družbe. Prisilni umik je dopusten le,
če je bil določen ali dovoljen v prvotnem statutu ali s spremembo
statuta pred prevzemom ali vpisom delnic.
(2) Za prisilni umik se uporabljajo
določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V statutu ali
skupščinskem sklepu se določijo pogoji za prisilni umik in
podrobnosti izvedbe. Za plačilo povračila, ki je zagotovljeno
delničarjem pri prisilnem umiku ali pridobitvi delnic zaradi umika,
se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 375. člena tega
zakona.
(3) Določbe o rednem zmanjšanju osnovnega
kapitala se ne uporabljajo, če so delnice, za katere je v celoti
vplačan emisijski znesek:
– dane družbi na razpolago neodplačno,
ali
– v breme bilančnega dobička ali
statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je
dovoljeno uporabiti za te namene.
(4) O zmanjšanju osnovnega kapitala z
umikom delnic v primerih iz prejšnjega odstavka odloča skupščina.
Za veljavnost sklepa je potrebna navadna večina glasov. Statut
lahko določa višjo večino in druge zahteve. V sklepu se navede
namen zmanjšanja kapitala. Poslovodstvo in predsednik nadzornega
sveta morata prijaviti sklep za vpis v register.
(5) V primerih iz tretjega odstavka tega
člena se v kapitalske rezerve odvede znesek, ki je enak skupnemu
najmanjšemu emisijskemu znesku umaknjenih delnic.
(6) Skupščinski sklep ni potreben, če je
prisilni umik delnic določen s statutom. Pri uporabi določb o
rednem zmanjšanju osnovnega kapitala namesto skupščinskega sklepa
zadostuje odločitev poslovodstva o umiku.
382. člen
(začetek veljavnosti zmanjšanja
osnovnega kapitala)
Osnovni kapital je zmanjšan za skupni
najmanjši emisijski znesek umaknjenih delnic z dnem vpisa sklepa v
register ali dnem umika delnic. Če gre za prisilni umik, določen s
statutom, in če o zmanjšanju kapitala ne odloča skupščina, se
osnovni kapital zmanjša s prisilnim umikom. Za umik delnic je
potrebno dejanje družbe, ki razveljavi pravice iz
delnic.
383. člen
(prijava zmanjšanja)
Za prijavo zmanjšanja osnovnega kapitala
za vpis v sodni register se smiselno uporabljajo določbe 372. do
374. in 376. do 378. člena tega zakona.
7. oddelek
POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVI
MANJŠINSKIH DELNIČARJEV
1. pododdelek
Izključitev manjšinskih delničarjev iz
družbe
384. člen
(prenos delnic proti plačilu denarne
odpravnine)
(1) Skupščina delniške družbe lahko na
predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo
najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (v nadaljnjem besedilu:
glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih
delničarjev (v nadaljnjem besedilu: manjšinski delničar) na
glavnega delničarja za plačilo primerne denarne
odpravnine.
(2) Za ugotavljanje deleža delnic, ki
pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo
določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega
zakona.
385. člen
(denarna odpravnina)
(1) Višino denarne odpravnine določi
glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka
drugega odstavka 556. člena tega zakona. Poslovodstvo družbe mora
dati glavnemu delničarju na razpolago vse za to potrebne
informacije in dokazila.
(2) Pred sklicem skupščine mora glavni
delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke, s katero je
banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega
delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v
register v korist manjšinskih delničarjev plačal odpravnino za
pridobljene delnice.
386. člen
(priprava in izvedba
skupščine)
(1) Objava dnevnega reda skupščine, ki bo
odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, mora
vsebovati:
– firmo in sedež ali ime in priimek ter
prebivališče glavnega delničarja, in
– višino denarne odpravnine, ki jo ponuja
glavni delničar.
(2) Glavni delničar pripravi za skupščino
pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in
primernost višine denarne odpravnine. Primernost višine denarne
odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar, mora pregledati en ali
več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje
sodišče. Za revizijo primernosti višine denarne odpravnine se
smiselno uporabljajo določbe 583. člena tega zakona. Glavni
delničar in revizorji v poročilih niso dolžni razkriti informacij
zaradi razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305.
člena tega zakona. Revizorjevo poročilo ni potrebno, če se vsi
manjšinski delničarji z izjavo odpovejo poročilu. Izjava o odpovedi
mora biti dana v obliki notarskega zapisa.
(3) Pred zasedanjem skupščine je na
sedežu družbe delničarjem treba omogočiti vpogled v:
– predlog sklepa o prenosu
delnic;
– letna poročila družbe za zadnja tri
poslovna leta;
– pisno poročilo glavnega delničarja iz
drugega odstavka tega člena, in
– revizorjevo poročilo iz drugega
odstavka tega člena.
(4) Vsakemu delničarju je treba na
njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati
prepis listin iz prve, tretje in četrte alineje prejšnjega
odstavka.
(5) Na zasedanju skupščine je treba
predložiti listine iz tretjega odstavka tega člena. Na začetku
obravnave na skupščini mora glavni delničar ustno obrazložiti
predlog sklepa o prenosu delnic in način izračuna višine denarne
odpravnine. Pred odločanjem o soglasju za prenos delnic na glavnega
delničarja mora glavni delničar manjšinske delničarje obvestiti o
vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave
predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine. Za
pomembno se šteje zlasti tista sprememba, zaradi katere bi bila
primerna drugačna denarna odpravnina.
387. člen
(vpis sklepa o prenosu delnic; pravne
posledice)
(1) Poslovodstvo družbe mora vložiti
predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register. Predlogu se
priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki
je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in
priloge.
(2) Za predlog za vpis sklepa o prenosu
delnic na glavnega delničarja, njegove priloge in postopek
odločanja o njem se smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega
odstavka in tretjega do petega odstavka 590. člena tega
zakona.
(3) Z vpisom sklepa o prenosu delnic v
register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega
delničarja. Delnice v nematerializirani obliki od vpisa sklepa o
prenosu delnic v register namesto pravic iz 176. člena tega zakona,
ki preidejo na glavnega delničarja, dajejo manjšinskim delničarjem
pravico do denarne odpravnine.
(4) Manjšinski delničar ohrani pravni
interes, če je vložil tožbo, za katero se zahteva pravni interes,
ki izhaja iz lastništva delnic družbe, do dne skupščine, ki odloča
o prenosu delnic na glavnega delničarja.
388. člen
(sodni preizkus denarne
odpravnine)
(1) Sklepa skupščine o soglasju za prenos
delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna
odpravnina iz 385. člena tega zakona, ki jo ponudi glavni delničar,
ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno
ponujena.
(2) Če ponujena odpravnina ni primerna,
lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno
odpravnino. Enako velja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine
ali če je ni ponudil pravilno. Za postopek sodne določitve primerne
denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka
in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena
tega zakona.
2. pododdelek
Pravica manjšinskih delničarjev do
izstopa iz družbe
389. člen
(zahtevek za odkup vseh preostalih
delnic; primerna denarna odpravnina)
(1) Glavni delničar mora na zahtevo enega
ali več manjšinskih delničarjev v mesecu dni po prejemu zahtevka
ponuditi temu posameznemu ali več manjšinskim delničarjem primerno
denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic posameznega
manjšinskega delničarja.
(2) Za določitev višine primernega
denarnega nadomestila se smiselno uporabljajo določbe prvega
odstavka 385. člena in drugega odstavka 388. člena tega
zakona.
8. oddelek
NIČNOST IN IZPODBOJNOST
390. člen
(ničnostni razlogi)
Sklep skupščine je poleg primerov,
določenih v prvem in drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom
343. člena, v 363. členu in drugem odstavku 368. člena tega zakona,
ničen tudi:
– če je bil sprejet na skupščini, ki ni
bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena tega zakona,
ali če je bila pri sklicu kršena prva, druga ali četrta alineja
prvega odstavka 296. člena tega zakona, ali če skupščina ni bila
sklicana v skladu s četrtim do šestim odstavkom 296. člena in prvim
odstavkom 297. člena tega zakona, razen če so se zasedanja
skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno
zastopani;
– če ni potrjen v skladu s prvim in
drugim odstavkom 304. člena tega zakona;
– če ni združljiv z bistvom družbe ali če
je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami tega zakona, ki
se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali
so sicer v javnem interesu;
– če je po svoji vsebini v nasprotju z
moralo ali javnim redom;
– sklep skupščine iz 378. člena tega
zakona je ničen, če v šestih mesecih po njegovem sprejetju sklep o
povečanju osnovnega kapitala in izvedba povečanja osnovnega
kapitala nista vpisana v register; ta rok ne teče, dokler pred
sodiščem teče postopek zaradi uveljavljanja ničnosti ali
izpodbojnosti.
391. člen
(roki za uveljavljanje
ničnosti)
(1) Ničnosti skupščinskega sklepa zaradi
razloga iz druge alineje prejšnjega člena ni več mogoče
uveljavljati, potem ko je bil sklep vpisan v register.
(2) Ničnosti skupščinskega sklepa zaradi
razlogov iz prve, tretje, četrte in pete alineje prejšnjega člena
ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v
register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev
ničnosti sklepa.
392. člen
(ničnost volitev)
Volitve članov nadzornega sveta ali
upravnega odbora so poleg primerov iz 390. člena tega zakona nične
tudi, če:
– je nadzorni svet ali upravni odbor
sestavljen v nasprotju z zakonom ali statutom;
– skupščina izvoli osebo, ki ni bila
predlagana v skladu z zakonom ali statutom, ali
– je izvoljenih več članov, kot je to
določeno z zakonom ali statutom.
393. člen
(postopek ugotavljanja
ničnosti)
Postopek ugotavljanja ničnosti je
hiter.
394. člen
(pravne posledice
ničnosti)
Nični sklep nima nobenih pravnih
posledic. Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ničnega sklepa,
mora vrniti družbi celotno vrednost skupaj s stroški.
395. člen
(razlogi za izpodbojnost;
konvalidacija izpodbojnih sklepov)
(1) Sklep skupščine je izpodbojen,
če:
1. je vsebina sklepa v nasprotju z
zakonom ali statutom, ali
2. je bil pri sprejetju sklepa kršen
zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na
primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna
večina).
(2) Ne glede na 2. točko prejšnjega
odstavka je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s
sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz
305. člena tega zakona.
(3) Izpodbijanje se lahko opira tudi na
to, da je delničar z uresničevanjem glasovalne pravice zase ali v
korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo
družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa
skupščine ta namen mogoče doseči. To pa ne velja, če je drugim
delničarjem na podlagi sklepa zagotovljeno primerno nadomestilo za
tako škodo.
(4) Izpodbijanje sklepa skupščine se ne
more opirati na:
1. kršitev pravic delničarjev, ki so
posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev na
elektronski ali virtualni skupščini, razen če so tehnične motnje
posledica hude malomarnosti ali naklepa odgovorne osebe
družbe,
2. kršitev petega odstavka 309. člena
tega zakona.
(5) Sklepa skupščine ni več mogoče
razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim
sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila
vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali
če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za
razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti
pravnomočno zavrnjen.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
oseba iz sedmega odstavka tega člena, ki izkaže pravni interes, da
se sklep za čas do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa
razveljavi, od sodišča zahteva, da ugotovi, da izpodbojni sklep do
sprejetja novega (potrditvenega) sklepa ni veljal.
(7) Sklep skupščine lahko
izpodbijajo:
– vsak delničar pod pogoji, ki jih določa
ta zakon,
– poslovodstvo,
– vsak član organa vodenja ali nadzora,
če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo
dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom.
396. člen
(izpodbojna tožba)
(1) Izpodbojna tožba se vloži v enem
mesecu. Ta rok začne teči:
– če se je tožnik udeležil skupščine, z
dnem, ko se je skupščina končala;
– če se je ni udeležil, z dnem, ko je
izvedel za sklep ali bi zanj moral izvedeti.
(2) Če je bil sklep objavljen, začne teči
rok z dnem objave.
397. člen
(napoved izpodbijanja)
(1) Delničar, ki je bil navzoč na
skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj
zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni
bil navzoč pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi
prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na
skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na
dnevnem redu.
(2) Delničar, ki je bil navzoč na
skupščini, ki se je izvedla kot elektronska ali virtualna
skupščina, lahko napove izpodbijanje sklepa z uporabo elektronskih
sredstev najpozneje v 24 urah po začetku skupščine.
(3) Poslovodstvo mora objaviti, da je
vložena izpodbojna tožba na enak način, kot mora biti objavljen
izpodbijani sklep.
398. člen
(učinek razveljavljenega
sklepa)
Če sodišče razveljavi sklep skupščine ali
ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter
članom organov vodenja ali nadzora. Če gre za sklep, ki se vpiše v
register, se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti. Poslovodstvo
mora objaviti vsebino sodbe.
399. člen
(izpodbojnost sklepa o uporabi
bilančnega dobička)
(1) Sklep skupščine o uporabi bilančnega
dobička se lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali
statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne
deli najmanj v višini 4% osnovnega kapitala, če to po presoji
dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v
katerih družba posluje.
(2) Tožbo zaradi izpodbijanja sklepa
skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko vložijo delničarji,
katerih skupni deleži delnic dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala
ali katerih skupni najmanjši emisijski znesek dosega 400.000 eurov.
Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo
delitev bilančnega dobička, na zahtevo delničarjev spremeni sklep
skupščine.
400. člen
(izpodbijanje sklepa o povečanju
osnovnega kapitala)
(1) Sklep o povečanju osnovnega kapitala
z vložki se lahko izpodbija po določbah 395. člena tega
zakona.
(2) Če je bila prednostna pravica
delničarjev v celoti ali delno izključena, se izpodbijanje lahko
opira tudi na to, da je emisijski znesek ali najnižji znesek, pod
katerim se nove delnice ne smejo izdati, v sklepu o povečanju
osnovnega kapitala določen nesorazmerno nizko. To ne velja, če nove
delnice prevzame tretja oseba z obveznostjo, da jih bo ponudila
delničarjem.
401. člen
(ničnost letnega poročila in
izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega poročila)
(1) Letno poročilo je nično,
če:
– je njegova vsebina v nasprotju s
tistimi določbami tega zakona, ki se uporabljajo izključno ali
pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem
interesu;
– bi moralo biti po tem zakonu
revidirano, pa revizija ni bila opravljena ali je bila opravljena v
nasprotju z načinom in pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja
revidiranje, ali
– so bile pri sprejetju letnega poročila
kršene določbe tega zakona ali statuta o oblikovanju (povečanju)
ali uporabi (zmanjšanju) kapitalskih rezerv in rezerv iz
dobička.
(2) Letno poročilo, o sprejetju katerega
so odločili organi vodenja ali nadzora, je nično tudi, če nadzorni
svet pri sprejetju letnega poročila ni ravnal v skladu z določbami
prvega in drugega odstavka 282. člena tega zakona.
(3) Če je skupščina pri sprejetju letnega
poročila v skladu z določbami drugega stavka tretjega odstavka 293.
člena tega zakona spremenila sestavljeno letno poročilo, je letno
poročilo nično tudi, če v dveh tednih od njegovega sprejetja
sprememb letnega poročila ni pregledal revizor ali če revizor, ki
je pregledal spremembe letnega poročila, o njih ni dal pritrdilnega
mnenja.
(4) Letno poročilo, ki ga je sprejela
skupščina, je nično tudi, če je sklep skupščine o sprejetju letnega
poročila ničen zaradi razlogov iz prve ali druge alineje 390. člena
tega zakona.
(5) Sklep skupščine o sprejetju letnega
poročila se lahko izpodbija po določbah 395. člena tega zakona, pri
čemer se izpodbijanje ne more opirati na neskladnost vsebine
letnega poročila z zakonom in statutom.
9. oddelek
PRENEHANJE DRUŽBE
1. pododdelek
Redno prenehanje
402. člen
(razlogi prenehanja)
(1) Družba preneha:
– s pretekom časa, za katerega je bila
ustanovljena;
– s sklepom skupščine, ki mora biti
sprejet z najmanj tričetrtinsko večino zastopanega osnovnega
kapitala; statut lahko določi višjo večino in druge
zahteve;
– če poslovodstvo ne deluje več kot šest
mesecev;
– če sodišče ugotovi ničnost kapitalske
družbe;
– s stečajem;
– na podlagi sodne odločbe;
– z združitvijo v kakšno drugo
družbo,
– če se zmanjša osnovni kapital družbe
pod minimum iz 171. člena tega zakona, razen v primeru iz 378.
člena tega zakona, ali
– če nima delničarjev ali če ima družba
samo lastne delnice.
(2) Statut lahko določi tudi druge
razloge za prenehanje družbe.
(3) Delničarji, katerih skupni deleži
dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, ter vsak član organa
vodenja ali nadzora lahko s tožbo zahtevajo, da sodišče odloči o
prenehanju družbe, če menijo, da ni mogoče v zadostni meri doseči
ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za
prenehanje družbe, zlasti pomanjkljivosti določb statuta o višini
osnovnega kapitala, opredelitvi delnic ali dejavnosti družbe, ki
niso v skladu s tem zakonom. Če se pomanjkljivosti lahko odpravijo,
se lahko tožba vloži šele, ko je upravičenec do tožbe družbo
pozval, da odpravi pomanjkljivosti in ta v treh mesecih ni ukrepala
ali nepravilnosti niso odpravljene v enem letu.
403. člen
(sprejetje sklepa o prenehanju družbe
in začetku likvidacije)
(1) V primerih iz prve in druge alineje
prvega odstavka prejšnjega člena sprejme sklep o prenehanju družbe
in začetku likvidacije (sklep o likvidaciji) skupščina.
(2) V primeru iz prve alineje prvega
odstavka prejšnjega člena mora skupščina sprejeti sklep o
likvidaciji najpozneje v 30 dneh po preteku v statutu določenega
časa.
(3) V primerih iz tretje, četrte, šeste
in devete alineje prvega odstavka prejšnjega člena izda sklep o
likvidaciji sodišče.
404. člen
(začetek likvidacijskega
postopka)
(1) Na podlagi sklepa o likvidaciji iz
razlogov iz prve in druge alineje prvega odstavka 402. člena tega
zakona izvede družba postopek za svojo likvidacijo.
(2) V primerih iz tretjega odstavka
prejšnjega člena izvede postopek likvidacije sodišče.
(3) V primeru iz tretje alineje prvega
odstavka 402. člena tega zakona lahko vložijo pri sodišču predlog
za prisilno likvidacijo družbe upnik ali delničarji, ki
predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala.
(4) V primeru iz šeste alineje prvega
odstavka 402. člena tega zakona lahko upnik ali vsak delničar vloži
pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo. Sodišče sprejme sklep
o likvidaciji, če delničarji ne zagotovijo osnovnega kapitala v
višini zakonskega minimuma v roku, ki ga določi sodišče in ki ne
sme biti krajši od treh mesecev.
(5) V primeru iz tretje in osme alineje
prvega odstavka 402. člena tega zakona izvede postopek likvidacije
sodišče po uradni dolžnosti. Stroški likvidacije se pokrijejo iz
premoženja družbe, če to ne zadostuje, pa tudi iz premoženja
ustanoviteljev.
(6) V primeru iz devete alineje prvega
odstavka 402. člena tega zakona lahko vloži pri sodišču predlog za
prisilno likvidacijo družbe poleg oseb iz četrtega odstavka tega
člena tudi pristojni organ, ki kršitev ugotovi v postopku
nadzora.
405. člen
(vsebina sklepa o
likvidaciji)
(1) Sklep o likvidaciji vsebuje te
podatke:
– firmo in sedež družbe;
– organ, ki je sprejel sklep;
– razlog za prenehanje;
– rok za prijavo terjatev upnikov in
delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika; rok ne sme biti krajši
od 30 dni od objave sklepa, in
– ime, priimek in prebivališče ali firmo
in sedež likvidacijskega upravitelja.
(2) Sklep o likvidaciji lahko vsebuje
tudi druge podatke v zvezi s prenehanjem in likvidacijo
družbe.
(3) Organ, ki sprejme sklep o
likvidaciji, pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek
likvidacije v register.
406. člen
(postopek likvidacije)
(1) Po vpisu začetka likvidacije v
register se opravi postopek likvidacije.
(2) Če v tem oddelku ni posebnih določb,
se za družbo do konca likvidacije še naprej uporabljajo določbe
tega zakona, ki veljajo za družbo pred sprejetjem sklepa o
likvidaciji.
407. člen
(oznaka v firmi)
Po vpisu začetka likvidacijskega postopka
v register mora družba v svoji firmi uporabljati pristavek »v
likvidaciji«.
408. člen
(organi likvidacijskega
postopka)
(1) Likvidacijo opravi en ali več
likvidacijskih upraviteljev.
(2) Likvidacijski upravitelji so člani
poslovodstva, če statut, skupščina ali sklep o likvidaciji ne
določajo drugače.
(3) Na predlog nadzornega sveta ali
upravnega odbora ali delničarjev, ki predstavljajo eno dvajsetino
osnovnega kapitala, iz utemeljenih razlogov imenuje likvidacijskega
upravitelja sodišče.
(4) Za odločanje likvidacijskih
upraviteljev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in
statuta, ki veljajo za odločanje poslovodstva, če s sklepom o
likvidaciji ni določeno drugače.
409. člen
(likvidacijsko
podjetje)
Za likvidacijskega upravitelja se lahko
določi tudi pravna oseba (likvidacijsko podjetje).
410. člen
(izjava likvidacijskega
upravitelja)
Likvidacijski upravitelj mora dati pisno
izjavo, da bo vestno in pošteno opravljal vse naloge v zvezi z
likvidacijo.
411. člen
(razrešitev likvidacijskega
upravitelja)
Organ, ki je imenoval likvidacijskega
upravitelja, ga lahko kadarkoli in brez obrazložitve
razreši.
412. člen
(pooblastila likvidacijskega
upravitelja)
Likvidacijski upravitelj:
– zastopa in predstavlja
družbo;
– sestavi začetno likvidacijsko
bilanco;
– konča začete posle;
– poplača terjatve upnikom;
– objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo
svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva
objave;
– izterja terjatve družbe;
– unovči likvidacijsko maso, če je to
potrebno za poplačilo upnikov;
– pripravi predlog poročila o poteku
likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja;
– predlaga izbris družbe iz registra,
in
– opravlja druge naloge v zvezi z
likvidacijo, ki so določene v zakonu, statutu ali sklepu o
likvidaciji družbe.
413. člen
(nadaljevanje
dejavnosti)
Likvidacijski upravitelj je upravičen
nadaljevati dejavnost s sklepanjem novih poslov le s soglasjem
organa, ki je sprejel sklep o likvidaciji.
414. člen
(ustavitev postopka likvidacije in
nadaljevanje postopka stečaja)
Če likvidacijski upravitelj na podlagi
prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za
poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi,
mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za
začetek stečajnega postopka.
415. člen
(poročilo o poteku postopka in predlog
za razdelitev premoženja)
Po plačilu dolgov družbe likvidacijski
upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za
razdelitev premoženja, če v sklepu o likvidaciji ni določeno
drugače.
416. člen
(sprejetje poročila o poteku postopka
in razdelitvi premoženja)
(1) O predlogu poročila o poteku
likvidacijskega postopka in predlogu za razdelitev premoženja
sklepa organ, ki je sprejel sklep o likvidaciji, če v njem ni
določeno drugače.
(2) Če je za sprejetje poročila in sklepa
o razdelitvi pristojna skupščina, ki se kljub dvakratnemu sklicu ni
sestala ali ni bila sklepčna, se šteje, da je predlog, ki ga
pripravi likvidacijski upravitelj, sprejet s sklepom
skupščine.
417. člen
(rok za razdelitev
premoženja)
(1) Na podlagi sklepa o razdelitvi
premoženja likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30
dneh.
(2) Če je sklep iz prejšnjega odstavka
sprejelo sodišče, začne rok teči z dnem pravnomočnosti
sklepa.
418. člen
(razdelitev premoženja)
(1) Po poplačilu vseh obveznosti družbe
se preostalo premoženje razdeli med delničarje v sorazmerju z
njihovimi deleži. Še nevplačani deleži se morajo pred razdelitvijo
vplačati v skladu s statutom.
(2) Po končani razdelitvi likvidacijski
upravitelj izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto
poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine o
razdelitvi premoženja, izjavi, da je vse premoženje razdeljeno v
skladu s sklepom o razdelitvi, in predlaga izbris družbe iz
registra.
419. člen
(odškodninska
odgovornost)
(1) Po izbrisu družbe iz registra ni
mogoče izpodbijati dejanj likvidacijskega upravitelja, lahko pa se
od njega zahteva povrnitev škode.
(2) Likvidacijski upravitelj je odgovoren
za škodo, ki jo je med likvidacijskim postopkom povzročil upniku,
do vrednosti petkratnega plačila, ki ga je prejel za svoje delo. Če
to ne zadošča za poplačilo škode, so solidarno odgovorni vsi
delničarji do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase. Ne
šteje se za škodo, če upnik ni dobil poplačila svoje terjatve zato,
ker je ni pravočasno prijavil, likvidacijskemu upravitelju pa ni
bila, niti ni mogla biti, znana.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne
uporabljajo za škodo, ki jo je likvidacijski upravitelj povzročil
delničarjem. Za tako škodo je odgovoren likvidacijski upravitelj po
splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
(4) Odškodninska terjatev proti
likvidacijskemu upravitelju zastara v enem letu od dneva izbrisa
družbe iz registra.
(5) Če je likvidacijskih upraviteljev
več, so odgovorni solidarno.
420. člen
(terjatve delničarjev)
Delničarji lahko v postopku likvidacije
uveljavljajo svoje terjatve iz pravnih poslov z družbo.
421. člen
(varstvo upnikov)
(1) Premoženja ni mogoče razdeliti med
delničarje, dokler ne preteče šest mesecev od zadnje objave po 405.
členu tega zakona.
(2) Likvidacijski upravitelj mora
zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso
dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil.
422. člen
(nadaljevanje družbe)
(1) Če je bil sprejet sklep o likvidaciji
iz razlogov iz prve ali druge alineje prvega odstavka 402. člena
tega zakona, lahko skupščina pred začetkom delitve premoženja med
delničarje z najmanj tričetrtinsko večino zastopanega osnovnega
kapitala odloči, da družba deluje dalje.
(2) Likvidacijski upravitelj mora v
takšnem primeru predlagati registru izbris vpisa začetka
likvidacije in predlogu priložiti sklep skupščine.
423. člen
(nagrada likvidacijskemu
upravitelju)
(1) Likvidacijski upravitelj ima pravico
do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo iz premoženja
družbe. Višino plačila določi skupščina ali sodišče.
(2) Plačilo za delo in povrnitev stroškov
se likvidacijskemu upravitelju izplača po izplačilu obveznosti
upnikom, vendar pa pred razdelitvijo premoženja med
delničarje.
424. člen
(shranjevanje poslovnih
knjig)
(1) Poslovne knjige, knjigovodska
dokumentacija in dokumentacija o likvidacijskem postopku morajo
biti shranjene pri enem od delničarjev, ki ga določi likvidacijski
upravitelj, ali pri organizaciji, določeni z zakonom.
(2) Upniki in delničarji imajo pravico do
vpogleda v listine iz prejšnjega odstavka še tri leta po končanem
likvidacijskem postopku.
(3) V registru mora biti vpisano, pri kom
so listine iz prvega odstavka tega člena.
2. pododdelek
Prenehanje družbe po skrajšanem
postopku
425. člen
(pogoji)
(1) Družba lahko preneha po skrajšanem
postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo
registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in
predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter
notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse
obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da
prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti
družbe.
(2) Upniki lahko uveljavljajo terjatve do
delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v dveh letih
po objavi izbrisa družbe iz registra.
(3) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka
so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim
premoženjem.
(4) Registrski organ lahko zahteva od
delničarjev dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka tega
člena. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ
zahteva tudi druge oblike zavarovanja.
426. člen
(vsebina sklepa o prenehanju družbe po
skrajšanem postopku)
Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem
postopku vsebuje firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep
o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku,
število delničarjev in njihova imena in priimke s prebivališči ter
predlog o delitvi premoženja.
427. člen
(objava sklepa o prenehanju in
prevzemu odgovornosti delničarjev)
(1) Sklep o prenehanju registrski organ
objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev
vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih
preostalih obveznosti upnikom.
(2) V objavi mora biti navedeno tudi, da
je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo
registrski organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz
registra.
428. člen
(ugovor proti sklepu o
prenehanju)
(1) Zoper sklep o prenehanju družbe po
skrajšanem postopku lahko delničarji, upniki ali pristojni državni
organi vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave.
(2) O ugovoru odloča registrski organ. Če
registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili
oškodovani upniki ali delničarji, razveljavi sklep o prenehanju po
skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe, ki morajo
nadaljevati postopek likvidacije v skladu s tem zakonom, ali pa
glede na okoliščine samo sprejme sklep o prenehanju.
(3) Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju
po skrajšanem postopku izgubijo pravni učinek tudi izjave
delničarjev o prevzemu odgovornosti za obveznosti
družbe.
(4) O razveljavitvi sklepa o prenehanju
družbe po skrajšanem postopku registrski organ obvesti javnost na
enak način kot o sklepu o prenehanju.
429. člen
(izbris družbe iz
registra)
(1) Če ugovor ni vložen ali ga registrski
organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz
registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15
dneh od dneva objave.
(2) Vpis izbrisa družbe iz registra
vsebuje tudi navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in
sedežev delničarjev, ki so prevzeli obveznosti plačila morebitnih
obveznosti izbrisane družbe.
Peto poglavje
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
(SE)
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
430. člen
(namen posebnih določb o
SE)
Za izvajanje Uredbe 2157/2001/ES določa
to poglavje način ustanavljanja, upravljanja, prenosa sedeža in
prenehanja evropske delniške družbe (v nadaljnjem besedilu:
SE).
431. člen
(vpis v register)
(1) SE se vpiše v register. Za prijavo
družbe za vpis v register se uporabljajo določbe tega zakona o
vpisu delniške družbe v register.
(2) Predlogu za vpis SE v register je
treba priložiti tudi:
– sporazum o sodelovanju delavcev pri
upravljanju SE na način in pod pogoji, določenimi v zakonu, ki
ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju v SE, ali
– sklep o prekinitvi pogajanj za
sklenitev sporazuma iz prejšnje alineje, sprejet v skladu z
zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju v SE,
ali
– izjavo vseh članov poslovodstva, da
sporazum iz prve alineje tega odstavka ni bil dosežen v ustreznem
roku.
432. člen
(objavljanje sporočil SE v Uradnem
listu Evropske unije)
O podatkih ali sporočilih, ki se v skladu
s 14. členom Uredbe 2157/2001/ES objavljajo v Uradnem listu
Evropske unije, mora AJPES v mesecu dni po njihovi objavi na svoji
spletni strani obvestiti organ, ki je pristojen za objave v Uradnem
listu Evropske unije.
433. člen
(sedež SE)
(1) Statut določi sedež SE v skladu s 30.
členom tega zakona.
(2) Če poslovodstvo SE, ki ima svoj sedež
v Republiki Sloveniji, prenese svoje delovanje v drugo državo
članico, registrski organ družbo pozove, da v primernem roku
ponovno vzpostavi njegovo delovanje v Republiki Sloveniji ali
prenese sedež v skladu z 8. členom Uredbe 2157/2001/ES. Če družba v
roku, ki ga je postavilo sodišče, ne vzpostavi delovanja
poslovodstva v Republiki Sloveniji ali ne prenese sedeža v skladu z
8. členom Uredbe 2157/2001/ES, izda registrski organ sklep o
prenehanju družbe. Proti sklepu o prenehanju družbe je dopustna
pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa.
2. oddelek
PRENOS SEDEŽA SE
434. člen
(ponudba denarne odpravnine v predlogu
prenosa sedeža)
(1) Predlog prenosa sedeža SE v drugo
državo članico mora poleg podatkov, določenih v drugem odstavku 8.
člena Uredbe 2157/2001/ES, vsebovati tudi ponudbo za prevzem delnic
tistih delničarjev, ki na skupščini, ki odloča o prenosu sedeža, na
zapisnik ugovarjajo sklepu o soglasju za prenos, za plačilo
primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se
skupščine ni udeležil, če mu je bila protipravno preprečena
udeležba na skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana
ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno
objavljen.
(2) Obveznost zagotoviti denarno
odpravnino lahko prevzame SE ali druga oseba.
435. člen
(revizija primernosti višine denarne
odpravnine)
(1) Primernost višine denarne odpravnine,
ki je ponujena v predlogu prenosa sedeža SE, mora pregledati
revizor.
(2) Za revizijo primernosti višine
denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega,
četrtega, šestega, sedmega in osmega odstavka 583. člena tega
zakona.
(3) Revizorjevo poročilo o primernosti
višine denarne odpravnine mora vsebovati mnenje revizorja o tem,
ali je ponujena odpravnina primerno nadomestilo za prevzete
delnice. Za revizorjevo mnenje se smiselno uporabljajo določbe
petega odstavka 583. člena tega zakona.
436. člen
(pregled prenosa sedeža SE po
nadzornem svetu)
Nadzorni svet mora na podlagi poročila
poslovodstva o prenosu sedeža SE in poročila o reviziji primernosti
višine denarne odpravnine pregledati nameravani prenos sedeža SE
ter o tem pripraviti pisno poročilo. V poročilu o pregledu prenosa
sedeža SE nadzorni svet ni dolžan razkriti informacij zaradi
razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega
zakona.
437. člen
(objava predloga prenosa sedeža
SE)
(1) Poslovodstvo mora vsaj dva meseca
pred dnem zasedanja skupščine, ki bo odločala o prenosu sedeža SE v
drugo državo članico, registrskemu organu predložiti predlog
prenosa sedeža SE, ki ga je prej pregledal nadzorni svet te družbe.
Obvestilo o predložitvi predloga prenosa sedeža SE registrskemu
organu mora družba objaviti. V objavi je treba delničarje opozoriti
na njihove pravice iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter
440. člena tega zakona, upnike pa na njihove pravice iz drugega in
tretjega odstavka tega člena ter 442. člena tega zakona.
(2) Vsaj mesec dni pred dnem zasedanja
skupščine, ki bo odločala o prenosu sedeža SE, je treba delničarjem
in upnikom na sedežu družbe poleg listin, določenih v četrtem
odstavku 8. člena Uredbe 2157/2001/ES, omogočiti tudi
pregled:
1. poročila o reviziji primernosti višine
denarne odpravnine;
2. poročila nadzornega sveta o pregledu
prenosa sedeža, in
3. letnega poročila za zadnje poslovno
leto.
(3) Vsakemu delničarju in upniku je treba
na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati
prepis teh listin.
(4) Na zasedanju skupščine je treba
predložiti listine iz drugega odstavka tega člena. Na začetku
obravnave na skupščini mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino
predloga prenosa sedeža SE. Pred odločanjem o soglasju za prenos
sedeža SE mora poslovodstvo delničarje obvestiti o vseh pomembnih
spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga prenosa
sedeža SE do zasedanja skupščine.
438. člen
(posebne zahteve za soglasje skupščine
za prenos sedeža SE)
Če imajo posamezni delničarji po statutu
posebne pravice, je za veljavnost sklepa skupščine potrebno
soglasje iz prvega odstavka 632. člena tega zakona.
439. člen
(poenostavljeni prenos sedeža
SE)
Če je ista oseba imetnica vseh delnic SE
ali če vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa izjavijo,
da se odpovedujejo pravici do denarne odpravnine, ni treba
upoštevati določb tega zakona o ponudbi denarne odpravnine v
predlogu prenosa sedeža in reviziji o primernosti višine denarne
odpravnine. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji tudi ustno na
zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za prenos sedeža SE. V
takem primeru se ta izjava vključi v zapisnik skupščine.
440. člen
(pravica delničarjev zahtevati prevzem
delnic za plačilo denarne odpravnine)
(1) Vsak delničar, ki na skupščini, ki
odloča o prenosu sedeža SE, na zapisnik ugovarja sklepu o soglasju
za prenos sedeža SE, lahko od družbe ali od druge osebe, ki je v
predlogu prenosa sedeža SE prevzela obveznost plačati denarno
odpravnino, zahteva, da prevzame njegove delnice za plačilo denarne
odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni
udeležil, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na
skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet
odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
(2) Ponudba denarne odpravnine veže do
izteka enega meseca od objave vpisa prenosa sedeža SE v register
novega sedeža SE. Obveznost plačati denarno odpravnino zastara v
treh letih po objavi vpisa prenosa sedeža SE v register po novem
sedežu. Stroške v zvezi s prevzemom delnic iz prejšnjega odstavka
krije družba ali druga oseba, ki je v predloga prenosa sedeža SE
prevzela obveznost plačati denarno odpravnino.
(3) Upravičencem do denarne odpravnine iz
prvega odstavka tega člena je treba za izpolnitev obveznosti
plačati denarno odpravnino dati ustrezno zavarovanje.
(4) Če statut določa, da je za prenos
delnic potrebno dovoljenje družbe, se lahko delnice od dneva
sprejetja sklepa o soglasju za prenos sedeža SE do izteka roka za
sprejem ponudbe denarne odpravnine prenašajo brez
dovoljenja.
441. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje,
sodni preizkus primernosti višine denarne
odpravnine)
(1) Sklepa skupščine, ki je odločila o
soglasju za prenos sedeža SE, ni mogoče izpodbijati iz
razlogov:
1. ker višina denarne odpravnine ni
primerna ali ker denarna odpravnina ni bila ponujena ali ni bila
pravilno ponujena, ali
2. ker utemeljitev ali obrazložitev
primernosti višine denarne odpravnine v poročilu poslovodstva o
prenosu sedeža SE, poročilu o reviziji primernosti višine denarne
odpravnine ali poročilu nadzornega sveta o pregledu prenosa sedeža
SE ni v skladu s tem zakonom.
(2) Delničarji, ki so na zapisnik
ugovarjali sklepu o soglasju za prenos sedeža SE, lahko zahtevajo
sodni preizkus primernosti višine denarne odpravnine. To pravico
ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila
protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni
bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil
pravilno objavljen. Za postopek sodnega preizkusa primernosti
višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 603.
člena tega zakona.
442. člen
(varstvo upnikov)
Upniki SE imajo pravico zahtevati
zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, če
tako zavarovanje pisno zahtevajo v enem mesecu po sprejetju sklepa
o soglasju za prenos sedeža SE. Upniki lahko to pravico
uveljavljajo samo, če verjetno izkažejo, da je zaradi prenosa
sedeža SE ogrožena izpolnitev njihovih terjatev.
443. člen
(vpis namere prenosa sedeža SE v
register v drugi državi članici; izdaja potrdila)
(1) Poslovodstvo predlaga vpis namere
prenosa sedeža SE v register.
(2) Predlogu za vpis namere prenosa
sedeža SE je treba priložiti:
1. izjavo poslovodstva družbe, za katero
se smiselno uporablja določba 1. točke drugega odstavka 590. člena
tega zakona;
2. predlog prenosa sedeža SE;
3. zapisnik zasedanja skupščine, ki je
odločala o soglasju za prenos sedeža SE;
4. poročilo poslovodstva o prenosu sedeža
SE;
5. letno poročilo za zadnje poslovno
leto;
6. dokaz, da je bil nameravani prenos
sedeža SE objavljen v skladu z določbo prvega odstavka 437. člena
tega zakona, in
7. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic delničarjev in upnikov.
(3) Če poslovodstvo ne predloži izjave iz
1. točke prejšnjega odstavka, ker je bila proti sklepu skupščine o
soglasju za prenos sedeža SE vložena tožba za izpodbijanje tega
sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti, se smiselno uporabljajo
določbe tretjega do petega odstavka 590. člena tega
zakona.
(4) Registrski organ mora preizkusiti,
ali so bila v zvezi s prenosom sedeža SE pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, ali so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice delničarjev zahtevati prevzem delnic za plačilo
denarne odpravnine, ali je dokazano, da so se vsi delničarji
veljavno odpovedali tej pravici in ali so izpolnjene predpostavke
za uveljavitev pravice upnikov zahtevati zavarovanje. Če registrski
organ ugotovi, da so opravljena vsa predpisana pravna opravila in
da so izpolnjene vse predpostavke prenosa sedeža SE, vpiše namero
prenosa sedeža SE in izda potrdilo iz osmega odstavka 8. člena
Uredbe 2157/2001/ES.
(5) Ob vpisu nameravanega prenosa sedeža
SE se vpišeta novi sedež SE in register, pri katerem bo SE vpisana.
Vpis se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz osmega
odstavka 8. člena Uredbe 2157/2001/ES.
(6) Registrski organ mora po prejemu
obvestila o vpisu prenosa sedeža SE v register v drugi državi
članici po uradni dolžnosti vpisati izbris družbe iz
registra.
444. člen
(prijava prenosa sedeža SE iz druge
države članice v Republiko Slovenijo)
(1) Poslovodstvo, ki želi prenesti svoj
sedež iz druge države članice, predlaga prenos sedeža SE za vpis v
register v Republiki Sloveniji.
(2) Predlogu za vpis prenosa sedeža SE je
treba poleg podatkov in dokumentov, ki se v skladu s 199. členom
tega zakona zahtevajo za vpis delniške družbe, priložiti
tudi:
1. predlog prenosa sedeža SE;
2. zapisnik zasedanja skupščine, ki je
odločala o soglasju za prenos sedeža SE;
3. poročilo poslovodstva o prenosu sedeža
SE;
4. letno poročilo za zadnje poslovno
leto;
5. potrdilo pristojnega organa države
članice, v kateri je SE do sedaj imela sedež;
6. izpisek iz registra dosedanjega
sedeža, ki ne sme biti izdan pred izdajo potrdila iz prejšnje
točke, in
7. overjene podpise vseh članov
poslovodstva in drugih zastopnikov.
(3) Predlogu za vpis prenosa sedeža SE je
treba priložiti izjavo poslovodstva, da zoper družbo ni bil začet
kateri od postopkov, določenih v petnajstem odstavku 8. člena
Uredbe 2157/2001/ES.
(4) Listine iz drugega in tretjega
odstavka tega člena morajo biti priložene v izvirniku ali overjenem
prevodu.
(5) Registrski organ mora po vpisu
prenosa sedeža SE v register po uradni dolžnosti o tem vpisu
obvestiti pristojni organ za vpis družb v državi članici, iz katere
se prenaša sedež SE.
3. oddelek
USTANOVITEV SE
1. pododdelek
Ustanovitev SE z
združitvijo
445. člen
(ponudba denarne odpravnine v pogodbi
o združitvi v SE)
(1) Pogodba o združitvi v SE (v
nadaljnjem besedilu tega poglavja: pogodba o združitvi) v skladu s
17. členom Uredbe 2157/2001/ES mora poleg podatkov, določenih v
prvem odstavku 20. člena Uredbe 2157/2001/ES, vsebovati tudi
ponudbo za prevzem delnic tistih delničarjev, ki na skupščini, ki
odloča o soglasju za združitev, na zapisnik ugovarjajo prenosu
premoženja, pravic in obveznosti družbe z združitvijo na SE s
sedežem v drugi državi članici, za plačilo primerne denarne
odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni
udeležil, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na
skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet
odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
(2) Obveznost zagotoviti denarno
odpravnino lahko prevzame SE ali druga oseba.
446. člen
(revizija združitve v
SE)
(1) Pogodbo o združitvi mora za vsako
družbo, ki je udeležena pri združitvi, pregledati en ali več
revizorjev. Za revizijo pogodbe o združitvi se smiselno uporabljajo
določbe drugega, tretjega, prvega stavka četrtega, šestega, sedmega
in prvega stavka osmega odstavka 583. člena tega zakona.
(2) Za pripravo poročila o reviziji se
smiselno uporabljajo določbe petega odstavka 583. člena tega
zakona.
447. člen
(objava pogodbe o
združitvi)
(1) Pogodbo o združitvi je treba
predložiti registrskemu organu in o tem objaviti obvestilo v skladu
z določbami prvega in drugega stavka prvega odstavka 586. člena
tega zakona. V obvestilu je treba navesti podatke iz 21. člena
Uredbe 2157/2001/ES.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka je
treba delničarje opozoriti na njihove pravice iz 449. člena tega
zakona, upnike pa na pravice iz tretjega odstavka tega člena in
451. člena tega zakona.
(3) Vsakemu upniku in delničarju družbe,
katere premoženje, pravice in obveznosti se z združitvijo prenašajo
na SE s sedežem v drugi državi članici, je treba na njegovo zahtevo
najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati prepis listin iz
drugega odstavka 586. člena tega zakona.
448. člen
(poenostavljena združitev v
SE)
Če je ista oseba imetnica vseh delnic
družbe ali če vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa
izjavijo, da se odpovedujejo pravici do denarne odpravnine, ni
treba upoštevati določb tega zakona o ponudbi denarne odpravnine v
pogodbi o združitvi in o reviziji primernosti višine denarne
odpravnine. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji tudi ustno na
zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za združitev. V takem
primeru se ta izjava vključi v zapisnik skupščine.
449. člen
(pravica delničarjev zahtevati prevzem
delnic za plačilo denarne odpravnine)
Vsak delničar, ki na skupščini, ki
odločala o soglasju za združitev, na zapisnik ugovarja sklepu o
soglasju za združitev, lahko od družbe ali druge osebe, ki je v
pogodbi o združitvi prevzela obveznost plačati denarno odpravnino,
zahteva, da prevzame njegove delnice za plačilo denarne odpravnine.
To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, če mu je
bila protipravno preprečena udeležba na skupščini, ali če skupščina
ni bila pravilno sklicana, ali če predmet odločanja na skupščini ni
bil pravilno objavljen. Za pravico delničarjev zahtevati prevzem
delnic za plačilo denarne odpravnine se smiselno uporabljajo
določbe 440. in 441. člena tega zakona.
450. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje;
sodni preizkus menjalnega razmerja)
(1) Sklepa skupščine, ki je odločila o
soglasju za združitev, ni mogoče izpodbijati iz razlogov iz 604.
člena tega zakona, če skupščine vseh družb s sedežem v drugih
državah članicah, ki so udeležene pri združitvi, v katerih pravni
red ne ureja postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, pri
sprejemanju sklepa o soglasju za združitev izrecno soglašajo,
da:
1. lahko delničarji družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji predlagajo sodni preizkus menjalnega razmerja
proti SE s sedežem v Republiki Sloveniji, ali
2. lahko delničarji prevzete družbe s
sedežem v Republiki Sloveniji v Republiki Sloveniji predlagajo
sodni preizkus menjalnega razmerja proti SE s sedežem v drugi
državi članici na način in pod pogoji iz 605. do 615. člena tega
zakona.
(2) V primeru iz 2. točke prejšnjega
odstavka lahko predlog za sodni preizkus menjalnega razmerja
vložijo le tisti delničarji, ki so na skupščini, ki je odločala o
soglasju za združitev, na zapisnik napovedali vložitev predloga za
sodni preizkus menjalnega razmerja ali ki so vložitev tega predloga
družbi napovedali v mesecu dni po sprejetju sklepa o soglasju za
združitev. V potrdilu iz drugega odstavka 25. člena Uredbe
2157/2001/ES je treba navesti, ali so delničarji napovedali
vložitev predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja.
(3) Delničarji posamezne prevzete družbe
s sedežem v drugi državi članici lahko vložijo predlog za sodni
preizkus menjalnega razmerja, če:
1. iz potrdila, ki ga je izdala ta
družba, izhaja, da so se delničarji veljavno odpovedali pravici
izpodbijati sklep skupščine o soglasju za združitev iz razlogov v
zvezi z menjalnim razmerjem, in
2. vse prevzete družbe s sedeži v drugih
državah članicah soglašajo z vložitvijo predloga za sodni preizkus
menjalnega razmerja.
451. člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
Za varstvo upnikov družbe, ki z
združitvijo prenaša svoje premoženje, pravice in obveznosti na SE s
sedežem v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo določbe
442. člena tega zakona.
452. člen
(prijava za vpis prenosa premoženja,
pravic in obveznosti družbe s sedežem v Republiki Sloveniji z
združitvijo v SE s sedežem v drugi državi članici; izdaja
potrdila)
(1) Poslovodstvo družbe, ki z združitvijo
prenaša svoje premoženje, pravice in obveznosti na SE s sedežem v
drugi državi članici, predlaga vpis namere združitve v SE v
register.
(2) Predlogu za vpis namere združitve v
SE je treba priložiti:
1. pogodbo o združitvi;
2. zapisnik zasedanja skupščine prevzete
družbe, ki je odločala o soglasju za združitev;
3. dovoljenje pristojnega organa, če se
za združitev to zahteva;
4. poročilo poslovodstva prevzete družbe
o združitvi;
5. poročilo ali poročila o reviziji
združitve;
6. zaključno poročilo prevzete
družbe;
7. dokaz, da je bila nameravana združitev
objavljena v skladu z določbo 447. člena tega zakona;
8. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic delničarjev in soglasje družb s sedežem v drugih
državah članicah za začetek postopka za sodni preizkus primernosti
višine denarne odpravnine;
9. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic upnikov;
10. izjavo poslovodstva družbe, za katero
se smiselno uporablja določba 1. točke drugega odstavka 590. člena
tega zakona, in
11. izjavo poslovodstva družbe o številu
delničarjev, ki uveljavljajo pravico zahtevati prevzem delnic za
plačilo denarne odpravnine, in o načinu uresničitve te
pravice.
(3) Če poslovodstvo ne predloži izjave iz
10. ali 11. točke prejšnjega odstavka, ker je bila proti sklepu
skupščine o soglasju za prenos sedeža SE vložena tožba za
izpodbijanje tega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti, se
smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 590. člena
tega zakona.
(4) Registrski organ mora preizkusiti,
ali so bila v zvezi z združitvijo v SE pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, ali so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice delničarjev zahtevati prevzem delnic za plačilo
denarne odpravnine, ali je dokazano, da so se vsi delničarji
veljavno odpovedali tej pravici, in ali so izpolnjene predpostavke
za uveljavitev pravice upnikov zahtevati zavarovanje. Če registrski
organ ugotovi, da so izpolnjene predpostavke za uveljavitev pravice
delničarjev zahtevati prevzem delnic za plačilo denarne odpravnine
in pravice upnikov zahtevati zavarovanje ter da so imetnikom
posebnih pravic zagotovljene enakovredne pravice, vpiše združitev v
SE in izda potrdilo iz drugega odstavka 25. člena Uredbe
2157/2001/ES.
(5) Ob vpisu nameravane združitve v SE se
vpišeta nameravani sedež SE in register, pri katerem bo SE vpisana.
Vpis se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz drugega
odstavka 25. člena Uredbe 2157/2001/ES.
2. pododdelek
Ustanovitev holdinga SE
453. člen
(ustanovitev holdinga
SE)
(1) Notarski zapis statuta holdinga SE se
lahko izdela šele, ko so po poteku dodatnega prijavnega roka,
določenega v drugem stavku tretjega odstavka 33. člena Uredbe
2157/2001/ES, znani ustanovitelji holdinga SE.
(2) Dodatni prijavni rok, določen v
drugem stavku tretjega odstavka 33. člena Uredbe 2157/2001/ES,
začne teči z dnem objave, da so izpolnjene predpostavke za
ustanovitev holdinga SE.
(3) Besedilo notarskega zapisa statuta
holdinga SE mora biti enako besedilu predloga statuta, navedenemu v
načrtu ustanovitve.
(4) V predlogu statuta morata biti poleg
podrobnosti, ki jih določa tretji stavek drugega odstavka 32. člena
Uredbe 2157/2001/ES, določen tudi znesek osnovnega kapitala,
potreben za ustanovitev holdinga SE, in najvišji znesek osnovnega
kapitala, ki bo dosežen, če bodo holdingu SE izročeni vsi deleži
družb, ki si prizadevajo za njeno ustanovitev.
454. člen
(smiselna uporaba določb o
združitvi)
(1) Za ustanovitveno poročilo, revizijo
in objavo načrta ustanovitve, izključitev razlogov za izpodbijanje
ter za sodni preizkus menjalnega razmerja se poleg določb 32. člena
Uredbe 2157/2001/ES smiselno uporabljajo določbe 450., 582. do
587., 604. in 605. do 615. člena tega zakona.
(2) Če si za ustanovitev SE prizadeva
družba, ki je organizirana kot delniška družba, se za veljavnost
sklepa o soglasju za ustanovitev smiselno uporabljajo določbe 585.
člena tega zakona. Če si za ustanovitev holdinga SE prizadeva
družba, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se
za veljavnost sklepa o soglasju za ustanovitev smiselno uporabljajo
določbe prvega odstavka 620. člena tega zakona.
455. člen
(vpis izpolnjenosti predpostavk za
nameravano ustanovitev holdinga SE, potrdilo o opravljenih pravnih
opravilih v postopku ustanovitve)
(1) Poslovodstva družb, ki si prizadevajo
za ustanovitev holdinga SE, predlagajo pri registrskih organih po
svojem sedežu vpis izpolnjenosti predpostavk za nameravano
ustanovitev holdinga SE.
(2) Predlogu za vpis izpolnjenosti
predpostavk za nameravano ustanovitev holdinga SE je treba v skladu
z 32. členom Uredbe 2157/2001/ES priložiti:
1. načrt ustanovitve;
2. zapisnik zasedanja skupščine družbe,
ki je odločala o soglasju za ustanovitev;
3. ustanovitveno poročilo;
4. poročilo o reviziji
ustanovitve;
5. dokaz o objavi obvestila o predložitvi
načrta ustanovitve registrskemu organu; dokaz ni potreben, če so se
zasedanja skupščine, ki je odločala o soglasju za ustanovitev,
udeležili vsi imetniki deležev ali so bili zastopani in niso
ugovarjali sklepu o soglasju za ustanovitev, in
6. izjavo poslovodstva družbe, za katero
se smiselno uporablja določba 1. točke drugega odstavka 590. člena
tega zakona.
(3) Če poslovodstvo ne predloži izjave iz
prejšnjega odstavka, ker je bila proti sklepu skupščine o soglasju
za ustanovitev vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali
ugotovitev njegove ničnosti, se smiselno uporabljajo določbe
tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
(4) Registrski organ mora preizkusiti,
ali so imetniki deležev družb, ki si prizadevajo za ustanovitev
holdinga SE, tej izročili svoje deleže v teh družbah v obsegu,
določenem za vsako od njih v načrtu ustanovitve, ali so za
ustanovitev izpolnjene vse predpostavke in ali so bila v zvezi z
ustanovitvijo pravilno opravljena vsa predpisana pravna opravila.
Če registrski organ ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, opravi
vpis in izda potrdilo, s katerim potrdi, da so bila pravilno
opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo treba opraviti za
ustanovitev holdinga SE.
(5) Vpis nameravane ustanovitve holdinga
SE vsebuje firmo in sedež prihodnjega holdinga SE, register, pri
katerem bo holding SE vpisan, ter firme in sedeže vseh drugih
družb, ki si prizadevajo za ustanovitev holdinga SE. Vpis se opremi
z zaznamkom, da so izpolnjene predpostavke, določene v drugem
odstavku 32. člena Uredbe 2157/2001/ES.
(6) Po vpisu holdinga SE v register
morajo poslovodstva družb, ki so si prizadevale za njeno
ustanovitev, registrom po svojih sedežih prijaviti, da je bil
holding SE vpisan. Prijavi je treba priložiti izpis iz registra, v
katerega je bil holding SE vpisan.
456. člen
(prijava holdinga SE za vpis v
register)
Prijavi za vpis holdinga SE v register je
treba poleg listin iz 199. člena tega zakona priložiti:
1. načrt ustanovitve;
2. zapisnike zasedanj skupščin družb, ki
so odločale o soglasju za ustanovitev;
3. poročila o reviziji
ustanovitve;
4. dokaz o objavi izpolnjenosti
predpostavk za ustanovitev v skladu s tretjim in petim odstavkom
33. člena Uredbe 2157/2001/ES;
5. potrdilo iz četrtega odstavka
prejšnjega člena, da so bila pravilno opravljena vsa pravna
opravila, ki jih je bilo treba opraviti za ustanovitev holdinga SE,
in
6. v zvezi z družbami, ki si prizadevajo
za ustanovitev holdinga SE in katerih sedež je v drugih državah
članicah, izpise iz registrov, v katere so vpisane te
družbe.
3. pododdelek
Preoblikovanje delniške družbe v SE in
SE v delniško družbo
457. člen
(načrt preoblikovanja)
Načrt preoblikovanja delniške družbe v SE
(v nadaljnjem besedilu tega poglavja: načrt preoblikovanja) mora
vsebovati:
1. dosedanjo firmo, sedež in vložno
številko družbe, ki se preoblikuje;
2. predlog statuta SE;
3. predvideni časovni okvir
preoblikovanja, in
4. poročilo poslovodstva o preoblikovanju
v skladu s četrtim odstavkom 37. člena Uredbe
2157/2001/ES.
458. člen
(revizija
preoblikovanja)
(1) Načrt preoblikovanja mora pregledati
revizor.
(2) Revizor mora o reviziji načrta
preoblikovanja izdelati pisno poročilo. V skladu s šestim odstavkom
37. člena Uredbe 2157/2001/ES mora tudi pregledati, ali je skupna
vrednost sredstev družbe, zmanjšanih za obveznosti, najmanj enaka
višini osnovnega kapitala, povečani za vsoto rezerv, ki jih mora
družba oblikovati.
(3) Za revizijo preoblikovanja se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitveni
reviziji.
459. člen
(objava načrta
preoblikovanja)
(1) Poslovodstvo mora vsaj mesec dni pred
dnem zasedanja skupščine, ki bo odločala o preoblikovanju,
registrskemu organu predložiti načrt preoblikovanja, ki ga je prej
pregledal nadzorni svet te družbe. Obvestilo o predložitvi načrta
preoblikovanja registrskemu organu mora družba objaviti. V objavi
je treba delničarje opozoriti na njihove pravice iz drugega in
tretjega odstavka tega člena.
(2) Vsaj mesec dni pred dnem zasedanja
skupščine, ki bo odločala o preoblikovanju, je treba delničarjem na
sedežu družbe omogočiti pregled:
1. načrta preoblikovanja,
2. poročila poslovodstva o
preoblikovanju,
3. poročila o reviziji preoblikovanja,
in
4. letnega poročila za zadnje poslovno
leto.
(3) Vsakemu delničarju je treba na
njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati
prepis teh listin.
(4) Na zasedanju skupščine je treba
predložiti listine iz drugega odstavka tega člena. Na začetku
obravnave na skupščini mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino
načrta preoblikovanja. Pred odločanjem o soglasju za preoblikovanje
mora poslovodstvo delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah
premoženja družbe v obdobju od sestave načrta preoblikovanja do
zasedanja skupščine.
460. člen
(prijava preoblikovanja za vpis v
register)
(1) Poslovodstvo predlaga vpis
preoblikovanja v register.
(2) Predlogu za vpis preoblikovanja je
treba priložiti:
1. načrt preoblikovanja;
2. zapisnik zasedanja skupščine, ki je
odločala o soglasju za preoblikovanje;
3. poročilo poslovodstva o
preoblikovanju;
4. poročilo o reviziji
preoblikovanja;
5. letno poročilo za zadnje poslovno
leto;
6. dokaz, da je bilo nameravano
preoblikovanje objavljeno v skladu z določbo prvega odstavka 459.
člena tega zakona; dokaz ni potreben, če so se zasedanja skupščine,
ki je odločala o soglasju za preoblikovanje, udeležili vsi
delničarji ali so bili zastopani in niso ugovarjali sklepu o
soglasju za preoblikovanje, in
7. dovoljenje pristojnega organa, če se
za združitev to zahteva.
461. člen
(preoblikovanje SE v delniško
družbo)
Za preoblikovanje SE v delniško družbo se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o preoblikovanju delniške
družbe v SE.
4. oddelek
UPRAVLJANJE SE
462. člen
(uporaba določb)
Za upravljanje SE se uporabljajo določbe
tega zakona, če Uredba 2175/2001/ES ne določa drugače.
5. oddelek
PRENEHANJE SE
463. člen
(prenehanje SE pri razhajanju kraja
sedeža in glavnega poslovodstva)
(1) Če SE ne izpolnjuje več zahtev iz 7.
člena Uredbe 2157/2001/ES, se šteje, da obstaja pomanjkljivost
določb statuta v smislu tretjega odstavka 402. člena tega zakona.
Registrski organ pozove SE, da v določenem roku nepravilnosti
odpravi tako, da ponovno vzpostavi svoje glavno poslovodstvo v
državi sedeža, ali da prenese svoj sedež po postopku, določenem v
8. členu Uredbe 2157/2001/ES.
(2) Če družba po pozivu registrskega
organa v določenem roku ne odpravi nepravilnosti, registrski organ
po uradni dolžnosti ugotovi pomanjkljivosti statuta.
Šesto poglavje
KOMANDITNA DELNIŠKA
DRUŽBA
464. člen
(pojem)
(1) Komanditna delniška družba je družba,
pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z
vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki
imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov
niso odgovorni.
(2) Za pravna razmerja med komplementarji
in njihova razmerja do komanditnih delničarjev, zlasti glede
upravičenj komplementarjev za vodenje poslov in zastopanje družbe
se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o komanditni
družbi.
(3) Za druga vprašanja o komanditni
delniški družbi se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
delniški družbi, če v tem poglavju ni določeno drugače.
465. člen
(sprejetje statuta)
(1) Statut komanditne delniške družbe
mora sprejeti najmanj pet oseb. V statutu se navedejo osnovni
kapital družbe in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom
tudi njihov nominalni znesek, in če obstaja več razredov delnic,
tudi razred delnic, ki jih prevzamejo komanditni
delničarji.
(2) Pri sprejetju statuta morajo
sodelovati vsi komplementarji in tisti komanditni delničarji, ki
pri ustanovitvi prevzamejo delnice.
(3) Družbeniki, ki sprejmejo statut, so
ustanovitelji družbe.
466. člen
(vsebina statuta)
(1) Poleg podatkov iz 183. člena tega
zakona mora statut družbe vsebovati še ime in priimek ter
prebivališče ali firmo in sedež vsakega komplementarja.
(2) Gotovinski in stvarni vložki
komplementarjev morajo biti v statutu navedeni po višini in
vrsti.
467. člen
(komplementarji in njihov vpis v
register)
(1) Za komplementarje se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o upravi delniške
družbe.
(2) Ob vpisu družbe v register se namesto
članov uprave vpišejo vsi komplementarji in obseg njihovih
upravičenj za zastopanje.
468. člen
(glasovanje na
skupščini)
(1) Komplementarji imajo na skupščini
glasovalno pravico v sorazmerju s svojo udeležbo pri osnovnem
kapitalu. Glasovalne pravice ne morejo uresničevati ne zase in ne
za koga drugega, če skupščina sklepa o:
– izvolitvi in odpoklicu nadzornega
sveta,
– razrešitvi komplementarjev in članov
nadzornega sveta,
– imenovanju revizorjev,
– uveljavljanju odškodninskih zahtevkov,
ali
– odreku odškodninskim
zahtevkom.
(2) Za sklepanje na skupščini je potrebno
soglasje komplementarjev, če se sklepi nanašajo na stvari, za
katere je potrebno soglasje komplementarjev in komanditnih
delničarjev. Soglasje komplementarjev ni potrebno za uresničevanje
pooblastil, ki jih ima skupščina ali manjšina komanditnih
delničarjev pri imenovanju revizorjev, izključitvi manjšinskih
delničarjev in uveljavljanju zahtevkov družbe iz ustanovitve ali
vodenja poslov.
(3) Skupščinski sklepi, za katere je
potrebno soglasje komplementarjev, se predložijo za vpis v register
šele, ko je bilo doseženo soglasje.
(4) Pri sklepih, ki se vpišejo v
register, mora biti soglasje zapisniško ugotovljeno.
469. člen
(odbor komanditnih
delničarjev)
(1) Sklepe komanditnih delničarjev izvaja
odbor komanditnih delničarjev, če statut ne določa
drugače.
(2) V sporih med skupnostjo komanditnih
delničarjev in komplementarji zastopa komanditne delničarje odbor
iz prejšnjega odstavka, če skupščina ni izvolila posebnih
zastopnikov. Stroške spora, ki gredo v breme komanditnih
delničarjev, plača družba, vendar sme zahtevati, da ji ti povrnejo
sorazmeren del neupravičeno nastalih stroškov.
(3) Komplementarji ne morejo biti člani
odbora komanditnih delničarjev.
470. člen
(dvigi komplementarjev)
(1) Če ima komplementar izgubo, ki
presega njegov kapitalski delež, ne sme dvigniti dividende na svoj
kapitalski delež, dokler vsota iz bilančne izgube vplačanih
obveznosti, deležev izgube komplementarjev in zahtevkov iz posojil
do komplementarjev ter njihovih družinskih članov presega vsoto iz
prenosa dobička, kapitalskih in drugih skladov ter kapitalskih
deležev komplementarjev.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
družba komplementarju ne sme odobriti nobenega posojila. V
nasprotju s tem je treba odobreno posojilo takoj vrniti.
(3) Določbe tega člena se ne nanašajo na
plačilo za delo, ki ga prejemajo komplementarji, in na plačila, ki
niso odvisna od dobička.
Sedmo poglavje
DRUŽBA Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO
1. oddelek
USTANOVITEV DRUŽBE
471. člen
(pojem)
(1) Družba z omejeno odgovornostjo je
družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki
družbenikov. Vrednost vložkov je lahko različna.
(2) Na podlagi osnovnega vložka in
sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi
družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Vsak
družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima
le en poslovni delež.
(3) Za poslovne deleže iz prejšnjega
odstavka ni mogoče izdati vrednostnih papirjev, lahko pa družba
izda družbeniku potrdilo kot dokazilo, da je imetnik poslovnega
deleža.
472. člen
(odgovornost
družbenikov)
Za obveznosti družbe z omejeno
odgovornostjo družbeniki niso odgovorni.
473. člen
(ustanovitelji)
(1) Družbo lahko ustanovi ena ali več
fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe
družbeniki.
(2) Družba ima lahko največ 50
družbenikov.
(3) Družba ima lahko več kot 50
družbenikov le, če to dovoli minister, pristojen za
gospodarstvo.
474. člen
(družbena pogodba)
(1) Družba se ustanovi s pogodbo, ki je
lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu,
v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi
družbeniki. Če je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu,
morajo biti podpisi družbenikov overjeni.
(2) Družbena pogodba je lahko sklenjena z
uporabo videoelektronskih sredstev kot notarski zapis v elektronski
obliki na način, ki ga določa zakon, ki ureja notariat.
(3) Družbeno pogodbo, ki je sklenjena na
posebnem obrazcu v elektronski obliki z uporabo videoelektronskih
sredstev v skladu z določbami zakona, ki ureja notariat, mora v
obliki notarskega zapisa potrditi notar.
(4) Če družbeno pogodbo za katerega od
družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo
pooblastilo. Če je družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega
zapisa, mora družbenikovo pooblastilo potrditi notar, če pa je
družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, mora biti
družbenikov podpis na pooblastilu overjen. Pooblastilo ni potrebno,
če je zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o
ustanovitvi družbe v imenu družbenika.
(5) Če je družbena pogodba sklenjena v
skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se za potrditev
družbenikovega pooblastila smiselno uporablja tudi drugi ali tretji
odstavek tega člena.
(6) Pogodba mora vsebovati:
– navedbo imena in priimka ter
prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;
– firmo, sedež in dejavnost
družbe;
– navedbo zneska osnovnega kapitala in
vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak
osnovni vložek in njegov poslovni delež;
– čas delovanja družbe, če je
ustanovljena za določen čas;
– morebitne obveznosti, ki jih imajo
družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne
obveznosti družbe do družbenikov.
(7) Če se osnovni kapital ali njegov del
izroči kot stvarni vložek, se morajo v pogodbi ali prilogi, ki je
sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vložka
posebej, znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni
vložek, in družbenik, ki je stvarni vložek prispeval.
(8) Pogodba lahko poleg sestavin iz
šestega in sedmega odstavka tega člena vsebuje še druge
sestavine.
(9) Minister, pristojen za gospodarstvo,
predpiše obliko in vsebino posebnega obrazca.
475. člen
(osnovni kapital in osnovni
vložki)
(1) Osnovni kapital (osnovna glavnica)
mora znašati vsaj 7500 eurov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50
eurov.
(2) Osnovni vložek je lahko zagotovljen v
denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Zanje se
smiselno uporabljajo določbe 187. in prvega stavka tretjega
odstavka 191. člena tega zakona.
(3) Kot stvarni vložek se lahko
zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del
podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske
predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu
vložku.
(4) Pred prijavo za vpis v register mora
vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka,
vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500
eurov.
(5) Stvarni vložki se morajo v celoti
izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega
vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora
družbenik razliko vplačati v denarju.
(6) Osnovni vložki morajo biti družbi
izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto
razpolaga.
(7) Vplačila denarnih vložkov morajo biti
nakazana na bančni račun.
476. člen
(poročilo o stvarnih
vložkih)
(1) Če se za ustanovitev družbe
zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za
vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih
vložkih.
(2) V poročilu se navedejo predmeti
stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega
vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in
morebitne obremenitve stvarnega vložka.
(3) Če se v družbo vlaga podjetje, je
treba poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti bilanco
stanja in izkaz poslovnega izida podjetja za zadnji dve poslovni
leti.
(4) Če znaša skupna vrednost, za katero
se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 eurov, morajo družbeniki,
ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da
stvarne vložke oceni revizor; revizorjevo poročilo je sestavni del
poročila iz prvega odstavka tega člena. Cenitev stvarnih vložkov,
ki jo opravi revizor, in izdelava revizorjevega poročila nista
potrebni, če gre za stvarne vložke v obliki tržnih vrednostnih
papirjev, že vrednotenih stvarnih vložkov ali stvarnih vložkov, ki
se ocenijo po knjigovodskih vrednostih iz revidiranega letnega
poročila ob smiselni uporabi določb tega zakona, ki se nanašajo na
delniške družbe.
477. člen
(ustanovitveni stroški)
(1) Družbeniki morajo zagotoviti sredstva
za ustanovitev družbe sorazmerno z višino svojih osnovnih
vložkov.
(2) Če družbeniki tako sklenejo, se jim
stroški za ustanovitev družbe vrnejo, enemu ali več družbenikom pa
se lahko izplača nagrada za delo pri ustanovitvi družbe.
(3) Stroški in nagrade iz prejšnjega
odstavka se lahko izplačajo družbenikom samo iz dobička družbe;
družbeniki pa lahko sklenejo, da imajo ta izplačila prednost pred
siceršnjimi zahtevki družbenikov do udeležbe pri
dobičku.
478. člen
(prijava za vpis v
register)
(1) Poslovodja prijavi družbo za vpis v
register pri registrskem organu ali na točki za podporo poslovnim
subjektom, ki prijavo posreduje registrskemu organu. Prijavi mora
priložiti:
– izvirnik ali overjen prepis
pogodbe;
– seznam družbenikov in navedbo vložkov,
ki so jih prevzeli;
– poročilo o stvarnih vložkih;
– potrdilo banke o depozitu denarnih
vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto
razpolaga; za resničnost izjave je banka družbi odgovorna,
in
– poročilo pooblaščenega revizorja o
vrednosti stvarnih vložkov iz četrtega odstavka 476. člena tega
zakona.
(2) Poslovodja mora v treh dneh obvestiti
registrski organ ali točko za podporo poslovnim subjektom, če se je
spremenil kakšen podatek iz prijave ali prilog iz prejšnjega
odstavka.
(3) Registrski organ zavrne vpis, če
revizor ugotovi ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka
476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z
zakonom, ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je
vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega
vložka, za katerega je dan stvarni vložek.
479. člen
(odgovornost družbenikov in poslovodij
ob ustanovitvi)
(1) Družbeniki in poslovodje so družbi
solidarno odgovorni za škodo, ki je povzročena namenoma ali iz hude
malomarnosti in je nastala zaradi neizročitve ali nepravilne
izročitve stvarnih vložkov, previsoke ocenitve teh vložkov ali
zaradi kakšnega drugega škodljivega ravnanja ob ustanovitvi
družbe.
(2) Družba se ne more odpovedati
odškodninskemu zahtevku iz prejšnjega odstavka, niti se ne more
poravnati glede tega zahtevka, če je povračilo nujno za poravnavo
obveznosti tretjim osebam.
(3) Zastaranje zahtevka iz prvega
odstavka tega člena začne teči z dnem vpisa družbe v
register.
(4) Kot družbeniki in poslovodje iz
prvega odstavka tega člena so odgovorne tudi osebe, za račun
katerih so družbeniki prevzeli vložke. Te se ne morejo sklicevati
na nevednost zaradi takih okoliščin, ki jih je poznal ali bi jih ob
skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral poznati družbenik, ki je
ravnal za njihov račun.
2. oddelek
RAZMERJA MED DRUŽBO IN
DRUŽBENIKI
480. člen
(poslovni delež in njegovi
deli)
(1) Poslovni delež lahko pripada eni ali
več osebam. Če pripada več osebam, uresničujejo pravice in so
odgovorne za obveznosti iz poslovnega deleža skupno.
(2) Družbeniki, ki so imetniki istega
poslovnega deleža, se lahko sporazumejo, da so v razmerju med njimi
samimi udeleženi pri tem deležu po enakih ali različnih
delih.
(3) Pravna dejanja družbe proti imetnikom
istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega
deleža tudi, če so opravljena samo proti enemu med
njimi.
(4) Imetniki istega poslovnega deleža
lahko uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti tudi po
skupnem zastopniku.
481. člen
(prenos poslovnega
deleža)
(1) Poslovni deleži se lahko odsvojijo in
dedujejo.
(2) Če družbenik k svojemu poslovnemu
deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo
samostojnost.
(3) Za odsvojitev deleža je potrebna
pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Notar pred
sestavo notarskega zapisa o odsvojitvi poslovnega deleža preveri,
ali so podani razlogi za omejitev pri pridobitelju poslovnega
deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena tega zakona. Če
notar ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev iz prejšnjega
stavka, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti.
(4) Če z družbeno pogodbo ni določeno
drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega
deleža prednost pred drugimi osebami.
(5) Družbenik, ki namerava prodati svoj
poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani
prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec
sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema
obvestila.
(6) Če je več družbenikov pripravljenih
kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi
kupci skupaj.
(7) Družbena pogodba lahko določi, da je
za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki,
potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za
izdajo soglasja.
(8) Če nobeden od družbenikov ni
pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali
soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko
družbenik izstopi iz družbe.
482. člen
(položaj odsvojitelja in pridobitelja
poslovnega deleža)
(1) Za pridobitelja poslovnega deleža se
šteje le tisti, ki je vpisan v register.
(2) Pravna dejanja, ki jih opravi družba
proti odsvojitelju ali jih opravi odsvojitelj proti družbi in se
nanašajo na pravna razmerja v družbi, učinkujejo kot dejanja proti
pridobitelju ali kot pridobiteljeva dejanja.
(3) Za obveznosti do družbe, ki so
dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi
odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.
483. člen
(odsvojitev dela poslovnega
deleža)
(1) Družbenik lahko odsvoji del
poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen
poslovni delež.
(2) Vrednost preostalega poslovnega
deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od
vrednosti, določene v 475. členu tega zakona.
(3) Za odsvojitev dela poslovnega deleža
se smiselno uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka 481.
člena tega zakona.
(4) Delitev poslovnega deleža ni
dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja
zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega
deleža prepove.
484. člen
(način vplačila osnovnih
vložkov)
(1) S pogodbo se določi, kako družbeniki
vplačujejo denarne zneske osnovnih vložkov. Če ni določeno drugače,
morajo vsi vplačati sorazmerni del svojega osnovnega vložka v
skladu s 475. členom tega zakona.
(2) Družbenik ne more biti oproščen
vplačila osnovnega vložka niti ne more pobotati svoje terjatve z
zahtevkom družbe za vplačilo osnovnega vložka.
(3) Ob zmanjšanju osnovnega kapitala je
mogoče družbenike oprostiti vplačila osnovnega vložka največ za
znesek, ki je sorazmeren z zmanjšanjem osnovnega
kapitala.
485. člen
(zamudne obresti)
Družbenik, ki ni pravočasno vplačal
zahtevanega zneska kot osnovni vložek, mora plačati zamudne
obresti.
486. člen
(izključitev družbenika, ki zamuja z
vplačilom)
(1) Družbeniku, ki zamuja z vplačilom
osnovnega vložka ali njegovega dela, lahko družba pošlje pisni
poziv, da v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, izpolni
svojo obveznost. V istem pozivu je treba družbenika opozoriti, da
bo izključen iz družbe glede tistega poslovnega deleža, na katerega
se vplačilo nanaša.
(2) Če rok iz prejšnjega odstavka
preteče, ne da bi družbenik izpolnil svojo obveznost, preide
družbenikov poslovni delež v celoti, vključno z že opravljenimi
delnimi vplačili, na družbo, o čemer je treba družbenika pisno
obvestiti.
(3) Družbenik je tudi po zamudi odgovoren
za plačilo neplačanega zneska. S tem ni izključena njegova
odškodninska odgovornost.
487. člen
(jamstvo zamudnikovih
prednikov)
(1) Za plačilo zneska osnovnega vložka,
ki ga ni vplačal izključeni družbenik, jamčijo njegov neposredni
prednik, ki je bil priglašen družbi, in vsi prejšnji
predniki.
(2) Plačilo je treba zahtevati najprej od
neposrednega družbenikovega prednika. Če ta ne plača v enem mesecu
od poziva, se lahko plačilo zahteva od njegovega
prednika.
(3) Zastaralni rok proti zamudnikovim
prednikom začne teči z dnem, ko je bil prenos deleža v skladu s
482. členom tega zakona vpisan v register.
(4) Z vplačilom zamujenega zneska pridobi
zamudnikov prednik poslovni delež izključenega
družbenika.
488. člen
(dražba poslovnega
deleža)
Če ni mogoče zahtevati plačila zamujenega
zneska od zamudnikovih prednikov, lahko družba zamudnikov poslovni
delež proda na javni dražbi. Drugačen način prodaje je mogoč le v
soglasju z izključenim družbenikom.
489. člen
(odgovornost družbenikov za
vplačilo)
Če osnovnega vložka niso vplačali niti
zavezanci niti ni bil vplačan s prodajo poslovnega deleža, ga
morajo vplačati drugi družbeniki sorazmerno z velikostjo svojih
poslovnih deležev. V enakem sorazmerju se poveča dolžnost drugih
družbenikov, če od nekaterih med njimi ni mogoče zahtevati
vplačila.
490. člen
(kogentnost določb)
Družba ne more z družbeno pogodbo ali s
sklepom oprostiti družbenika obveznosti, določenih v 486. do 489.
členu tega zakona.
491. člen
(naknadna vplačila)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da so
družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov
vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so lahko v
denarni ali nedenarni obliki. Za naknadna vplačila v nedenarni
obliki se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 475. člena
tega zakona. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o
naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep morajo
družbeniki sprejeti soglasno.
(2) Naknadna vplačila med družbeniki so
sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je
lahko določen tudi njihov najvišji znesek.
(3) Z naknadnimi vplačili se ne povečajo
osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži.
492. člen
(zamuda pri naknadnem
vplačilu)
(1) Če družbena pogodba za neizpolnitev
družbenikove obveznosti pri naknadnem vplačilu ne določa kaj
drugega, se za zamudo pri vplačilu naknadnega vplačila smiselno
uporabljajo določbe 485. do 489. člena tega zakona.
(2) V družbeni pogodbi je lahko določeno,
da je mogoče zahtevati naknadna vplačila že pred popolnim vplačilom
osnovnih vložkov.
493. člen
(obveznosti družbe do
družbenikov)
(1) Z družbeno pogodbo se lahko določi,
da je družba dolžna v korist enega ali več družbenikov nekaj dati,
storiti, dopustiti ali opustiti.
(2) Dolžnost družbe iz prejšnjega
odstavka ne sme biti v nasprotju z določbami 486. do 489. člena in
495. člena tega zakona.
494. člen
(razdelitev bilančnega
dobička)
(1) Družbeniki imajo pravico do deleža
pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če
družbena pogodba ne določa drugače.
(2) Dobiček se deli sorazmerno z višino
poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa
drugače.
495. člen
(ohranjanje osnovnega
kapitala)
(1) Premoženje, ki je potrebno za
ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne
sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega
zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo
posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu
članu, kot je opredeljen v drugem odstavku 270.a člena tega zakona,
ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov
družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih
pravic. Posojilo družbe iz prejšnjega stavka ter drug pravni posel,
s katerim se doseže enak učinek, je ničen.
(2) Družbenikom se lahko vrnejo vplačana
naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob
izgubi. Vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko
je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način. Če gre za
naknadna vplačila pred popolnim vplačilom osnovnega vložka iz
drugega odstavka 492. člena tega zakona, je vračilo naknadnih
vplačil pred popolnim vplačilom osnovnega vložka nično. Za vrnjena
naknadna vplačila se šteje, da niso bila vplačana.
496. člen
(vračilo prepovedanih
plačil)
(1) Plačila, ki so opravljena v nasprotju
s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.
(2) Če je bil prejemnik v dobri veri, je
mogoče vračilo zahtevati le, če je to nujno za poravnavo obveznosti
upnikom družbe.
(3) Če vračila od prejemnika ni mogoče
zahtevati, jamčijo za znesek, ki ga je treba vrniti in je nujen za
poravnavo obveznosti upnikom družbe, drugi družbeniki sorazmerno s
svojimi poslovnimi deleži. Zneski, ki jih ni mogoče zahtevati od
posameznega družbenika, se v sorazmerju s poslovnimi deleži
razdelijo med druge družbenike. Če so neupravičeno izplačilo
zakrivili tudi poslovodje, so ti odgovorni kot družbenik z
največjim poslovnim deležem.
(4) Zavezanca za plačila iz prejšnjih
odstavkov ni mogoče oprostiti dolžnosti plačila.
(5) Zastaranje zahtevka za vračilo začne
teči z dnem, ko je bilo neupravičeno plačilo opravljeno.
497. člen
(vračilo dobička)
Družbeniki niso v nobenem primeru dolžni
vrniti zneskov, ki so jih v dobri veri dobili kot delež pri
dobičku, razen v primeru iz prvega odstavka prejšnjega
člena.
498. člen
(posojila družbi namesto lastnega
kapitala)
(1) Družbenik, ki je v času, ko bi morali
družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni
kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi
uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali
postopku prisilne poravnave. Tako posojilo se v stečajnem postopku
ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje
družbe.
(2) Tretja oseba, ki je v času, ko bi
morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi
lastni kapital, namesto tega družbi dala posojilo in ji je
družbenik dal zavarovanje za vračilo posojila ali se je k temu
družbenik zavezal kot porok, lahko v stečaju ali postopku prisilne
poravnave zahteva le izplačilo razlike, ki je ni dobila ali je ne
bi dobila iz naslova zavarovanja ali poroštva.
(3) Določbe tega člena veljajo tudi za
druga pravna dejanja družbenika ali tretje osebe, ki gospodarsko
ustrezajo zagotovitvi posojila.
(4) Ne šteje se za posojilo družbi
namesto lastnega kapitala, če tretji ni izkoristil pravice
zahtevati zavarovanje ali pravice odpovedi pogodbe in vračila
danega posojila.
499. člen
(vračilo posojila pred uvedbo stečaja
ali prisilne poravnave)
(1) Če je družba v primerih iz prejšnjega
člena vrnila posojilo v zadnjem letu pred uvedbo stečaja ali
prisilne poravnave, mora družbenik, ki je dal posojilo, ali
družbenik, ki je dal zavarovanje ali je jamčil kot porok, družbi
nadomestiti vrnjeni znesek posojila. Družbenikova obveznost obstaja
le do višine zneska posojila ali do višine zneska, za katerega je
družbenik prevzel poroštvo, ali do vrednosti zavarovanja ob vračilu
posojila. Družbenik je prost te obveznosti, če da predmete, ki so
bili upniku dani kot zavarovanje, na razpolago družbi za
poplačilo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo
tudi za druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi
posojila.
500. člen
(lastni poslovni
deleži)
(1) Družba ne more lastnih poslovnih
deležev, za katere vložki niso v celoti vplačani, niti pridobiti
niti sprejeti v zastavo.
(2) Družba lahko odplačno pridobi lastne
poslovne deleže, za katere so vložki v celoti vplačani, vendar
plačil za pridobitev teh lastnih poslovnih deležev ne sme opraviti,
dokler ne oblikuje rezerv za lastne deleže po petem odstavku 64.
člena tega zakona. Določbe prejšnjega stavka se smiselno
uporabljajo tudi za zastavo lastnih poslovnih deležev.
(3) Za plačila, ki so v nasprotju s
prejšnjim odstavkom, se smiselno uporabljajo določbe 496. člena
tega zakona.
(4) Družba ne more pridobiti vseh
poslovnih deležev.
501. člen
(izključitev in izstop
družbenika)
(1) Družbena pogodba lahko določi, da sme
družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe,
ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve.
Če po družbeni pogodbi o izključitvi družbenika odloča skupščina,
se ne uporablja določba tretjega odstavka 506. člena tega
zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme
družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to
utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja
povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo
uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri
uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu
skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne
obveznosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz
družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če
drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v
nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s
tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih
družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo.
(4) Družbenik se pravici iz drugega in
tretjega odstavka tega člena ne more vnaprej odpovedati.
502. člen
(prenehanje poslovnega deleža zaradi
izstopa ali izključitve družbenika)
(1) Z izstopom ali izključitvijo
družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem
deležem povezane pravice in obveznosti.
(2) V treh mesecih po izstopu ali
izključitvi družbenika morajo drugi družbeniki:
– sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega
kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka,
ki predstavlja poslovni delež, ki po prejšnjem odstavku preneha,
ali
– v sorazmerju s svojimi sedanjimi
poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje
sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka
višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža po
prejšnjem odstavku.
(3) Za zmanjšanje osnovnega kapitala iz
prve alineje prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe
520. člena tega zakona. Za prevzem osnovnih vložkov ali povečanje
osnovnih vložkov po drugi alineji drugega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 517.
člena tega zakona.
(4) Če družbeniki v treh mesecih po
izstopu ali izključitvi družbenika ne sprejmejo sklepa iz prve ali
druge alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da so sprejeli
sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala iz prve alineje drugega
odstavka tega člena in mora poslovodja ravnati po določbah 520.
člena tega zakona.
(5) Družbenik, ki je izstopil iz družbe,
ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega
deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost izplačati
najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni
meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.
Družbenik, ki je v družbo vložil stvarni vložek, lahko namesto
takega izplačila zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile
predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari ali pravic ne
presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar ne prej kot v
treh mesecih po izstopu.
(6) Družbenik, ki je bil izključen iz
družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega
poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora to
vrednost izplačati najpozneje v šestih letih od dneva izključitve z
obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni
depoziti na vpogled. Če družba ali družbeniki od izključenega
družbenika zahtevajo plačilo odškodnine, sme družba izplačilo
ocenjene vrednosti poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti
sodbe, s katero je odločeno o tem odškodninskem zahtevku, ali do
sklenitve poravnave med družbo in izključenim
družbenikom.
(7) Plačilo ocenjene vrednosti poslovnega
deleža po petem ali šestem odstavku tega člena ali vračilo predmeta
stvarnega vložka po petem odstavku tega člena se lahko opravi šele
po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register ali po vpisu
spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev
družbenikov v skladu z drugo alineo drugega odstavka tega člena v
register.
503. člen
(tožba družbenika)
(1) Družbenik lahko vloži tožbo v svojem
imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil
družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju
družbe.
(2) Družbenik lahko vloži tožbo iz
prejšnjega odstavka, če je prej brez uspeha zahteval od drugega
družbenika izpolnitev obveznosti ali opozoril družbo na
neizpolnitev in če je
– skupščini predlagal sprejetje sklepa o
vložitvi take tožbe, pa ga skupščina ni sprejela,
– skupščina sprejela tak sklep, pa ni
imenovala posebnega zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to
potrebno, ali
– skupščina sklep sprejela, pa poslovodja
ali posebni zastopnik ni vložil tožbe.
(3) Družbenik lahko vloži tožbo iz prvega
odstavka tega člena tudi proti poslovodji, ki ni izpolnil dolžnosti
v zvezi z upravljanjem družbe. Tožba proti poslovodji se vloži ob
smiselni uporabi določb prejšnjega odstavka.
(4) Stroške postopka in stroške posebnega
zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi
predujem za te stroške. Če družba predujma ne založi, ga sodišče
izterja po uradni dolžnosti. Če je vložitev tožbe neutemeljena, sme
družba zahtevati povrnitev stroškov od družbenika, ki je vložil
tožbo iz prvega odstavka tega člena, po splošnih pravilih o
odškodninski odgovornosti.
3. oddelek
UPRAVLJANJE DRUŽBE
504. člen
(pravice družbenikov)
(1) Pravice, ki jih imajo družbeniki pri
upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja se določijo z
družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače.
(2) Če družbena pogodba ne vsebuje določb
o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505. do 510. člena
tega zakona.
505. člen
(odločanje družbenikov)
Družbeniki odločajo o:
– sprejetju letnega poročila in uporabi
bilančnega dobička;
– zahtevi za vplačilo osnovnih
vložkov;
– vračanju naknadnih vplačil;
– delitvi in prenehanju poslovnih
deležev;
– postavitvi in odpoklicu
poslovodij;
– ukrepih za pregled in nadzor dela
poslovodij;
– postavitvi prokurista in poslovnega
pooblaščenca;
– uveljavljanju zahtevkov družbe proti
poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri
ustanavljanju ali poslovodenju;
– zastopanju družbe v sodnih postopkih
proti poslovodjem, in
– drugih zadevah, za katere tako določa
ta zakon ali družbena pogodba.
506. člen
(glasovalna pravica)
(1) Vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega
vložka daje družbeniku en glas. Družbena pogodba lahko določi, da
imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 eurov osnovnega
vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov
omejena.
(2) Za družbenika lahko glasuje tudi
pooblaščenec, ki ima za to pisno pooblastilo.
(3) Družbenik, ki naj bi bil s sklepom
skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na
pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne
more glasovati v tej zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne
pravice za drugega.
(4) Družba ne more uresničevati pravic iz
lastnih deležev.
507. člen
(skupščina družbenikov)
(1) Družbeniki sprejemajo sklepe na
skupščini. Skupščina se lahko
izvede tudi telefonsko ali prek prenosa slike in tona, če tako
sklenejo vsi družbeniki s pisno izjavo.
(2) Družbeniki lahko s pisno izjavo
sklenejo, da se skupščina ne opravi. Sklep o tem morajo sprejeti
vsi družbeniki. V tem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove
poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih
tehničnih sredstev.
508. člen
(sklic skupščine
družbenikov)
Skupščino skliče poslovodja:
– če naj družbeniki odločajo o zadevah iz
505. člena tega zakona;
– če je to nujno za interese
družbe;
– če se z letno bilanco ali bilanco med
poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega
kapitala;
– v drugih primerih, določenih z zakonom
ali družbeno pogodbo.
509. člen
(oblika sklica
skupščine)
(1) Skupščina se skliče s priporočenim
pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v
register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine,
najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine. Skupščina se lahko skliče tudi z uporabo elektronskih
sredstev, ki omogočajo osebi, ki je sklicala skupščino, da pridobi
dokaz o dostavi sklica.
(2) Če skupščina ni pravilno sklicana,
lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi
družbeniki.
(3) Določba prejšnjega odstavka velja
tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način,
predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem
skupščine.
510. člen
(sklepčnost in odločanje skupščine
družbenikov)
(1) Skupščina družbenikov veljavno
odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov v
skladu z določbo prvega odstavka 506. člena tega zakona.
(2) Če ni z zakonom ali družbeno pogodbo
določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih
glasov.
(3) Družbena pogodba lahko določi, da se
že v vabilu za skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine,
če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na
naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih
družbenikov.
(4) Naknadni dan zasedanja skupščine ne
sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno
določenem dnevu.
511. člen
(pravice manjšinskih
družbenikov)
(1) Družbeniki, katerih poslovni deleži
predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo zahtevati
sklic skupščine; pri tem morajo navesti zadeve, o katerih naj bi
skupščina odločala, in vzroke za sklic skupščine.
(2) Družbeniki, ki izpolnjujejo pogoje iz
prejšnjega odstavka, lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni
zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine.
(3) Družbeniki iz prvega odstavka tega
člena lahko sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni
red, če njihova zahteva iz prejšnjih odstavkov ni bila sprejeta ali
če so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena,
odsotne.
(4) Za skupščino, sklicano po določbah
tega člena, veljajo splošne določbe tega oddelka. Ta skupščina
odloča tudi o tem, ali bo družba krila stroške sklica skupščine ali
razširitve dnevnega reda.
512. člen
(pravica družbenika do informacij in
vpogleda)
(1) Poslovodja mora družbenika na njegovo
zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled
v knjige in spise.
(2) Poslovodja sme zavrniti zahtevo po
informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik
uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem
družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O
odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki.
513. člen
(sodna odločba o pravici do
informacije in vpogleda)
Družbenik, ki mu informacije nisi bile
dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je
poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom
prejšnjega člena, sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo
dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.
514. člen
(nadzorni svet)
(1) Če je v družbeni pogodbi določeno, da
ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o
nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa
drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima
nadzorni svet družba, ki je subjekt javnega interesa. Ta obveznost
ne velja za družbo iz drugega odstavka 514.a člena tega
zakona.
514.a člen
(revizijska komisija)
(1) V družbi, ki je subjekt javnega
interesa, mora nadzorni svet imenovati revizijsko
komisijo.
(2) Revizijske komisije ni treba
imenovati v družbi iz prejšnjega odstavka, ki:
– izpolnjuje merila za srednje družbe iz
četrtega odstavka 55. člena tega zakona in je odvisna družba
ali
– je odvisna družba, povezana s pogodbo o
obvladovanju v skladu s 530. členom tega zakona,
v kateri naloge revizijske komisije
opravlja revizijska komisija obvladujoče družbe.
(3) Za revizijsko komisijo se smiselno
uporabljajo določbe 279. in 280. člena tega zakona.
515. člen
(poslovodja)
(1) Družba ima enega ali več poslovodij
(direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo
zastopajo.
(2) V družbeni pogodbi je lahko določeno,
da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od
dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno
imenovana.
(3) Skupščina družbenikov lahko odpokliče
poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen
ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina
odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno
pogodbo. Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje
se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska
razmerja.
(4) Če ima družba nadzorni svet,
poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet.
(5) Družba ima lahko tudi več poslovodij.
Družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični
poslovodje.
(6) Za poslovodjo se smiselno uporabljajo
določbe drugega do dvanajstega odstavka 255. člena in 263. člena
tega zakona.
(7) Za odškodninsko odgovornost zaradi
vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določbe 264. člena tega
zakona.
515.a člen
(posli s poslovodji in
prokuristi)
Če družba izpolnjuje merila za srednje
ali velike družbe, se za posle, ki jih družba opravi s poslovodjem,
prokuristom ali njunimi družinskimi člani, smiselno uporabljajo
določbe 270.a člen tega zakona. Če družba nima nadzornega sveta,
odloča o soglasju skupščina.
4. oddelek
SPREMEMBA DRUŽBENE
POGODBE
516. člen
(sklep družbenikov)
(1) O spremembi družbene pogodbe odločajo
družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh
družbenikov.
Družbena pogodba lahko določi za veljavno
odločitev še druge zahteve.
(2) Sklep o spremembi družbene pogodbe
mora, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrditi
notar.
(3) Če se s spremembo družbene pogodbe
povečajo obveznosti družbenikov do družbe, morajo sklep, razen pri
povečanju osnovnega kapitala, sprejeti vsi družbeniki.
(4) Poslovodja mora spremembo družbene
pogodbe prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloži prečiščeno
besedilo družbene pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo
potrdilo, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s
sklepom o spremembi družbene pogodbe. Če je za spremembo družbene
pogodbe potrebno dovoljenje državnega ali drugega organa, se
prijavi priloži tudi ta listina.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pri
prijavi spremembe družbene pogodbe, ki je bila sklenjena na
posebnem obrazcu iz prvega odstavka 474. člena tega zakona, priloži
prečiščeno besedilo družbene pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema
s priloženim sklepom o spremembi družbene pogodbe. Če se s sklepom
o spremembi družbene pogodbe določajo sestavine družbene pogodbe,
ki jih vsebina obrazca ne omogoča, mora biti družbena pogodba v
prečiščenem besedilu sklenjena v obliki notarskega
zapisa.
(6) Sprememba družbene pogodbe začne
veljati z vpisom v register.
517. člen
(povečanje osnovnega
kapitala)
(1) Skupščina družbenikov lahko sklene,
da se poveča osnovni kapital.
(2) Povečanje osnovnega kapitala se lahko
opravi kot povečanje osnovnega kapitala z vložki ali kot povečanje
osnovnega kapitala iz sredstev družbe.
(3) Če prednostna pravica do prevzema
novih vložkov ni izključena s sklepom o povečanju osnovnega
kapitala, imajo dosedanji družbeniki prednostno pravico do prevzema
novih vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu.
Rok za uveljavitev te pravice je 14 dni od dneva skupščine, na
kateri je bil sprejet sklep o povečanju osnovnega kapitala. Za
izključitev prednostne pravice se smiselno uporabljajo določbe
četrtega in petega odstavka 337. člena tega zakona.
(4) Z dnem vpisa povečanja osnovnega
kapitala z vložki v register pridobijo dosedanji družbeniki nov in
samostojen poslovni delež. Za povečanje osnovnega kapitala se
smiselno uporabljajo določbe 475. člena tega zakona.
(5) Pri povečanju osnovnega kapitala iz
sredstev družbe se osnovni vložki dosedanjih družbenikov povečajo v
sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dosedanjem osnovnem
kapitalu. Za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe se
smiselno uporabljajo določbe 358. in 359. člena ter prvega odstavka
360. člena tega zakona, razen določb o revidiranju bilance, če
družba ni zavezana k revidiranju letnih poročil.
518. člen
(stvarni vložki)
Za povečanje osnovnega kapitala z
izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov se smiselno uporabljajo
določbe o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe.
519. člen
(prevzem novih vložkov)
Vložke povečanega osnovnega kapitala
lahko prevzame vsak dosedanji ali nov družbenik, lahko pa tudi vsi
družbeniki skupaj. Prevzem mora biti sestavljen v obliki notarskega
zapisa.
520. člen
(zmanjšanje osnovnega
kapitala)
(1) Skupščina družbenikov lahko sklene,
da se osnovni kapital družbe zmanjša.
(2) Zmanjšanje je veljavno le:
– če poslovodja vsaj dvakrat objavi sklep
o zmanjšanju osnovnega kapitala in v objavi pozove upnike, da se
zglasijo pri družbi in izjavijo, ali soglašajo z zmanjšanjem
osnovnega kapitala; upnike, ki so družbi znani, mora pozvati
neposredno, ali
– če družba upnikom, ki niso soglašali z
zmanjšanjem osnovnega kapitala, poravna zahtevke ali zagotovi
varščino.
(3) Zmanjšanje osnovnega kapitala se
lahko prijavi za vpis v register šele po enem letu od zadnje objave
iz prve alineje prejšnjega odstavka in po tem, ko poslovodja
predloži dokaze o tem, da je družba poravnala zahtevke upnikom ali
jim zagotovila varščino iz druge alineje prejšnjega
odstavka.
(4) Zmanjšanje osnovnega kapitala ne sme
biti v nasprotju z določbami 475. člena tega zakona.
(5) Zmanjšanje osnovnega kapitala se
lahko opravi tudi po poenostavljenem postopku. Za tako zmanjšanje
osnovnega kapitala se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega
in tretjega odstavka 379. člena tega zakona.
(6) Zmanjšanje osnovnega kapitala se
lahko opravi tudi z umikom poslovnih deležev. Za tako zmanjšanje
osnovnega kapitala se smiselno uporabljajo določbe 381. do 383.
člena tega zakona.
5. oddelek
PRENEHANJE DRUŽBE
521. člen
(razlogi za prenehanje)
(1) Družba preneha:
– če preteče čas, za katerega je
ustanovljena;
– če tako sklenejo družbeniki z vsaj
tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov; družbena pogodba
lahko določi višjo večino;
– če sodišče ugotovi ničnost kapitalske
družbe;
– s stečajem;
– s sodno odločbo v skladu z drugim
odstavkom tega člena;
– če nima družbenikov ali če ima družba
samo lastne deleže,
– če poslovodstvo ne deluje več kot šest
mesecev,
– z združitvijo v kakšno drugo družbo,
ali
– če se osnovni kapital zniža pod
zakonsko določen znesek.
(2) Vsak družbenik, čigar poslovni delež
znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, lahko s tožbo
zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni
mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni
drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe.
6. oddelek
UPORABA DOLOČB O DELNIŠKI
DRUŽBI
522. člen
(smiselna uporaba)
(1) Za postopek likvidacije, prenehanja
po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti
sklepov skupščine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
delniški družbi.
(2) Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki
izpolnjujejo pogoje za družbe zavezanke iz 254.b člena tega zakona,
veljajo določbe 254.c do 254.f člena tega zakona glede ukrepov za
spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov med člani organov
vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji. Če družba z omejeno
odgovornostjo nima nadzornega sveta, zanjo velja delež iz druge
alineje prvega odstavka 254.c člena tega zakona ter v tem primeru
pripravi in sprejeme politiko raznolikosti poslovodja.
7. oddelek
DRUŽBA Z ENIM
DRUŽBENIKOM
523. člen
(ustanovitev)
(1) Če družbo ustanavlja samo ena oseba
(v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), sprejme ta oseba akt o
ustanovitvi, za katerega ni potrebno, da je v obliki notarskega
zapisa. Akt o ustanovitvi je lahko tudi na posebnem obrazcu v
fizični ali elektronski obliki. Če je akt o ustanovitvi na posebnem
obrazcu v fizični obliki, mora biti družbenikov podpis
overjen.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo,
predpiše obliko in vsebino posebnega obrazca.
(3) Za družbo z enim družbenikom se
uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni v tem
oddelku drugače določeno.
524. člen
(vplačilo osnovnega
vložka)
(1) Če ustanovitelj pred prijavo družbe
za vpis v register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega
vložka, mora za manjkajoči del zagotoviti družbi ustrezno
varščino.
(2) Ustanovitelj mora listino o varščini
predložiti sodišču ob prijavi za vpis v register.
(3) Če se v treh letih po vpisu družbe v
register vsi poslovni deleži združijo v rokah enega samega
družbenika ali poleg njega še v rokah družbe, mora družbenik v treh
mesecih po združitvi v celoti vplačati vse zneske osnovnih vložkov
ali zagotoviti družbi ustrezno varščino.
525. člen
(veljavnost pravnih
poslov)
(1) Pravni posli, ki jih sklene edini
družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko,
morajo biti v pisni obliki, pri čemer kolizijski zastopnik družbe
ni potreben.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja
za pravne posle, sklenjene pri rednem poslovanju.
(3) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za delniško družbo z enim delničarjem.
526. člen
(upravljanje družbe)
(1) Ustanovitelj samostojno odloča o
vprašanjih iz 505. člena tega zakona.
(2) Ustanovitelj mora vse odločitve o
vprašanjih iz 505. člena tega zakona vpisovati v knjigo sklepov.
Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega
učinka.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne
uporabljajo za sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi
družbe in na katerih overi njegov podpis točka za podporo poslovnim
subjektom ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski
predlog za vpis ustanovitve družbe v register.
(4) Ustanovitelj sklepe iz drugega
odstavka tega člena vpisuje:
1. v pisno knjigo sklepov, ki jo mora
potrditi notar pred vpisom prvega sklepa, ali
2. v elektronsko knjigo sklepov, ki jo
vodi notarska zbornica.
(5) Notarska zbornica v soglasju z
ministri, pristojnimi za gospodarstvo, pravosodje in zagotavljanje
elektronskih storitev javne uprave, predpiše podrobnejši način
vodenja knjige sklepov.
IV. DEL
POVEZANE DRUŽBE
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
527. člen
(vrste povezanih družb)
Za povezane družbe se štejejo pravno
samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako,
da:
– ima ena družba v drugi večinski delež
(družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);
– je ena družba odvisna od druge (odvisna
in obvladujoča družba);
– so koncernske družbe;
– sta dve družbi vzajemno kapitalsko
udeleženi, ali
– so povezane s podjetniškimi
pogodbami.
528. člen
(družbe v večinski lasti in družbe z
večinskim deležem)
(1) Če večina deležev pravno samostojne
družbe pripada drugi družbi ali če drugi družbi pripada večina
glasovalnih pravic (večinski delež), se ta družba šteje za družbo v
večinski lasti, druga družba pa je družba z večinskim
deležem.
(2) Deleži družbe, ki pripadajo drugi
družbi, se določajo po razmerju med seštevkom nominalnih zneskov
njenih delnic z nominalnim zneskom ali zneskov njenih osnovnih
vložkov in zneskom osnovnega kapitala. Pri družbi s kosovnimi
delnicami se ti deleži določajo po razmerju med številom kosovnih
delnic in številom vseh izdanih kosovnih delnic. Lastni deleži se
od osnovnega kapitala odštejejo. Deleži, ki pripadajo drugemu za
račun družbe, so izenačeni z lastnimi deleži družbe.
(3) Glasovalne pravice, ki pripadajo
družbi, se ugotovijo iz razmerja med številom glasovalnih pravic,
ki jih družba lahko uresničuje iz svojih deležev, in skupnim
številom vseh glasovalnih pravic. Od skupnega števila vseh
glasovalnih pravic se odštejejo glasovalne pravice iz lastnih
deležev družbe in deležev, ki pripadajo drugemu za račun
družbe.
(4) Za deleže družbe z večinskim deležem
veljajo tudi tisti deleži, ki pripadajo od nje odvisni družbi,
drugemu za račun te družbe ali za račun od nje odvisne družbe, če
je imetnik družbe podjetnik, in deleži, ki pomenijo imetnikovo
premoženje.
529. člen
(odvisna in obvladujoča
družba)
(1) Odvisna družba je pravno samostojna
družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba
(obvladujoča družba).
(2) Domneva se, da je družba v večinski
lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež.
530. člen
(koncern in koncernske
družbe)
(1) Koncern sestavljajo:
– ena obvladujoča in ena ali več odvisnih
družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (dejanski
koncern);
– družbe, ki so povezane s pogodbo o
obvladovanju (pogodbeni koncern), ali
– pravno samostojne družbe, povezane z
enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne
(koncern z razmerjem enakopravnosti).
(2) Domneva se, da je odvisna družba z
obvladujočo družbo koncern.
(3) V koncern vključene in z enotnim
vodstvom povezane družbe so koncernske družbe.
531. člen
(vzajemno kapitalsko udeležene
družbe)
(1) Vzajemno kapitalsko udeležene družbe
so kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so
povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot četrtina deležev
druge družbe. Koliko deležev druge družbe pripada družbi, se
ugotavlja po določbah drugega in četrtega odstavka 528. člena tega
zakona.
(2) Če ima ena vzajemno kapitalsko
udeležena družba v drugi družbi večinski delež ali če lahko drugo
družbo neposredno ali posredno obvladuje, velja prva za
obvladujočo, druga pa za odvisno družbo.
(3) Če ima vsaka vzajemno kapitalsko
udeležena družba v drugi družbi večinski delež ali če lahko vsaka
družba drugo neposredno ali posredno obvladuje, veljata obe družbi
za obvladujoči in odvisni.
532. člen
(dolžnost obveščanja in posledice
kršitve dolžnosti obveščanja)
(1) Kakor hitro ima družba več kot
četrtino delnic ali deležev druge kapitalske družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji, ji mora to takoj pisno sporočiti.
(2) Kakor hitro ima družba v drugi družbi
večinski delež, ji mora to takoj pisno sporočiti.
(3) Če delež ni več tako visok, da bi
morala biti družba o tem obveščena, ji je tudi to treba takoj
sporočiti.
(4) Družba, ki prejme sporočilo, ga mora
takoj objaviti.
(5) Družba, ki je dobila sporočilo, lahko
zahteva, da se obstoj udeležbe dokaže.
(6) Družba, od nje odvisna družba ali kdo
drug za račun družbe ali od nje odvisne družbe ne more uresničevati
pravic iz delnic in deležev družbe, ki jo je dolžna obveščati,
dokler družba tega ne stori.
(7) Ta člen se ne uporablja za družbe, za
katere se uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih
instrumentov, o obveznostih glede informacij o pomembnih deležih v
družbi.
533. člen
(pogodba o obvladovanju in pogodba o
prenosu dobička)
(1) Pogodba, s katero družba podredi
vodenje družbe drugi družbi, je pogodba o obvladovanju.
(2) Pogodba, s katero se družba obveže,
da svoj celotni dobiček prenese na drugo družbo, je pogodba o
prenosu dobička. Za pogodbo o prenosu dobička se šteje tudi
pogodba, s katero družba prevzame obveznost, da bo svojo družbo
vodila za račun druge družbe (pogodba o vodenju poslov).
(3) Če si med seboj neodvisne družbe s
pogodbo postavijo enotno vodstvo, ne da bi ena od njih postala
odvisna od druge družbe, ki sklepa pogodbo, potem ne gre za pogodbo
o obvladovanju.
(4) Plačila družbe na podlagi pogodbe o
obvladovanju ali pogodbe o prenosu dobička se ne štejejo za kršitev
227. in 230. člena tega zakona.
534. člen
(druge podjetniške
pogodbe)
(1) Podjetniške pogodbe so tudi pogodbe,
s katerimi se družba:
– obveže, da svoj dobiček ali dobiček
svojih posameznih obratov v celoti ali delno združi z dobičkom
drugih družb ali posameznih obratov drugih družb, da bi se tako
delil skupni dobiček (profitna skupnost);
– obveže, da del svojega dobička ali
dobiček svojih posameznih obratov v celoti ali delno prenese na
drugega (pogodba o delnem prenosu dobička), ali
– obveže, da obrat svoje družbe da v
zakup nekomu drugemu ali ga kako drugače prepusti (pogodba o zakupu
obrata, pogodba o prepustitvi obrata).
(2) Pogodba o udeležbi pri dobičku v
okviru pogodb tekočega poslovnega prometa ali licenčnih pogodb ni
pogodba o delnem prenosu dobička.
535. člen
(soglasje skupščine k podjetniški
pogodbi)
(1) Podjetniška pogodba začne veljati
šele, ko da k njej soglasje skupščina. Za sklep je potrebna najmanj
tričetrtinska večina pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Statut lahko določa višjo kapitalsko večino in druge
zahteve.
535.a člen
(poročilo o podjetniški
pogodbi)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri podjetniški pogodbi, mora pripraviti podrobno pisno
poročilo, v katerem razloži ter pravno ekonomsko utemelji razloge
za sklenitev in vsebino pogodbe, še posebej vrsto in višino
nadomestila iz 552. člena ter odpravnine iz 553. člena tega zakona.
Poslovodstva udeleženih družb lahko izdelajo skupno poročilo o
pogodbi. V poročilu o pogodbi je treba opozoriti na morebitne
posebne težave, ki so nastale pri ocenjevanju vrednosti udeleženih
družb, in na posledice, ki jih bo imela pogodba za
družbenike.
(2) V poročilu iz prejšnjega odstavka
poslovodstvo ni dolžno razkriti podatkov o zadevah družbe iz
razlogov iz prve ali tretje alineje drugega odstavka 305. člena
tega zakona. V tem primeru je treba v poročilu navesti razloge,
zakaj te informacije niso navedene v poročilu.
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega
člena ni potrebno, če se vsi imetniki deležev vseh udeleženih družb
odpovedo njegovi sestavi. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki
notarskega zapisa.
535.b člen
(revizija podjetniške
pogodbe)
(1) Podjetniško pogodbo mora za vsako
udeleženo družbo pregledati eden ali več revizorjev (v nadaljnjem
besedilu: pogodbeni revizor). Glede odpovedi reviziji se smiselno
uporablja tretji odstavek prejšnjega člena.
(2) Pogodbenega revizorja za posamezno
družbo, ki sklepa pogodbo, imenuje sodišče na predlog nadzornega
sveta te družbe. Če družba nima nadzornega sveta, predlaga
pogodbenega revizorja poslovodstvo.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena lahko za vse družbe, ki sklepajo pogodbo, opravi
revizijo pogodbe isti pogodbeni revizor (ali revizorji), če s tem
soglašajo nadzorni sveti ali upravni odbori vseh družb, udeleženih
pri pogodbi. V takem primeru pogodbenega revizorja imenuje sodišče
na skupni predlog nadzornih svetov ali upravnih odborov.
(4) Pogodbeni revizorji morajo o reviziji
pogodbe izdelati pisno poročilo. Poročilo o reviziji pogodbe je
lahko tudi skupno za vse družbe, ki sklepajo pogodbo.
(5) Poročilo o reviziji pogodbe mora
vsebovati sklep revizorja o tem, ali sta predlagana odpravnina ali
nadomestilo primerna. Pri tem je treba zlasti razložiti:
– z uporabo katerih metod sta bila
določena nadomestilo in odpravnina, predlagana v
pogodbi;
– razloge, zaradi katerih je uporaba teh
metod v konkretnem primeru primerna;
– če je bilo za določitev predlaganega
nadomestila ali odpravnine uporabljenih več metod, kakšno
nadomestilo oziroma kakšna odpravnina izhajata iz uporabe vsake od
teh metod; hkrati je treba dati mnenje o relativni pomembnosti,
pripisani takim metodam, pri določitvi predlaganega nadomestila ali
odpravnine te vrednosti, ki je bila podlaga za njihovo določitev,
in opisati vse morebitne težave pri ocenjevanju vrednosti
udeleženih podjetij.
(6) Glede poročila pogodbenega revizorja
se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega
člena.
(7) Glede predložitve revizijskega
poročila, poteka in pogojev revidiranja ter odgovornosti pogodbenih
revizorjev se smiselno uporabljajo šesti, sedmi in osmi odstavek
583. člena tega zakona.
535.c člen
(pregled pogodbe po nadzornem
svetu)
Nadzorni svet vsake družbe, ki sklepa
podjetniško pogodbo, mora na podlagi poročila poslovodstva iz 535.a
člena in revizijskega poročila iz prejšnjega člena pregledati
pogodbo ter o tem izdati pisno poročilo. V poročilu o pregledu
pogodbe nadzorni svet ni dolžan razkriti podatkov o zadevah družbe
iz razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena
tega zakona.
535.č člen
(priprava in izvedba
skupščine)
(1) Od dneva sklica skupščine, ki bo
odločala o soglasju k podjetniški pogodbi, je treba delničarjem
oziroma družbenikom vsake od družb, udeleženih pri pogodbi,
omogočiti vpogled v:
– podjetniško pogodbo;
– letna poročila vsake od teh družb, ki
sklepajo pogodbo, in sicer za zadnja tri poslovna leta;
– poročila poslovodstva (535.a člen),
revizorja (535.b člen) ter nadzornega sveta (535.c
člen).
(2) Vsakemu delničarju oziroma družbeniku
je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan
brezplačno dati prepis listin iz prejšnjega odstavka.
(3) Na zasedanju skupščine je treba
priložiti listine iz prvega odstavka tega člena. Na začetku
obravnave na skupščini mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino
podjetniške pogodbe. Vsakemu delničarju oziroma družbeniku mora
poslovodstvo na zasedanju skupščine na njegovo zahtevo ustno
pojasniti tudi zadeve o drugih družbah, ki sklepajo pogodbo, če so
te pomembne za sklenitev. Za dolžnost poslovodstva dati pojasnila
se smiselno uporabljata prva in druga alineja drugega odstavka 305.
člena tega zakona. Pogodba je priloga k zapisniku skupščine
družbe.
536. člen
(vpis v register)
(1) Zastopnik družbe mora za vpis v
register prijaviti vrsto pogodbe ter ime in priimek ali firmo
sopogodbenika, pri pogodbah o delnem prenosu dobička pa tudi
dogovor o višini odvajanega dobička. Prijavi se priloži pogodba, in
če začne veljati šele s skupščinskim soglasjem drugega
sopogodbenika, tudi zapisnik tega sklepa in njegove priloge v
izvirniku ali overjenem prepisu.
(2) Pogodba začne veljati, šele ko je
vpisana v register.
537. člen
(sprememba podjetniške
pogodbe)
(1) Podjetniška pogodba se spremeni le s
soglasjem skupščine v skladu z določbami 535. do 536. člena tega
zakona.
(2) Za veljavnost soglasja skupščine za
spremembo pogodbenih določb, ki zavezujejo k plačilu nadomestila
delničarjem družbe, ki niso sočasno tudi delničarji družbe, ki s
pogodbo postane obvladujoča (zunanji delničarji), ali za pridobitev
njihovih delnic je potreben poseben sklep teh delničarjev. Za
poseben sklep se uporablja določba prvega odstavka 535. člena tega
zakona. Vsakemu od zunanjih delničarjev se dajo na skupščini, ki
sklepa o soglasju, pojasnila o vseh za spremembo bistvenih zadevah
druge pogodbene stranke.
538. člen
(razveza podjetniške
pogodbe)
(1) Podjetniška pogodba se lahko razveže
le ob koncu poslovnega leta ali drugega v pogodbi določenega
obračunskega obdobja. Pogodbe ni mogoče razvezati z učinkom za
nazaj.
(2) Razveza mora biti izražena
pisno.
(3) Pogodba, ki zavezuje k plačilu
nadomestila zunanjim delničarjem ali pridobitvi njihovih delnic, se
razveže le, če ti delničarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za
izredni sklep se smiselno uporablja določba prvega odstavka 535.
člena tega zakona.
539. člen
(odpoved podjetniške
pogodbe)
(1) Podjetniška pogodba se lahko odpove
zaradi utemeljenega razloga ne glede na odpovedni rok. Utemeljen
razlog obstaja zlasti takrat, če druga pogodbena stranka predvidoma
ne bo mogla izpolniti pogodbenih obveznosti.
(2) Poslovodstvo družbe lahko pogodbo, ki
zavezuje k plačilu nadomestila zunanjim delničarjem ali pridobitvi
njihovih delnic, brez utemeljenega razloga odpove le, če ti
delničarji dajo soglasje z izrednim sklepom. Za izredni sklep se
smiselno uporablja prvi odstavek 535. člena tega zakona.
(3) Odpoved mora biti pisna.
540. člen
(prijava in vpis prenehanja
podjetniške pogodbe)
Zastopnik družbe mora za vpis v register
takoj prijaviti prenehanje podjetniške pogodbe ter razlog in
trenutek prenehanja.
Drugo poglavje
VODENJE IN ODGOVORNOST OBVLADUJOČE
DRUŽBE
1. oddelek
VODENJE IN ODGOVORNOST PRI POGODBI O
OBVLADOVANJU
541. člen
(pravica vodenja)
(1) Pri pogodbi o obvladovanju ima
obvladujoča družba pravico, da odvisni družbi daje navodila za
vodenje poslov. Če pogodba ne določa drugače, se lahko dajejo tudi
navodila, ki so za družbo škodljiva, če koristijo interesom
obvladujoče družbe ali z njo koncernsko povezanih družb.
(2) Poslovodstvo odvisne družbe mora
izpolnjevati navodila obvladujoče družbe in ne sme zavrniti
navodila, tudi če po njegovem mnenju ne koristi interesom
obvladujoče družbe ali z njo koncernsko povezanih družb.
(3) Če je odvisni družbi dano navodilo,
naj opravi posel, za katerega je potrebno soglasje nadzornega
sveta, to soglasje pa ni dano v ustreznem roku, mora poslovodstvo
to sporočiti obvladujoči družbi. Če obvladujoča družba po tem
sporočilu
ponovi navodilo, soglasje nadzornega
sveta ni več potrebno; če ima obvladujoča družba nadzorni svet, se
sme navodilo ponoviti le z njegovim soglasjem.
542. člen
(odgovornost obvladujoče
družbe)
(1) Obvladujoča družba mora odvisni
družbi poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo,
če ta ni poravnana iz drugih rezerv iz dobička, v katere je bil
odveden dobiček med trajanjem pogodbe. Enako velja za pogodbo o
prenosu dobička.
(2) Če je odvisna družba dala obvladujoči
družbi v zakup obrat svoje družbe ali mu ga je drugače prepustila,
mora obvladujoča družba poravnati letno izgubo, nastalo med
trajanjem pogodbe, če dogovorjena protidajatev ne zadostuje za
pokritje.
(3) Družba se lahko odreče zahtevku za
poravnavo izgube ali o njem sklene poravnavo šele po preteku treh
let od objave vpisa prenehanja pogodbe v register, če s tem s
posebnim sklepom soglašajo zunanji delničarji, in če temu z izjavo,
ki se vnese v zapisnik, ne ugovarja manjšina delničarjev, katere
deleži dosegajo skupno najmanj desetino pri sklepanju zastopanega
osnovnega kapitala.
(4) Zahtevki iz tega člena zastarajo v
petih letih od dneva objave vpisa prenehanja pogodbe v
register.
543. člen
(odgovornost zastopnikov obvladujoče
družbe)
(1) Zastopniki obvladujoče družbe morajo
dajati navodila pravilno in skrbno.
(2) Če kršijo svoje obveznosti, morajo
družbi kot solidarni dolžniki povrniti nastalo škodo. V dvomu, ali
so pravilno in skrbno izpolnjevali obveznosti, morajo to
dokazati.
(3) Družba se lahko odreče odškodninskemu
zahtevku ali ga pobota šele po preteku treh let po nastanku
zahtevka, če s tem s posebnim sklepom soglašajo zunanji delničarji,
in če temu z izjavo, ki se vnese v zapisnik, ne ugovarja manjšina
delničarjev, katerih deleži dosegajo skupno najmanj desetino pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
(4) Odškodninske zahtevke družbe lahko
uveljavlja tudi vsak delničar ali družbenik, vendar lahko zahteva
vplačilo le za družbo. Odškodninske zahtevke družbe lahko
uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih ta ne more poplačati. Odrek
zahtevku ali pobot iz prejšnjega odstavka tega člena nasproti
upnikom nimata pravnega učinka. Če je zoper družbo začet stečajni
postopek, uveljavlja pravico delničarjev ali družbenikov in upnikov
do uveljavljanja zahtevka stečajni upravitelj. Zahtevki iz določb
tega člena zastarajo v petih letih.
544. člen
(odgovornost poslovodstva in
nadzornega sveta odvisne družbe)
(1) Člani poslovodstva in nadzornega
sveta odvisne družbe jamčijo poleg odškodninskih zavezancev iz
prejšnjega člena kot solidarni dolžniki, če so poslovali tako, da
so kršili svoje dolžnosti.
V dvomu, ali so pravilno in skrbno
izpolnjevali dolžnosti, morajo to dokazati.
(2) Odškodninska odgovornost ni
izključena, če nadzorni svet dejanje odobri.
(3) Članom poslovodstva ni treba povrniti
škode, če škodljivo dejanje temelji na navodilu, ki ga je bilo
treba izpolniti po 541. členu tega zakona.
(4) Za odgovornost organov odvisne družbe
se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 543.
člena tega zakona.
2. oddelek
VODENJE IN ODGOVORNOST PRI DEJANSKIH
KONCERNIH
545. člen
(obseg vplivanja in poročilo
poslovodstva)
(1) Če ni sklenjena pogodba o
obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva,
da bi pripravila odvisno družbo do tega, da bi zase opravila
škodljiv pravni posel ali da bi kaj storila ali opustila v svojo
škodo, razen če se prikrajšanje nadomesti.
(2) Če se prikrajšanje ne nadomesti med
poslovnim letom, je treba najpozneje ob koncu poslovnega leta, v
katerem je bila odvisna družba prikrajšana, določiti kdaj in kako
naj se prikrajšanje nadomesti. V korist odvisne družbe se s pravnim
poslom ustanovi zahtevek za nadomestitev prikrajšanja.
(3) Poslovodstvo odvisne družbe mora v
prvih treh mesecih poslovnega leta sestaviti poročilo o razmerjih s
povezanimi družbami. V njem se navedejo vsi pravni posli, ki jih je
družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali
z njo povezano družbo ali na pobudo ali v interesu teh družb, in
vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo ali v
interesu teh družb v preteklem poslovnem letu. Pri pravnih poslih
se navedeta izpolnitev in nasprotna izpolnitev, pri dejanjih pa
razlogi zanje, koristi in prikrajšanja za družbo. Pri nadomestilu
prikrajšanja se natančno navede, kako so nadomestila med poslovnim
letom dejansko potekala ali do kakšnih koristi je družba upravičena
na podlagi pravnega posla, s katerim je bil ustanovljen zahtevek za
nadomestitev prikrajšanja iz prejšnjega odstavka.
(4) Poročilo mora ustrezati načelom
vestnosti in verodostojnosti.
(5) Na koncu poročila je treba pojasniti,
ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je
bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri
vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo in ali s tem, ko je
bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana. Če je bila
prikrajšana, mora pojasniti, ali je bilo prikrajšanje nadomeščeno.
Pojasnilo se vključi v poslovno poročilo.
546. člen
(poročilo o odnosih do povezanih
družb)
(poročilo o razmerjih s povezanimi
družbami)
(1) Če mora letno poročilo pregledati
revizor, mu je treba skupaj z njim predložiti tudi poročilo o
razmerjih s povezanimi družbami iz prejšnjega člena. Revizor mora v
zvezi s tem poročilom preveriti:
– ali so navedbe v poročilu
točne;
– ali pri pravnih poslih, navedenih v
poročilu, vrednost izpolnitve družbe ni bila nesorazmerno visoka
glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko so bili ti posli
sklenjeni, in če je bilo prikrajšanje nadomeščeno;
– ali glede drugih dejanj, navedenih v
poročilu, obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na bistveno drugačno
presojo, kot jo je dalo poslovodstvo.
(2) Glede pravic revizorja in drugih
vprašanj v zvezi z revidiranjem se smiselno uporabljajo določbe
319. člena tega zakona.
(3) Revizor mora o rezultatih revidiranja
izdelati pisno poročilo. Če revizor pri revidiranju poročila o
razmerjih s povezanimi družbami ugotovi, da poročilo ne ustreza
zahtevam iz prvega odstavka tega člena, mora sklep o poročilu
ustrezno prilagoditi. Revizor mora svoje poročilo datirati,
podpisati in ga izročiti poslovodstvu.
(4) Če revizor v zvezi s poročilom o
razmerjih s povezanimi družbami nima pripomb, izrazi sklep brez
zadržkov z naslednjo izjavo: »Na podlagi svoje preveritve in
presoje potrjujem:
– da so navedbe v poročilu
točne;
– da pri pravnih poslih, navedenih v
poročilu, glede na okoliščine, ki so bile znane ob sklenitvi teh
poslov, vrednost izpolnitve družbe ni bila nesorazmerno visoka
oziroma so bila prikrajšanja nadomeščena;
– da ni okoliščin, ki bi glede drugih
dejanj navedenih v poročilu kazale na bistveno drugačno presojo od
tiste, ki jo je dalo poslovodstvo.«
Če v poročilu ni naveden noben pravni
posel, se izpusti del izjave iz druge alineje, če ni navedeno
nobeno drugo dejanje pa del izjave iz tretje alineje. Če revizor
pri nobenem pravnem poslu, navedenem v poročilu, ne ugotovi, da je
bila izpolnitev družbe nesorazmerno visoka, se del izjave omeji le
na potrditev tega dejstva.
(5) Če ima revizor pripombe ali če
ugotovi, da je poročilo nepopolno, oblikuje sklep s pridržki ali
odklonilen sklep. Revizor lahko izjavo sklepa tudi zavrne, če
sklepa ne more oblikovati. Če poslovodstvo samo izjavi, da je bila
družba prikrajšana z določenim pravnim poslom ali drugim dejanjem,
ne da bi bilo prikrajšanje nadomeščeno, se to v izjavi navede,
izjava pa omeji na druge pravne posle oziroma dejanja, navedena v
poročilu.
(6) Revizor mora izjavo podpisati ter
navesti kraj in čas izjave. Izjava mora biti vključena v revizijsko
poročilo.
546.a člen
(pregled poročila s strani nadzornega
sveta)
(1) Poslovodstvo mora poročilo o
razmerjih s povezanimi družbami nemudoma po njegovi sestavi
predložiti nadzornemu svetu. To poročilo je treba skupaj z
revizorjevim poročilom, če mora letno poročilo pregledati revizor,
predložiti tudi vsakemu članu nadzornega sveta, oziroma če je tako
sklenil nadzorni svet, vsakemu članu komisije nadzornega
sveta.
(2) Nadzorni svet mora preveriti poročilo
o razmerjih s povezanimi družbami in s svojimi ugotovitvami
seznaniti skupščino v poročilu iz drugega odstavka 282. člena tega
zakona.
(3) Če mora letno poročilo pregledati
revizor, mora nadzorni svet v svojem poročilu skupščini zavzeti
tudi stališče o izidih revidiranja poročila s povezanimi družbami.
V poročilu se povzame revizorjev sklep ali pa se izrecno navede, da
je revizor dal odklonilen sklep oziroma je izjavo sklepa
zavrnil.
(4) Na koncu poročila mora nadzorni svet
navesti, ali ima na izjavo poslovodstva, ki jo je to dalo na koncu
poročila o razmerjih s povezanimi družbami (peti odstavek 545.
člena tega zakona), kakšne pripombe.
546.b člen
(posebna revizija)
(1) Na predlog vsakega delničarja oziroma
družbenika imenuje sodišče posebnega revizorja zaradi preveritve
poslovnih razmerij družbe z obvladujočo družbo ali z njo povezano
družbo, če:
– je dal revizor k poročilu o razmerjih s
povezano družbo sklep s pridržki ali odklonilen sklep oziroma je
izjavo sklepa zavrnil;
– je nadzorni svet imel pripombe na
izjavo poslovodstva na koncu poročila o razmerjih s povezanimi
družbami;
– je poslovodstvo samo izjavilo, da je
bila družba z določenimi pravnimi posli ali drugimi dejanji
prikrajšana, ne da bi bilo to prikrajšanje nadomeščeno.
(2) Če obstajajo druge okoliščine, zaradi
katerih obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo do protipravnih
povzročitev prikrajšanj, lahko predlog vložijo tudi delničarji
oziroma družbeniki, katerih skupni deleži dosegajo prag iz drugega
odstavka 318. člena tega zakona, če dokažejo, da so bili imetniki
delnic ali poslovodnih deležev vsaj tri mesece pred vložitvijo
predloga. Če je posebnega revizorja za preveritev istih zadev že
imenovala skupščina, lahko predlog iz četrtega odstavka 318. člena
tega zakona vloži vsak delničar oziroma družbenik.
547. člen
(odgovornost obvladujoče družbe in
njenih zakonskih zastopnikov)
(1) Če obvladujoča družba pripravi
odvisno družbo do tega, da opravi zase škodljiv pravni posel ali da
v svojo škodo kaj stori ali opusti, ne da bi se prikrajšanje
dejansko nadomestilo do konca poslovnega leta ali ne da bi se
zagotovila pravica do ugodnosti, določenih za nadomestilo, mora
odvisni družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Zahtevek za
povrnitev njim nastale škode imajo tudi delničarji ali družbeniki
družbe ne glede na škodo, ki jim je povzročena z oškodovanjem
družbe.
(2) Poleg obvladujoče družbe odgovarjajo
kot solidarni dolžniki tisti zastopniki obvladujoče družbe, ki so
odvisno družbo pripravili do pravnega posla ali drugega
dejanja.
(3) Za uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe tretjega in
četrtega odstavka 543. člena tega zakona.
548. člen
(odgovornost organov odvisne
družbe)
(1) Člani poslovodstva odvisne družbe so
odgovorni kot solidarni dolžniki, če niso navedli škodljivega
pravnega posla ali škodljivega dejanja v poročilu o odnosih
družbe s povezanimi družbami poročilu o razmerjih s povezanimi družbami
ali če niso navedli, da je bila družba
prikrajšana s pravnim poslom ali dejanjem in da prikrajšanje ni
bilo nadomeščeno. Če je sporno, ali so pošteno in vestno
izpolnjevali svoje dolžnosti, morajo to dokazati.
(2) Člani nadzornega sveta odvisne družbe
so odgovorni kot solidarni dolžniki, če so glede škodljivega
pravnega posla ali škodljivega dejanja kršili svojo dolžnost, da
preverijoporočilo o odnosih s povezanimi družbami
poročilo o razmerjih s povezanimi
družbami in da o ugotovitvah
pregleda poročajo skupščini.
(3) Prikrajšanja ni treba povrniti, če
dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
(4) Za odgovornost organov odvisne družbe
se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 543.
člena tega zakona.
Tretje poglavje
ZAVAROVANJE DRUŽBE IN UPNIKOV PRI
PODJETNIŠKIH POGODBAH
549. člen
(zakonske rezerve)
V zakonske rezerve se odvajajo zneski v
skladu s tem zakonom in akti družbe.
550. člen
(najvišji znesek odvajanega
dobička)
Ne glede na dogovor o višini prenesenega
dobička lahko družba prenese kot svoj dobiček največ znesek
dobička, ki je bil ustvarjen v zadnjem poslovnem letu, zmanjšan za
znesek prenesene izgube in za znesek zakonskih rezerv iz 549. člena
tega zakona. Če so bili med trajanjem pogodbe odvedeni zneski v
druge rezerve iz dobička, se lahko ti zneski iz drugih rezerv iz
dobička sprostijo in na podlagi pogodbe prenesejo kot
dobiček.
551. člen
(varstvo upnikov)
(1) Če pogodba o obvladovanju ali pogodba
o prenosu dobička preneha, mora obvladujoča družba dati upnikom
zavarovanje za terjatve, ki so nastale pred vpisom prenehanja
pogodbe v register, če to zahtevajo v šestih mesecih od objave
vpisa.
(2) Pravice do zavarovanja nimajo upniki,
ki imajo ob stečaju pravico do prednostnega poplačila.
Četrto poglavje
ZAVAROVANJE ZUNANJIH DELNIČARJEV PRI
POGODBAH O OBVLADOVANJU IN POGODBAH O PRENOSU
DOBIČKA
552. člen
(primerno nadomestilo)
(1) Pogodba o obvladovanju in pogodba o
prenosu dobička morata vsebovati določbo o primernem nadomestilu
zunanjim delničarjem družbe, ki prepušča vodenje ali prenaša
dobiček. Primernega nadomestila ni treba določiti, če družba ob
sklepanju pogodbe nima zunanjega delničarja.
(2) Primerno nadomestilo pomeni najmanj
letno plačilo zneska, ki bi bil predvidoma razdeljen kot povprečna
dividenda na posamezno delnico glede na dosedanje in prihodnje
stanje družbe ob upoštevanju ustreznih okoliščin. Kot primerno
nadomestilo se lahko zagotovi znesek, ki kot dividenda odpade na
delnice te družbe ob upoštevanju razmerja, po katerem bi bilo treba
ob združitvi na vsako delnico družbe zagotoviti delnice druge
družbe.
(3) Pogodba, ki ne vsebuje določbe o
nadomestilu iz prvega odstavka tega člena, je nična. Sklep, s
katerim je skupščina potrdila pogodbo, se ne more izpodbijati, ker
nadomestilo ni primerno.
(4) Če v pogodbi določeno nadomestilo ni
primerno, lahko vsak zunanji delničar zahteva, da primerno
nadomestilo določi sodišče. Za postopek določitve primernega
nadomestila se smiselno uporabljajo določbe 603. člena, razen 2.
točke tretjega odstavka 605. člena tega zakona.
(5) Če nadomestilo določi sodišče, lahko
druga pogodbena stranka odpove pogodbo v treh mesecih od
pravnomočnosti odločbe ne glede na odpovedni rok.
553. člen
(odpravnina)
(1) Poleg določb o nadomestilu morata
pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobička vsebovati
določbo o obveznosti obvladujoče družbe, da na zahtevo zunanjega
delničarja pridobi njegove delnice za pogodbeno določeno
odpravnino.
(2) Kot odpravnina je lahko v pogodbi
predvidena zagotovitev delnic obvladujoče družbe ali družbe, od
katere je obvladujoča družba odvisna, ali denarno
plačilo.
(3) Če se kot odpravnina zagotovijo
delnice druge družbe, je odpravnina primerna, če se delnice
zagotovijo v razmerju, v katerem bi morale biti pri združitvi na
vsako delnico družbe zagotovljene delnice druge družbe, pri čemer
se najvišji zneski lahko poravnajo z denarnimi plačili. Denarno
plačilo je primerno, če upošteva premoženjsko in profitno stanje
družbe v trenutku, ko skupščina odloča o pogodbi.
(4) Sklep, s katerim je skupščina
potrdila pogodbo, se ne more izpodbijati, če odpravnina ni bila
ponujena ali ni primerna. Če pogodba ne določa odpravnine ali ta ni
primerna, lahko vsak zunanji delničar zahteva, da sodišče določi
primerno odpravnino. Za postopek določitve primerne odpravnine se
smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega
odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona.
(5) Sodišče določi denarno plačilo, če
pogodba ne predvideva pridobitve delnic obvladujoče družbe ali
družbe, od katere je ta odvisna. Sodna odločba velja za vse zunanje
delničarje.
(6) Poslovodstvo družbe mora pravnomočno
sodno odločbo objaviti v glasilih družbe.
Peto poglavje
VZAJEMNO POVEZANE
DRUŽBE
554. člen
(omejitev pravic)
(1) Vzajemno povezani družbi, ki nista v
razmerju odvisnosti, lahko, ko sta obveščeni o medsebojni udeležbi
ali izvesta za obstoj medsebojne udeležbe, uresničujeta svoje
pravice iz deležev v drugi družbi za največ četrtino vseh deležev
druge družbe. To ne velja za pravico do nakupa novih delnic pri
povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe.
(2) Omejitev uresničevanja pravic iz
deležev ne velja za družbo, ki je obvestila drugo družbo o svoji
udeležbi v skladu s prvim odstavkom 532. člena tega zakona, preden
je od druge družbe sprejela tako obvestilo ali preden je za
medsebojno udeležbo izvedela.
(3)(2) Vzajemno povezani
družbi morata druga drugi takoj pisno sporočati višino svojega
deleža in vsako spremembo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
ena vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v
drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali
posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih
družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih
družb.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena
ena vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v
drugi vzajemno povezani družbi pri odločanju o imenovanju ali
odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora te družbe.
Šesto poglavje
VKLJUČENE DRUŽBE
555. člen
(vključitev z večinskim
sklepom)
(1) Če pripada 95% vseh delnic drugi
družbi (glavna družba), se lahko delniška družba s sklepom
skupščine vključi v glavno družbo.
(2) Sklep o vključitvi je veljaven, če da
k sklepu soglasje skupščina glavne družbe, ki mora biti sprejeto z
najmanj tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega
kapitala.
Statut lahko določa višjo kapitalsko
večino in dodatne zahteve.
(3) Poslovodstvo družbe, ki se vključuje,
mora prijaviti vključitev za vpis v register z navedbo firme glavne
družbe. V postopku vpisa v register se smiselno uporabljajo določbe
1. točke drugega odstavka 590. člena ter tretji, četrti in peti
odstavek 590. člena tega zakona.
(4) Vključitev v glavno družbo učinkuje
od vpisa v register.
(5) Določbe tega zakona o vključenih
družbah se smiselno uporabljajo tudi, če je glavna ali vključena
družba družba z omejeno odgovornostjo.
555.a člen
(priprava skupščine, revizija
vključitve in njeno poročilo)
(1) V objavi vključitve kot točke
dnevnega reda skupščine morata biti navedeni firma in sedež glavne
družbe. Priložena mora biti tudi izjava glavne družbe, s katero ta
izključenim delničarjem oziroma družbenikom ponuja odpravnino v
skladu z drugim odstavkom 556. člena tega zakona. To velja tudi za
objavo dnevnega reda skupščine glavne družbe.
(2) Vključitev mora pregledati eden ali
več revizorjev (v nadaljnjem besedilu: vključitveni revizorji).
Vključitvene revizorje imenuje sodišče na predlog nadzornega sveta
glavne družbe. Če družba nima nadzornega sveta, predlaga imenovanje
vključitvenega revizorja poslovodstvo. Smiselno se uporabljajo
določbe 535.b člena tega zakona.
(3) Nameravano vključitev morata
predlagati nadzorna sveta obeh družb in o tem izdelati svoje
poročilo.
(4) Vsaj od dneva sklica skupščine glavne
družbe, ki bo odločala o soglasju k vključitvi, je treba
delničarjem oziroma družbenikom obeh družb, udeleženih pri
vključitvi, na sedežih teh družb omogočiti vpogled v:
– predlog sklepa o vključitvi;
– letna poročila družb, udeleženih pri
vključitvi, za zadnja tri poslovna leta;
– pisno poročilo poslovodstva glavne
družbe, v katerem podrobno razloži ter pravno in ekonomsko utemelji
razloge za vključitev, in
– revizijsko poročilo ter poročilo
nadzornega sveta.
(5) V poročilu poslovodstva glavne družbe
o vključitvi morata biti razloženi ter pravno in ekonomsko
utemeljeni tudi vrsta in višina odpravnine iz drugega odstavka 556.
člena tega zakona. Posebej je treba opozoriti na morebitne posebne
težave pri oceni vrednosti udeleženih družb ter na posledice, ki
jih bo imela vključitev za udeležbo delničarjev oziroma
družbenikov.
(6) Vsakemu delničarju oziroma družbeniku
glavne družbe ali vključene družbe je treba na njegovo zahtevo
najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati prepis listin iz
četrtega odstavka tega člena.
(7) Na zasedanju skupščin družb,
udeleženih pri vključitvi, je treba priložiti listine iz četrtega
odstavka tega člena. Na začetku obravnave na skupščini mora
poslovodstvo ustno pojasniti vključitev. Vsakemu delničarju oziroma
družbeniku mora poslovodstvo na zasedanju skupščine na njegovo
zahtevo ustno pojasniti tudi zadeve o drugih družbah, udeleženih
pri vključitvi, če so te pomembne za odločanje o vključitvi. Za
dolžnost poslovodstva dati pojasnila se smiselno uporabljata prva
in druga alineja drugega odstavka 305. člena tega
zakona.
556. člen
(posledice vključitve z večinskim
sklepom)
(1) Vse delnice, ki niso v rokah glavne
družbe, preidejo nanjo z vpisom vključitve v register.
(2) Izstopajoči delničarji imajo pravico
do primerne odpravnine. Kot odpravnina se jim zagotovijo delnice
glavne družbe. Če je glavna družba odvisna družba, se izstopajočim
delničarjem po njihovi izbiri zagotovijo delnice glavne družbe ali
ustrezno denarno plačilo. Če se kot odpravnina zagotovijo delnice
glavne družbe, se odpravnina šteje za primerno, če se delnice
zagotovijo v razmerju, v kakršnem bi morale biti pri združitvi na
vsako delnico družbe zagotovljene delnice glavne družbe, pri čemer
se najvišji zneski lahko poravnajo z denarnimi plačili. Primerna
odpravnina mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v
trenutku, ko skupščina sklepa o vključitvi. Denarna plačila se od
objave vpisa vključitve letno obrestujejo 5%; uveljavljanje
nadaljnje odškodnine ni izključeno.
(3) Če ponujena odpravnina ni primerna,
lahko vsak izstopajoči delničar predlaga, da sodišče določi
primerno odpravnino. Enako velja, če glavna družba ni ponudila
odpravnine ali je ni ponudila pravilno. Za postopek določitve
primerne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega
odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615.
člena tega zakona.
557. člen
(varstvo upnikov)
(1) Upnikom vključene družbe, katerih
terjatve so nastale pred vpisom vključitve v register, mora glavna
družba na njihovo zahtevo dati zavarovanje, če to zahtevajo v
šestih mesecih po objavi vpisa.
(2) Upniki, ki imajo pravico do
prednostnega poplačila ob stečaju, nimajo pravice zahtevati
zavarovanja.
558. člen
(jamstvo glavne družbe)
(1) Po vključitvi upnikom jamči glavna
družba za obveznosti vključene družbe, nastale pred vključitvijo
vključene družbe. Enako jamči glavna družba za vse obveznosti,
nastale po vključitvi.
(2) Glavna družba lahko uveljavlja
ugovore le, če bi jih lahko uveljavljala vključena
družba.
(3) Izvršilni naslov proti vključeni
družbi ni podlaga za izvršbo proti glavni družbi.
559. člen
(vodenje in odgovornost glavne
družbe)
(1) Glavna družba ima pravico, da
poslovodstvu vključene družbe daje navodila za vodenje. Za vodenje
in odgovornost glavne družbe se smiselno uporabljajo določbe
drugega in tretjega odstavka 541. člena ter 543. in 544. člena tega
zakona, ne uporabljajo pa se določbe 545. do 548. člena tega
zakona.
(2) Plačila vključene družbe glavni
družbi se ne štejejo za kršitev določb 227., 230. in 231. člena
tega zakona.
(3) Glavna družba mora vključeni družbi
poravnati bilančno izgubo.
(4) Za vključene družbe se ne uporabljajo
določbe tega zakona o obveznosti oblikovanja zakonskih rezerv in
njihovi uporabi.
560. člen
(pravica delničarjev glavne družbe do
obveščenosti)
Vsakemu delničarju glavne družbe je treba
dati pojasnila o zadevah vključene družbe in tudi zadevah glavne
družbe.
561. člen
(prenehanje vključitve)
(1) Vključitev preneha:
– s sklepom skupščine vključene
družbe;
– če glavna družba ni več delniška družba
s sedežem v Republiki Sloveniji;
– če vse delnice vključene družbe niso
več v rokah glavne družbe, ali
– s prenehanjem glavne družbe.
(2) Če vse delnice vključene družbe niso
več v rokah glavne družbe, mora glavna družba to vključeni družbi
takoj pisno sporočiti.
(3) Poslovodstvo vključene družbe mora za
vpis v register takoj prijaviti prenehanje vključitve ter razlog in
trenutek prenehanja.
(4) Zahtevki do prejšnje glavne družbe iz
obveznosti doslej vključene družbe zastarajo v petih letih po
objavi vpisa, če za zahtevek do doslej vključene družbe ni določen
krajši zastaralni rok. Če upnikov zahtevek dospe pozneje, začne
zastaranje teči s trenutkom dospelosti.
562. člen
(holding)
(1) Družba, ki ima v lasti večino deležev
pravno samostojne družbe in opravlja predvsem dejavnost
ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb (holding), je
družba z večinskim deležem.
(2) Za holding veljata domnevi iz drugega
odstavka 529. in drugega odstavka 530. člena tega
zakona.
V. DEL
GOSPODARSKO INTERESNO
ZDRUŽENJE
563. člen
(ustanovitev, cilj in
dejavnost)
(1) Gospodarsko interesno združenje (v
nadaljnjem besedilu: združenje) lahko ustanovita vsaj dve družbi
oziroma podjetnika.
(2) Cilj združenja je olajševati in
pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov, izboljševati in
povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega
dobička.
(3) Dejavnost združenja mora biti v
povezavi z gospodarskimi dejavnostmi članov in je lahko v razmerju
do teh dejavnosti le pomožne narave.
(4) K združenju lahko pristopijo tudi
osebe, ki opravljajo poklic, urejen s posebnimi
predpisi.
563.a člen
(uporaba določb tega zakona za
gospodarsko interesno združenje)
Za gospodarsko interesno združenje se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o:
– dejavnosti (6. člen),
– ?rmi (12. do 23. člen),
– sedežu (29. in 30. člen),
– podružnici (31. člen) in
– prokuri (33. do 37. člen).
564. člen
(kapital, pravice
članov)
(1) Združenje se lahko ustanovi brez
osnovnega kapitala.
(2) Pravice članov združenja ne morejo
biti izražene v vrednostnih papirjih; vsaka drugačna določba je
nična.
565. člen
(pravna osebnost, prevzemanje
obveznosti)
(1) Združenje pridobi lastnost pravne
osebe z vpisom v register.
(2) Združenje lahko poleg nalog za svoje
člane na običajen način opravlja tudi vse gospodarske posle za svoj
račun.
566. člen
(odgovornost članov)
(1) Člani so odgovorni za obveznosti
združenja z vsem svojim premoženjem. Član, ki pristopi po
ustanovitvi združenja, je lahko v skladu s pogodbo oproščen
odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim pristopom,
pri čemer pa mora biti taka oprostitev objavljena. Če ni s tretjim
sopogodbenikom drugače dogovorjeno, je odgovornost članov
solidarna.
(2) Upniki združenja ne morejo zahtevati
poplačila od članov, dokler niso neuspešno uveljavljali plačila od
združenja samega.
567. člen
(izdajanje obveznic)
Združenje lahko izdaja vrednostne papirje
pod pogoji, ki veljajo za njihovo izdajo za družbe, vendar le, če
so člani združenja izključno družbe, ki imajo po zakonu pravico
izdajati vrednostne papirje take vrste in izpolnjujejo za to
predpisane pogoje.
568. člen
(pogodba o ustanovitvi)
(1) Pogodba o ustanovitvi določi
organizacijo združenja in mora biti sklenjena v obliki notarskega
zapisa ter objavljena.
(2) Pogodba ureja zlasti:
– ime združenja,
– imena in priimke ali firme članov
združenja, njihovo pravno obliko, prebivališča ali sedeže ter
podatke o vpisu v register,
– čas, za katerega je združenje
ustanovljeno, razen če je ustanovljeno za nedoločen čas,
– cilj in dejavnost združenja,
in
– sedež združenja.
(3) Poslovodstvo mora spremembo pogodbe o
ustanovitvi prijaviti za vpis v register. Prijavi se priloži
prečiščeno besedilo pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo
potrdilo, da se spremenjene določbe pogodbe ujemajo s sklepom o
spremembi pogodbe. Sprememba pogodbe začne veljati z vpisom v
register.
569. člen
(članstvo v združenju)
(1) Združenje lahko sprejema nove člane
pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi.
(2) Vsak član lahko iz združenja izstopi
pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti. Pogodba o ustanovitvi
lahko določi tudi druge pogoje za izstop.
570. člen
(skupščina združenja)
(1) Skupščina združenja sprejema
odločitve, tudi o predčasnem prenehanju ali podaljšanju združenja,
v skladu s pogodbo o ustanovitvi. Pogodba o ustanovitvi lahko
določi, da se lahko vse ali nekatere odločitve sprejmejo le ob
določenem kvorumu ali z določeno večino; če takšnih določb v
pogodbi o ustanovitvi ni, se za odločitev zahteva soglasje vseh
članov.
(2) Pogodba o ustanovitvi lahko določi,
da imajo nekateri člani več glasov kot drugi, sicer se šteje, da
pripada vsakemu članu en glas.
(3) Skupščina se mora obvezno sestati, če
to zahteva vsaj četrtina članov združenja.
571. člen
(upravljanje združenja)
(1) Združenje ima poslovodstvo, v kateri
je ena ali več oseb.
(2) Pravna oseba je lahko član
poslovodstva, če imenuje stalnega predstavnika, ki je odgovoren
enako, kot če bi bil sam v lastnem imenu član
poslovodstva.
(3) Člani poslovodstva združenja in
stalni predstavniki članov pravnih oseb so odgovorni posamično ali
solidarno združenju in tretjim osebam za kršitve predpisov, ki se
nanašajo na združenje, kršitve ustanovitvene pogodbe ter za napake
pri poslovanju. Če je pri nastanku določenih posledic sodelovalo
več članov poslovodstva, sodišče določi njihov delež pri povračilu
škode.
(4) Način upravljanja združenja,
imenovanje članov poslovodstva in določitev njihovih pooblastil,
pravic in pogojev za odpoklic se uredijo s pogodbo o ustanovitvi
ali s sklepom skupščine.
(5) V razmerjih do tretjih oseb zavezuje
združenje vsako dejanje posameznega člana poslovodstva, ki sodi v
dejavnost združenja. Omejitve pooblastil so proti tretjim osebam
brez pravnega učinka.
572. člen
(nadzor nad poslovanjem in vodenje
poslovnih knjig)
(1) Nadzor nad poslovanjem združenja, ki
mora biti poverjen revizorjem, in nadzor nad poslovnimi knjigami se
opravljata na način, določen s pogodbo o ustanovitvi.
(2) Če združenje izdaja obveznice, mora
nadzor opraviti en ali več revizorjev, ki jih imenuje skupščina in
katerih pooblastila ter mandatna doba se določijo v posebni
pogodbi.
(3) Nadzor nad poslovnimi knjigami
združenj, ki imajo več kot 100 delavcev, morajo opravljati
revizorji na način in pod pogoji, ki veljajo za družbe.
(4) Za združenje se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o poslovnih knjigah in letnem poročilu, kot
veljajo za osebne družbe iz tretjega odstavka 53. člena tega
zakona, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače.
573. člen
(nastopanje združenja proti tretjim
osebam)
Vsi akti in dokumenti združenja, ki so
namenjeni tretjim osebam, zlasti pa dopisi, računi, oglasi in razna
obvestila in objave, morajo vsebovati jasno oznako firme združenja
z dodatkom »gospodarsko interesno združenje« ali kratico
»GIZ«.
574. člen
(preoblikovanje pravnih oseb v
združenje in obratno)
(1) Vsaka pravna oseba, katere dejavnost
ustreza opredelitvi dejavnosti združenja, se lahko preoblikuje v
tako združenje brez prenehanja ene in nastanka nove pravne
osebe.
(2) Združenje se lahko preoblikuje v
družbo z neomejeno odgovornostjo brez prenehanja ene in nastanka
nove pravne osebe.
575. člen
(nesposobnost člana)
Ob začetku stečaja, likvidacije ali
izgube poslovne sposobnosti posameznega člana združenja takemu
članu preneha članstvo z dnem začetka stečaja ali postopka
likvidacije ali z dnem ugotovitve izgube sposobnosti. Združenje v
takem primeru obstaja še naprej, razen če je v pogodbi o
ustanovitvi določeno, da združenje samodejno preneha ob prenehanju
posameznega člana.
576. člen
(prenehanje in
likvidacija)
(1) Združenje preneha:
– s pretekom časa, če je ustanovljeno za
določen čas;
– zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja
združenja;
– na podlagi sklepa članov,
ali
– na podlagi sodne odločbe.
(2) Z nastankom vzroka za prenehanje
združenja iz prejšnjega odstavka je treba začeti likvidacijski
postopek.
(3) Za postopek likvidacije se smiselno
uporabljajo določbe o likvidaciji delniške družbe.
577. člen
(evropsko gospodarsko interesno
združenje)
(1) V Republiki Sloveniji se lahko
ustanovi evropsko gospodarsko interesno združenje (v nadaljnjem
besedilu: evropsko združenje) v skladu z Uredbo
2137/85/EGS.
(2) Glede vprašanj, ki z Uredbo
2137/85/EGS niso izrecno urejena, se tudi za evropsko združenje
uporabljajo določbe tega dela zakona, ki veljajo za
združenje.
578. člen
(posebne določbe za evropsko
združenje)
(1) Evropsko združenje pridobi lastnost
pravne osebe z vpisom v register v Republiki Sloveniji.
(2) Član poslovodstva evropskega
združenja je lahko tudi pravna oseba pod pogojem, da imenuje za
svojega stalnega predstavnika fizično osebo, ki je odgovorna enako,
kot da bi bila sama članica poslovodstva.
(3) Članu evropskega združenja samodejno
preneha članstvo v združenju z dnem začetka stečaja ali
likvidacije.
(4) Evropsko združenje mora v vseh aktih
in dokumentih, namenjenih tretjim osebam, uporabljati jasno
označeno ime evropskega združenja z dodatkom »evropsko gospodarsko
interesno združenje« ali kratico »EGIZ«.
578.a člen
(objavljanje sporočil evropskega
združenja v Uradnem listu Evropske unije)
O podatkih ali sporočilih, ki se v skladu
z 11. členom Uredbe 2137/85/EGS objavljajo v Uradnem listu Evropske
unije, mora AJPES v enem mesecu po njihovi objavi na svoji spletni
strani obvestiti organ, ki je pristojen za objave v Uradnem listu
Evropske unije.
VI. DEL
STATUSNO PREOBLIKOVANJE
DRUŽB
Prvo poglavje
SPLOŠNO
579. člen
(splošno pravilo)
(1) Družba se lahko statusno
preoblikuje:
– z združitvijo,
– z delitvijo,
– s prenosom premoženja, ali
– s spremembo pravnoorganizacijske
oblike.
(2) Podjetnik se lahko statusno
preoblikuje v kapitalsko družbo.
Drugo poglavje
ZDRUŽITEV
1. oddelek
ZDRUŽITEV DELNIŠKIH
DRUŽB
580. člen
(pojem)
(1) Dve ali več delniških družb se lahko
združi s pripojitvijo ali spojitvijo.
(2) Pripojitev se opravi s prenosom
celotnega premoženja ene ali več delniških družb (prevzeta družba)
na drugo delniško družbo (prevzemna družba).
(3) Spojitev se opravi z ustanovitvijo
nove delniške družbe (prevzemna družba), na katero se prenese
celotno premoženje družb, ki se spajajo (prevzete
družbe).
(4) Prevzete družbe z združitvijo
prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija.
Delničarjem prevzetih družb se zagotovijo delnice prevzemne
družbe.
(5) Če razmerje, v katerem se zamenjajo
delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe, ni enako ena
ali več delnic prevzemne družbe za eno delnico prevzete družbe,
lahko delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim
številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo število
delnic prevzemne družbe, prevzemna družba ali druga oseba zagotovi
denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki jih zagotovi
prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega najmanjšega
emisijskega zneska delnic, ki jih prevzemna družba zagotovi
delničarjem prevzete družbe zaradi pripojitve.
(6) Z združitvijo preide na prevzemno
družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa
pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta
družba.
581. člen
(pogodba o pripojitvi)
(1) Poslovodstva družb, ki se združujejo,
morajo skleniti pogodbo o pripojitvi.
(2) Pogodba o pripojitvi mora
vsebovati:
1. firmo in sedež vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi;
2. dogovor o prenosu celotnega premoženja
vsake prevzete družbe na prevzemno družbo s pravnimi posledicami iz
četrtega in šestega odstavka prejšnjega člena;
3. razmerje, v katerem se zamenjajo
delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe (menjalno
razmerje);
4. v primeru iz petega odstavka
prejšnjega člena:
– višino denarnega doplačila, ki mora
biti izražena v denarnem znesku na celotno delnico prevzete družbe,
in
– navedbo, da bo denarno doplačilo
zagotovila prevzemna družba, ali firmo in sedež ali ime in priimek
druge osebe, ki bo zagotovila denarno doplačilo;
5. natančen opis postopkov v zvezi s
prenosom delnic prevzemne družbe in plačilom denarnega doplačila;
če prevzemna družba po 589. členu tega zakona ne bo zagotovila
delnic, je treba navesti tudi razloge za to;
6. dan, od katerega dalje so delnice
prevzemne družbe, ki jih bo ta zagotovila zaradi pripojitve,
udeležene pri dobičku prevzemne družbe, in vse podrobnosti v zvezi
z uveljavitvijo te pravice;
7. dan, od katerega dalje se šteje, da so
dejanja prevzete družbe opravljena za račun prevzemne družbe (dan
obračuna pripojitve);
8. ukrepe za uresničitev pravic imetnikov
posebnih pravic iz 593. člena tega zakona;
9. vse posebne ugodnosti, ki bodo
zagotovljene članom organov vodenja ali nadzora družb, ki so
udeležene pri pripojitvi, ali pripojitvenim revizorjem,
in
10. v primeru iz drugega odstavka 600.
člena tega zakona višino ponujene denarne odpravnine in navedbo, da
bo odpravnino zagotovila prevzemna družba, ali firmo in sedež ali
ime in priimek druge osebe, ki bo zagotovila denarno
odpravnino.
(3) Izjava druge osebe, da bo zagotovila
denarno doplačilo ali denarno odpravnino, mora biti v obliki
notarskega zapisa.
582. člen
(poročilo poslovodstva o
pripojitvi)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora izdelati podrobno pisno poročilo o
pripojitvi.
(2) V poročilu o pripojitvi mora
poslovodstvo razložiti ter pravno in ekonomsko
utemeljiti:
1. razloge za pripojitev in njene
predvidene posledice;
2. vsebino pogodbe o pripojitvi, in še
zlasti:
– menjalno razmerje delnic,
– višino morebitnih denarnih doplačil,
in
– ukrepe za uresničitev pravic imetnikov
posebnih pravic iz 593. člena tega zakona.
(3) Poslovodstva družb, ki so udeležene
pri pripojitvi, lahko izdelajo skupno poročilo o
pripojitvi.
(4) V poročilu o pripojitvi je treba
opozoriti na morebitne posebne težave, ki so nastale pri
ocenjevanju vrednosti družb, ki so udeležene pri pripojitvi, in na
posledice teh težav za določitev menjalnega razmerja ali drugih
pravic.
(5) V poročilu o pripojitvi poslovodstvo
ni dolžno razkriti informacij zaradi razlogov iz prve in tretje
alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona.
(6) Poslovodstvo posamezne družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora obvestiti svojo skupščino in
poslovodstva drugih družb, udeleženih pri pripojitvi, o vseh
pomembnih spremembah premoženja družbe, ki so nastale v obdobju od
sklenitve pogodbe o pripojitvi ali sestave predloga pogodbe o
pripojitvi do zasedanja skupščine, ki bo odločala o soglasju k
pripojitvi. Poslovodstva drugih družb, udeleženih pri pripojitvi,
morajo o teh spremembah premoženja obvestiti svoje
skupščine.
583. člen
(revizija pripojitve)
(1) Pogodbo o pripojitvi mora za vsako
družbo, ki je udeležena pri pripojitvi, pregledati en ali več
revizorjev (v nadaljnjem besedilu: pripojitveni
revizor).
(2) Pripojitvenega revizorja za posamezno
družbo, ki je udeležena pri pripojitvi, imenuje sodišče na predlog
nadzornega sveta te družbe. Če družba nima nadzornega sveta,
predlaga pripojitvenega revizorja poslovodstvo.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena lahko za vse družbe, ki so udeležene pri pripojitvi,
opravi revizijo pripojitve isti pripojitveni revizor ali revizorji,
če s tem soglašajo nadzorni sveti ali upravni odbori vseh družb,
udeleženih pri pripojitvi. V takem primeru pripojitvenega revizorja
ali revizorje imenuje sodišče na skupen predlog nadzornih svetov
ali upravnih odborov.
(4) Pripojitveni revizorji morajo o
reviziji pripojitve izdelati pisno poročilo. Poročilo o reviziji
pripojitve je lahko tudi skupno za vse družbe, ki so udeležene pri
pripojitvi.
(5) Poročilo o reviziji pripojitve mora
vsebovati mnenje revizorja ali revizorjev o tem, ali sta
zagotovitev delnic prevzemne družbe po menjalnem razmerju,
predlaganem v pogodbi o pripojitvi, in višina morebitnih denarnih
doplačil ali ponujena odpravnina primerno nadomestilo za delnice
prevzete družbe. Pri tem je treba zlasti razložiti:
1. z uporabo katerih metod ocenjevanja
vrednosti podjetij je bilo določeno menjalno razmerje, ki je
predlagano v pogodbi o pripojitvi;
2. razloge, zaradi katerih je uporaba teh
metod v konkretnem primeru primerna za določitev menjalnega
razmerja, in
3. če je bilo za določitev menjalnega
razmerja uporabljenih več metod, kakšna vrednost je bila
ugotovljena pri uporabi vsake od teh metod; hkrati je treba dati
mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takim metodam pri
izračunu vrednosti, o kateri se odloča, in opisati vse morebitne
posebne težave pri ocenjevanju vrednosti družb, udeleženih pri
pripojitvi.
(6) Pripojitveni revizor ali revizorji
morajo predložiti revizijsko poročilo organom vodenja ali nadzora
družbe, za katero so opravili revizijo pripojitve.
(7) Za potek revidiranja in pogojev
revidiranja se za revizijo pripojitve smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja revidiranje, o reviziji letnih poročil.
(8) Za odškodninsko odgovornost
pripojitvenih revizorjev se smiselno uporablja določba tretjega
odstavka 57. člena tega zakona. Pripojitveni revizorji so
odškodninsko odgovorni vsem družbam, ki so udeležene pri
pripojitvi, in vsem delničarjem teh družb.
584. člen
(pregled pripojitve po nadzornem
svetu)
Nadzorni svet vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora na podlagi poročila poslovodstva o
pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve pregledati nameravano
pripojitev ter o tem izdelati pisno poročilo. V poročilu o pregledu
pripojitve nadzorni svet ni dolžan razkriti informacij zaradi
razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega
zakona.
585. člen
(soglasje skupščine za
pripojitev)
(1) Za veljavnost pogodbe o pripojitvi je
potrebno soglasje skupščine vsake družbe, ki je udeležena pri
pripojitvi. Skupščina lahko da soglasje pred sklenitvijo pogodbe o
pripojitvi ali po njej.
(2) Sklep skupščine o soglasju za
pripojitev je veljavno sprejet, če zanj glasuje najmanj tri
četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko
določi tudi višjo kapitalsko večino in druge zahteve.
(3) Če obstaja več razredov delnic, je za
veljavnost sklepa skupščine o soglasju za pripojitev potrebno
soglasje delničarjev vsakega razreda. O soglasju morajo delničarji
vsakega razreda sprejeti izredni sklep. Za sprejetje izrednega
sklepa prejšnji odstavek ne velja.
(4) Pogodba o pripojitvi ali predlog
pogodbe o pripojitvi, o kateri je odločala skupščina, se vključi v
zapisnik skupščine ali se mu priloži.
586. člen
(priprava in izvedba
skupščine)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora vsaj mesec dni pred dnem zasedanja
skupščine, ki bo odločala o soglasju za pripojitev, registrskemu
organu predložiti pogodbo o pripojitvi, ki jo je prej pregledal
nadzorni svet te družbe. Obvestilo o predložitvi pogodbe
registrskemu organu mora družba objaviti. V objavi je treba
delničarje opozoriti na njihove pravice iz drugega in šestega
odstavka tega člena.
(2) Vsaj mesec dni pred zasedanjem
skupščine, ki bo odločala o soglasju za pripojitev, je treba
delničarjem vsake družbe, ki je udeležena pri pripojitvi, na sedežu
te družbe omogočiti pregled:
1. pogodbe o pripojitvi;
2. letnih poročil vseh družb, ki so
udeležene pri pripojitvi, za zadnja tri poslovna leta;
3. če dan obračuna združitve ni enak
bilančnemu presečnemu dnevu zadnjega letnega poročila posameznih
prevzetih družb, zaključnih poročil teh družb v skladu s prvim
odstavkom 68. člena tega zakona, če so bila ta do takrat že
revidirana;
4. če se zadnje letno poročilo posameznih
družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki
se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o
pripojitvi ali sestave predloga pogodbe o pripojitvi, vmesnih
bilanc stanja teh družb, ki morajo biti sestavljene po stanju na
dan zaključka zadnjega trimesečja pred sklenitvijo pogodbe o
pripojitvi ali sestavo predloga te pogodbe;
5. poročila ali poročil poslovodstev
družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pripojitvi;
6. poročila ali poročil o reviziji
pripojitve, in
7. poročila nadzornih svetov družb, ki so
udeležene pri pripojitvi, o pregledu pripojitve.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek
delničarjem ni treba omogočiti pregleda listin na sedežu družbe, če
so te listine vsaj mesec dni pred zasedanjem skupščine, ki bo
odločala o soglasju za pripojitev, pa vse do zaključka zasedanja te
skupščine, brezplačno dostopne na spletni strani družbe. V objavi
iz prvega odstavka 586. člena tega zakona mora družba delničarje
seznaniti z naslovom svoje spletne strani.
(4) Za sestavo vmesne bilance stanja iz
4. točke drugega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o
bilanci stanja z izjemami:
1. Pri sestavi vmesne bilance stanja ni
treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih
postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem.
2. Postavke se lahko v vmesni bilanci
stanja izkažejo po vrednostih, po katerih so bile ovrednotene v
zadnji letni bilanci stanja. Pri tem je treba
upoštevati:
– odpise in pripise zaradi spremembe
vrednosti sredstev,
– rezervacije, in
– pomembnejše spremembe dejanske
vrednosti sredstev, ki niso razvidne iz poslovnih knjig.
(5) Vmesne bilance stanja iz 4. točke
drugega odstavka tega člena ni potrebno sestaviti:
– če je družba po objavi zadnjega letnega
poročila objavila polletno poročilo v skladu z zakonom, ki ureja
trg finančnih instrumentov, in je delničarjem pregled polletnega
poročila omogočen v skladu z določbami tega člena ali;
– če vsi delničarji vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, dajo izjavo v obliki notarskega zapisa,
da s tem soglašajo.
(6) Vsakemu delničarju je treba na
njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati
prepis listin iz drugega odstavka tega člena, razen če spletna
stran družbe omogoča, da se lahko listine brezplačno prenesejo in
natisnejo. Če delničar soglaša, se lahko kopije listin posredujejo
po elektronski pošti.
(7) V času, ko je dostop do listin iz
drugega odstavka tega člena na spletni strani družbe onemogočen
oziroma listin ni mogoče brezplačno prenesti in natisniti, mora
družba delničarju omogočiti pregled teh listin na sedežu družbe ali
delničarju na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan
brezplačno dati prepis teh listin.
(8) Na zasedanju skupščine je treba
predložiti listine iz drugega odstavka tega člena. Na začetku
obravnave na skupščini mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino
pogodbe o pripojitvi. Pred odločanjem o soglasju za pripojitev mora
poslovodstvo delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah
premoženja družbe v obdobju od sklenitve pogodbe o pripojitvi ali
sestave predloga pogodbe o pripojitvi do zasedanja skupščine. Za
pomembno se šteje zlasti tista sprememba, zaradi katere bi bilo
primerno drugačno menjalno razmerje.
(9) Vsakemu delničarju mora poslovodstvo
na zasedanju skupščine na njegovo zahtevo ustno pojasniti tudi
zadeve o drugih družbah, ki so udeležene pri pripojitvi, če so te
pomembne za pripojitev. Za dolžnost poslovodstva dati pojasnila se
smiselno uporabljajo določbe prve in tretje alineje drugega
odstavka 305. člena tega zakona.
587. člen
(oblika pripojitvene
pogodbe)
Pogodba o pripojitvi mora biti sklenjena
v obliki notarskega zapisa.
588. člen
(povečanje osnovnega kapitala zaradi
pripojitve)
(1) Če prevzemna družba poveča osnovni
kapital, da bi izvedla pripojitev, se ne uporabljajo določbe petega
odstavka 333. člena, drugega odstavka 335. člena, 336. in 337.
člena ter drugega odstavka in prve alineje tretjega odstavka 339.
člena tega zakona.
(2) Če prevzemna družba poveča osnovni
kapital z odobrenim kapitalom, se poleg določb, navedenih v
prejšnjem odstavku, ne uporablja tudi določba tretjega odstavka
354. člena tega zakona.
(3) Povečanje osnovnega kapitala za
izvedbo pripojitve mora pregledati en ali več
revizorjev.
(4) Za revizijo povečanja osnovnega
kapitala zaradi pripojitve se smiselno uporabljajo določbe 194. do
197. člena tega zakona. Revizijo lahko opravi tudi pripojitveni
revizor.
589. člen
(primeri, ko se zaradi pripojitve ne
zagotovijo delnice)
(1) Prevzemna družba ne sme zagotoviti
delnic za izvedbo pripojitve zaradi zamenjave:
1. za delnice prevzete družbe, katerih
imetnik je sama, in
2. za lastne delnice prevzete
družbe.
(2) Prevzemna družba ni dolžna zagotoviti
delnic zaradi pripojitve:
1. če so iste osebe (delničarji) v enakem
razmerju udeležene v kapitalu prevzemne in kapitalu prevzete
družbe, razen če bi bila s tem kršena prepoved vračila vložkov ali
prepoved oprostitve dolžnosti vplačila vložkov,
2. če je oseba neposredno ali posredno
imetnik vseh delnic prevzemne in prevzetih družb al
3. če se delničarji prevzete družbe
odpovedo pravici do zagotovitve delnic prevzemne družbe z izjavo v
obliki notarskega zapisa.
(3) Če je prevzeta družba imetnik delnic
prevzemne družbe in so bile te delnice v celoti vplačane, je treba
te delnice uporabiti za izpolnitev obveznosti prevzemne družbe, da
zagotovi delnice delničarjem prevzete družbe. Za izpolnitev
obveznosti prevzemne družbe ni dovoljeno uporabiti tistih delnic,
katerih imetnik je prevzeta družba in niso bile v celoti
vplačane.
(4) Kot delnice, katerih imetnik je
prevzemna ali prevzeta družba, se štejejo tudi delnice, katerih
imetnik je druga oseba za račun prevzete ali prevzemne
družbe.
590. člen
(predlog za vpis
pripojitve)
(1) Poslovodstvo vsake družbe, ki je
udeležena pri pripojitvi, mora vložiti predlog za vpis pripojitve
pri registrskem organu po sedežu prevzemne družbe. Predlog za vpis
pripojitve lahko za prevzeto družbo vloži tudi poslovodstvo
prevzemne družbe.
(2) Predlogu za vpis pripojitve pri
prevzemni družbi je treba priložiti:
1. izjavo poslovodstva vsake družbe, ki
je udeležena pri pripojitvi:
– da proti sklepu skupščine o soglasju za
pripojitev v roku za izpodbijanje tega sklepa ni bila vložena tožba
za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitev njegove ničnosti
ali
– da je bil tožbeni zahtevek za
izpodbijanje sklepa skupščine o soglasju za pripojitev ali za
ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen ali tožba zavržena
ali umaknjena, ali
– da so se vsi delničarji z izjavo v
obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja sklepa
skupščine o soglasju za pripojitev ali uveljavljanju njegove
ničnosti;
2. če po določbi prvega odstavka 599.
člena tega zakona o soglasju za pripojitev ni odločala skupščina
prevzemne družbe, izjavo poslovodstva prevzemne družbe, da
delničarji prevzemne družbe niso uresničili pravice zahtevati, naj
o soglasju za pripojitev odloča skupščina prevzemne družbe, ali da
so se tej pravici odpovedali z izjavo v obliki notarskega
zapisa;
3. pogodbo o pripojitvi;
4. zapisnike zasedanj skupščin vseh
družb, ki so udeležene pri pripojitvi, na katerih so odločale o
soglasju za pripojitev;
5. poročilo ali poročila poslovodstev
družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pripojitvi;
6. poročilo ali poročila o reviziji
pripojitve;
7. poročila nadzornih svetov družb, ki so
udeležene pri pripojitvi, o pregledu pripojitve;
8. zaključna poročila prevzetih
družb;
9. dovoljenje ali soglasje pristojnega
državnega ali drugega organa, če je to potrebno;
10. dokaz, da je bila nameravana
pripojitev objavljena v skladu s prvim odstavkom 586. člena tega
zakona, in
11. izjave oseb iz tretjega odstavka 581.
člena tega zakona.
(3) Če poslovodstvo ne predloži izjave iz
1. točke prejšnjega odstavka, ker je bila proti sklepu skupščine o
soglasju za pripojitev pravočasno vložena tožba za izpodbijanje
tega sklepa ali za ugotovitve njegove ničnosti in o tožbenem
zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, registrski organ prekine
postopek odločanja o vpisu pripojitve do pravnomočne odločitve o
tožbenem zahtevku.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek
registrski organ ne prekine postopka ali razveljavi sklep o
prekinitvi postopka in opravi vpis pripojitve še pred pravnomočno
odločitvijo o tožbenem zahtevku, če znatno prevladuje interes za
hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za
vpis.
(5) Pri presoji, ali prevladuje interes
za hitro odločitev, registrski organ upošteva pomen pravice, katere
kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel
in škodo, ki lahko družbam, udeleženim pri pripojitvi, nastane
zaradi poznejšega vpisa.
591. člen
(vpis in pravne posledice
pripojitve)
(1) Registrski organ po sedežu prevzemne
družbe v register hkrati vpiše pripojitev vseh prevzetih družb
prevzemni družbi. Če je prevzemna družba zaradi pripojitve povečala
osnovni kapital, se to povečanje vpiše v register hkrati z vpisom
pripojitve. Pri vpisu pripojitve je treba v register vpisati tudi
firme vseh prevzetih družb in številke registrskih vložkov, pod
katerimi so bile vpisane v register.
(2) Vsaka prevzeta družba mora imenovati
zastopnika za prevzem delnic prevzemne družbe, ki jih je treba
zagotoviti delničarjem prevzete družbe, in morebitnih denarnih
doplačil. Pripojitev se sme vpisati, šele ko zastopnik sporoči
registrskemu organu po sedežu prevzemne družbe, da so mu bile
delnice izročene ali vplačan denarni znesek za izplačilo denarnih
doplačil. Prepoved izdaje delnic in začasnic po 342. in 348. členu
tega zakona ne veljata za izdajo delnic zastopniku.
(3) Z vpisom pripojitve v register
nastanejo pravne posledice:
1. premoženje prevzetih družb preide
skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo. Če ob
pripojitvi obstajajo dvostranske pogodbe, ki jih nobena od
pogodbenih strank še ni v celoti izpolnila, in zaradi pravnih
posledic pripojitve na podlagi take pogodbe nastaneta kot vzajemni
obveznosti:
– obveznosti prevzema, dobave ali druge
podobne vzajemne obveznosti, ki so med seboj nezdružljive,
ali
– katerih hkratna izpolnitev bi za
prevzemno družbo pomenila nepravično breme, se obseg teh obveznosti
pravično spremeni ob upoštevanju interesov obeh pogodbenih
strank;
2. prevzete družbe prenehajo;
3. delničarji prevzetih družb postanejo
delničarji prevzemne družbe, razen v primerih iz 589. člena tega
zakona. Hkrati preidejo pravice tretjih na delnicah prevzete družbe
na delnice prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi pripojitve,
ali na pravice do morebitnih denarnih doplačil.
(4) Za združitev delnic prevzete družbe
se smiselno uporabljajo določbe 376. člena tega zakona.
592. člen
(varstvo upnikov)
(1) Upniki vseh družb, ki so bile
udeležene pri pripojitvi, imajo pravico zahtevati zavarovanje za
svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, če tako zavarovanje
zahtevajo v šestih mesecih po objavi vpisa pripojitve v register.
Upniki lahko to pravico uveljavljajo samo, če verjetno izkažejo, da
je zaradi pripojitve ogrožena izpolnitev njihovih terjatev. Upnike
je treba na to pravico opozoriti v objavi vpisa pripojitve v
register.
(2) Pravice zahtevati zavarovanje nimajo
tisti upniki, ki imajo ob morebitnem stečajnem postopku pravico do
prednostnega poplačila.
(3) Kadar je pri pripojitvi udeležena
družba, ki je imetnik več kot 25% delnic katere koli druge pri
pripojitvi udeležene družbe (delnice ciljne družbe), in je te
delnice dala ali obljubila dati v zastavo ali v zavarovanje za
dobljena posojila ali podobne pravne posle, s katerimi si je
zagotovila sredstva za pridobitev teh delnic ciljne družbe
(prevzemna družba), je za veljavnost pogodbe o pripojitvi potrebno
tudi:
– soglasje večine upnikov vsake pri
pripojitvi udeležene družbe (večinsko soglasje),
– soglasje upnikov vsake pri pripojitvi
udeležene družbe, katerih terjatve presegajo 5% delež vseh
obveznosti družbe (posamično soglasje upnikov) in
– soglasje delavcev vsake pri pripojitvi
udeležene družbe, v imenu katerih poda izjavo o soglasju njihov
predstavnik, v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri
upravljanju.
(4) Večinsko soglasje je dano, če dajo
soglasje upniki, katerih terjatve znašajo skupaj vsaj 75% vsote
obveznosti družbe, izkazanih v bilanci stanja na dan obračuna
pripojitve, ki jo je potrdil revizor. V vsoto obveznosti, ki je
podlaga za izračun večinskega soglasja, je treba prišteti vrednost
odpravnin, do katerih bi bili upravičeni delavci družbi, če bi
družba na ta dan prenehala. V imenu delavcev poda izjavo, ki se
upošteva pri izračunu večinskega soglasja, njihov predstavnik, v
skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri
upravljanju.
(5) Upniki in predstavnik delavcev dajo
izjavo o soglasju v obliki notarskega zapisa.
593. člen
(varstvo imetnikov posebnih
pravic)
Če je prevzeta družba izdala zamenljive
obveznice, obveznice s pravico do prednostnega nakupa delnic ali
dividendne obveznice ali posameznim osebam drugače zagotovila
posebne pravice do udeležbe pri dobičku, je treba imetnikom teh
pravic zagotoviti enakovredne pravice v prevzemni družbi. Če
prevzemna družba ne zagotovi enakovrednih pravic, lahko vsak
imetnik posebne pravice od prevzemne družbe zahteva denarno
doplačilo. Za postopek določitve denarnega doplačila, do katerega
so upravičeni imetniki posebnih pravic, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 605. člena in 606. do 615. člena, razen
drugega stavka četrtega odstavka 607. in drugega do šestega
odstavka 612. člena tega zakona.
594. člen
(odškodninska odgovornost organov
vodenja ali nadzora prevzete družbe)
(1) Člani organov vodenja ali nadzora
prevzete družbe so solidarno odgovorni za škodo, ki jo pripojitev
povzroči prevzeti družbi, njenim delničarjem in upnikom prevzete
družbe iz 592. člena tega zakona. Za odgovornost članov organov
vodenja ali nadzora iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja
določba drugega odstavka 263. člena tega zakona.
(2) Za uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov po prejšnjem odstavku in morebitnih odškodninskih
zahtevkov za škodo zaradi pripojitve po splošnih pravilih o
odškodninski odgovornosti se šteje, da prevzeta družba obstaja še
naprej. Medsebojne terjatve in obveznosti se v tem obsegu s
pripojitvijo ne pobotajo.
(3) Tožbeni zahtevki po tem členu
zastarajo v petih letih po objavi vpisa pripojitve v
register.
595. člen
(uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov)
(1) Tožbo za uveljavitev odškodninskih
zahtevkov po prejšnjem členu lahko vloži samo posebni zastopnik, ki
te zahtevke uveljavlja za račun vseh delničarjev in za račun vseh
upnikov, ki imajo po 592. členu tega zakona pravico zahtevati
zavarovanje, pa jim ga prevzemna družba ni zagotovila.
(2) Posebnega zastopnika imenuje sodišče,
ki je krajevno pristojno po sedežu prevzemne družbe. Za posebnega
zastopnika je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za
imenovanje za stečajnega upravitelja po zakonu, ki ureja prisilno
poravnavo, stečaj in likvidacijo.
(3) Sodišče imenuje posebnega zastopnika
na predlog:
1. delničarjev, ki izpolnjujejo pogoje iz
2. točke tretjega odstavka 605. člena tega zakona, ali
2. upnika, ki ima po 592. členu tega
zakona pravico zahtevati zavarovanje in mu ga prevzemna družba ni
zagotovila.
(4) Predlagatelj mora založiti predujem
za stroške postopkov za uveljavljanje odškodninskih
zahtevkov.
(5) Sodišče s sklepom, s katerim imenuje
posebnega zastopnika, določi tudi rok, v katerem se morajo
posebnemu zastopniku prijaviti delničarji in upniki iz 592. člena
tega zakona. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni, šteto od objave
oklica o imenovanju.
(6) Sodišče objavi oklic o imenovanju
posebnega zastopnika na spletni
strani AJPES. Oklic mora
vsebovati:
1. ime in priimek posebnega zastopnika in
naslov, na katerem se prijavljajo delničarji in upniki,
2. obvestilo, da je bil posebni zastopnik
imenovan za uveljavitev odškodninskih zahtevkov po prejšnjem
členu,
3. poziv delničarjem in upnikom iz 592.
člena tega zakona, da se v roku, ki ga je s sklepom o imenovanju
določilo sodišče, prijavijo posebnemu zastopniku.
(7) Iz zneskov, ki jih posebni zastopnik
prejme na podlagi uveljavljenih odškodninskih zahtevkov, se najprej
poplačajo stroški in nagrada posebnega zastopnika, nato pa se ti
zneski uporabijo za poplačilo terjatev upnikov iz 592. člena tega
zakona, ki jim prevzemna družba ni zagotovila ustreznega
zavarovanja. Morebitni ostanek se razdeli delničarjem. Za
razdelitev delničarjem se smiselno uporabljajo določbe 418. člena
tega zakona.
(8) Posebni zastopnik ima pravico do
povrnitve stroškov in nagrade za svoje delo. Za stroške in nagrado
posebnega zastopnika se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo
za stroške in nagrado stečajnega upravitelja. O povrnitvi stroškov
in nagrade odloči sodišče, ki je posebnega zastopnika imenovalo.
Stroški in nagrada posebnega zastopnika se izplačajo iz zneskov, ki
jih zastopnik doseže z uveljavitvijo odškodninskih zahtevkov. Glede
na okoliščine primera lahko sodišče odloči, da morajo stroške in
nagrado posebnega zastopnika plačati delničarji in upniki, za račun
katerih zastopnik uveljavlja odškodninske zahtevke.
596. člen
(zastaranje odškodninskih zahtevkov
proti članom organov vodenja ali nadzora prevzemne
družbe)
Odškodninski zahtevki proti članom
organov vodenja ali nadzora prevzemne družbe za škodo zaradi
pripojitve zastarajo v petih letih od objave vpisa pripojitve v
register.
597. člen
(ničnost in izpodbojnost sklepa
skupščine prevzete družbe o soglasju za pripojitev)
Po vpisu pripojitve v register se tožba
za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa skupščine prevzete
družbe o soglasju za pripojitev vloži proti prevzemni
družbi.
598. člen
(konvalidacija sklepa o soglasju za
pripojitev)
Po vpisu pripojitve v register morebitne
pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice
pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena tega zakona. Tožnik, ki
je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev
ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za pripojitev, lahko
brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo
škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register.
599. člen
(poenostavljena
pripojitev)
(1) Za veljavnost pogodbe o pripojitvi ni
potrebno soglasje skupščine prevzemne družbe za
pripojitev:
1. če je prevzemna družba v kapitalu
prevzete družbe udeležena z najmanj devetimi desetinami; pri
izračunu udeležbe prevzemne družbe v kapitalu prevzete družbe se
odštejejo lastne delnice prevzete družbe in delnice, katerih
imetnik je druga oseba za račun prevzete družbe, ali
2. če delnice, ki jih mora prevzemna
družba zagotoviti delničarjem prevzete družbe, ne presegajo
desetine osnovnega kapitala prevzemne družbe; če mora prevzemna
družba zaradi pripojitve povečati osnovni kapital, se pri izračunu
upošteva tako povečani osnovni kapital.
(2) Če poslovodstvo prevzemne družbe v
skladu s prejšnjim odstavkom ne zahteva, da bi o soglasju za
pripojitev odločala skupščina prevzemne družbe, mora prevzemna
družba izpolniti obveznosti iz prvega in drugega odstavka 586.
člena tega zakona najmanj mesec dni pred zasedanjem skupščine
prevzete družbe, ki bo odločala o soglasju za
pripojitev.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
mora skupščina prevzemne družbe odločati o soglasju za pripojitev,
če delničarji prevzemne družbe, katerih deleži dosegajo dvajsetino
osnovnega kapitala prevzemne družbe, v enem mesecu od dneva
zasedanja skupščine prevzete družbe, ki je sprejela sklep o
soglasju za pripojitev, zahtevajo sklic skupščine prevzemne družbe,
ki naj odloči o soglasju za pripojitev. Statut prevzemne družbe
lahko določi, da imajo pravico zahtevati sklic skupščine po
prejšnjem stavku delničarji, ki so pri osnovnem kapitalu družbe
udeleženi z manjšim deležem. V objavi iz prvega odstavka 586. člena
tega zakona morajo biti delničarji opozorjeni na to
pravico.
(4) Če je prevzemna družba imetnica vseh
delnic prevzete družbe in je pri pripojitvi udeležena samo ta
prevzeta družba, ni treba upoštevati določb 3. do 6. točke drugega
odstavka 581. člena, 582. člena, 583. člena, 5. in 6. točke drugega
odstavka 586. člena tega zakona. Prav tako se za to družbo ne
uporablja določba 594. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na
škodo, ki jo pripojitev povzroči delničarjem prevzete
družbe.
(5) Če je prevzemna družba imetnica vseh
delnic prevzete družbe, ni potrebno soglasje skupščine prevzete
družbe o pripojitvi, če so vsaj mesec dni pred vložitvijo predloga
vpisa pripojitve pri registrskem organu, ki ga vloži poslovodstvo v
skladu s 590. členom tega zakona, izpolnjeni pogoji iz prvega
odstavka in 1. do 4. točke ter 7. točke drugega odstavka 586. člena
tega zakona. Delničarji prevzemne družbe lahko v skladu s tretjim
odstavkom tega člena zahtevajo sklic skupščine prevzemne
družbe.
(6) Pri pripojitvi ni treba upoštevati
določb 582., 583. ter prvega in drugega odstavka 586. člena tega
zakona, če vsi delničarji vsake družbe, ki je udeležena pri
pripojitvi, dajo izjavo v obliki notarskega zapisa, da se
odpovedujejo uporabi teh določb. Izjavo o odpovedi lahko dajo
delničarji tudi ustno na zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju
za pripojitev. V takem primeru se ta izjava vključi v zapisnik
skupščine.
600. člen
(ponudba denarne odpravnine v pogodbi
o pripojitvi)
(1) Če so delnice prevzete družbe prosto
prenosljive, statut prevzemne družbe pa prenos delnic prevzemne
družbe pogojuje z dovoljenjem družbe, lahko vsak delničar prevzete
družbe, ki je na skupščini prevzete družbe na zapisnik ugovarjal
sklepu o soglasju za pripojitev, od prevzemne družbe zahteva, da
prevzame delnice, ki mu jih mora zagotoviti zaradi pripojitve, za
plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar
prevzete družbe, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila
protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni
bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil
pravilno objavljen.
(2) Prevzemna družba mora v pogodbi o
pripojitvi ponuditi denarno odpravnino. V objavi sklica zasedanja
skupščin vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, na katerem
bodo odločale o soglasju za pripojitev, mora biti navedeno, da je
prevzemna družba ponudila denarno odpravnino.
(3) Stroške prevzema delnic iz prvega
odstavka tega člena krije prevzemna družba.
601. člen
(višina denarne odpravnine in revizija
primernosti višine denarne odpravnine)
(1) Pri določitvi višine denarne
odpravnine je treba ustrezno upoštevati razmerja v prevzeti družbi
v obdobju zasedanja skupščine prevzete družbe, ki odloča o soglasju
za pripojitev. Za obrestovanje denarne odpravnine se smiselno
uporablja določba prvega odstavka 612. člena tega
zakona.
(2) Primernost višine denarne odpravnine,
ki jo prevzemna družba ponuja v pogodbi o pripojitvi, mora
pregledati pripojitveni revizor. Za revizijo primernosti višine
denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 583. člena tega
zakona.
(3) Upravičenci do denarne odpravnine se
lahko reviziji primernosti višine denarne odpravnine ali poročilu o
reviziji primernosti višine denarne odpravnine odpovedo. Izjava o
odpovedi mora biti dana v obliki notarskega zapisa.
602. člen
(sprejetje ponudbe denarne
odpravnine)
Ponudba denarne odpravnine veže prevzemno
družbo do izteka dveh mesecev od objave vpisa pripojitve v
register. Pri sodnem preizkusu denarne odpravnine veže ponudba
denarne odpravnine prevzemno družbo do izteka dveh mesecev od
objave po 613. členu v zvezi s 603. členom tega zakona.
603. člen
(sodni preizkus višine denarne
odpravnine)
Delničarji iz prvega odstavka 600. člena
tega zakona lahko zahtevajo sodni preizkus višine denarne
odpravnine. Za sodni preizkus višine denarne odpravnine se smiselno
uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 605. člena in 606.
do 615. člena, razen drugega stavka četrtega odstavka 607. člena in
drugega do šestega odstavka 612. člena tega zakona.
604. člen
(izključitev razlogov za
izpodbijanje)
Sklepa skupščine, ki je udeležena pri
pripojitvi, o soglasju za pripojitev ni mogoče izpodbijati zaradi
razlogov:
1. ker zagotovitev delnic prevzemne
družbe po menjalnem razmerju, določenem v pogodbi o pripojitvi, ali
morebitnih denarnih doplačil ni primerno nadomestilo za delnice
prevzete družbe,
2. ker višina denarne odpravnine ni
primerna ali ker denarna odpravnina ni bila ponujena ali ni bila
pravilno ponujena, ali
3. ker utemeljitev ali obrazložitev
menjalnega razmerja in morebitnih denarnih doplačil v poročilih iz
582. do 584. člena tega zakona ni v skladu s tem
zakonom.
605. člen
(sodni preizkus menjalnega razmerja;
upravičeni predlagatelji)
(1) Če zagotovitev delnic prevzemne
družbe po menjalnem razmerju, določenem v pogodbi o pripojitvi, ali
morebitna denarna doplačila, določena v pogodbi o pripojitvi, niso
primerno nadomestilo za delnice prevzete družbe, lahko vsak
delničar družbe, ki je bila udeležena pri pripojitvi, od prevzemne
družbe zahteva dodatno denarno doplačilo zaradi izravnave (v
nadaljnjem besedilu: dodatno denarno doplačilo).
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka
uveljavlja delničar s predlogom za sodni preizkus menjalnega
razmerja.
(3) Predlog za sodni preizkus menjalnega
razmerja lahko vložijo delničarji, ki izpolnjujejo
pogoje:
– da so imeli položaj delničarja v
celotnem obdobju od dneva, ko je skupščina družbe, katere
delničarji so bili, sprejela sklep o soglasju za pripojitev, do
dneva vložitve predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja,
in
– da se niso odpovedali pravici do
dodatnega denarnega doplačila po 606. členu tega zakona,
in
– da so njihovi skupni deleži v posamezni
družbi, ki je bila udeležena pri pripojitvi, dosegali najmanj eno
stotino osnovnega kapitala te družbe ali da vrednost njihovega
skupnega najmanjšega emisijskega zneska dosega najmanj 25.000 eurov
ali so skupaj imetniki vseh delnic, ki izpolnjujejo pogoje iz prve
in druge alineje tega odstavka.
606. člen
(odpoved pravici do dodatnega
denarnega doplačila)
Delničarji se lahko odpovedo pravici do
dodatnega denarnega doplačila z izjavo, ki mora biti v obliki
notarskega zapisa. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji tudi
ustno na zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za pripojitev. V
takem primeru se ta izjava vključi v zapisnik skupščine. Odpoved
pravici do dodatnega denarnega doplačila učinkuje tudi za nadaljnje
pridobitelje delnic, katerih imetniki so se pravici do dodatnega
denarnega doplačila odpovedali.
607. člen
(postopek sodnega preizkusa menjalnega
razmerja)
(1) Za odločanje o predlogu za sodni
preizkus menjalnega razmerja se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače
določeno.
(2) Sodišče lahko v postopku ugotavlja
tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvede dokaze, ki
jih udeleženci niso predlagali.
(3) Predlog za sodni preizkus menjalnega
razmerja se lahko vloži v enem mesecu. Rok za vložitev predloga
začne teči z dnem objave vpisa pripojitve v register. Sodišče
mora na spletni strani
AJPESobjaviti obvestilo o vložitvi
predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja. Delničarji, ki
izpolnjujejo pogoje iz 1. točke tretjega odstavka 605. člena tega
zakona, lahko v enem mesecu od objave obvestila o vložitvi predloga
vložijo svoje predloge za preizkus menjalnega razmerja. Po poteku
tega roka predloga za preizkus menjalnega razmerja ni več dopustno
vložiti. V objavi je treba na okoliščino iz prejšnjega stavka
posebej opozoriti.
(4) Nasprotni udeleženec v postopku
sodnega preizkusa menjalnega razmerja je prevzemna družba. Ta lahko
v postopku na prvi stopnji predlaga, da ji sodišče dovoli, da
namesto dodatnih denarnih doplačil zagotovi dodatne
delnice.
(5) Proti sodni odločbi, s katero je
sodišče odločilo o predlogu za preizkus menjalnega razmerja, je
dovoljena pritožba v mesecu dni od vročitve prepisa te sodne
odločbe. Pritožbo lahko vložijo samo prevzemna družba, vsak
predlagatelj in vsak skupni zastopnik. Če je sodišče prevzemni
družbi dovolilo, da namesto dodatnih denarnih doplačil zagotovi
dodatne delnice, lahko pritožbo proti sodni odločbi, s katero je
sodišče odločilo o predlogu za preizkus menjalnega razmerja,
vložijo tudi delničarji prevzemne družbe, katerih pravice so zaradi
zagotovitve dodatnih delnic okrnjene. Rok za odgovor na pritožbo je
en mesec.
(6) V postopku sodnega preizkusa
menjalnega razmerja je dovoljena revizija.
608. člen
(skupni zastopnik)
(1) Zaradi varstva pravic delničarjev
vsake družbe, udeležene pri pripojitvi, ki niso vložili predloga za
sodni preizkus menjalnega razmerja in se niso odpovedali pravici do
dodatnega denarnega doplačila po 606. členu tega zakona, sodišče po
uradni dolžnosti imenuje skupnega zastopnika teh
delničarjev.
(2) Skupni zastopnik ima položaj
zakonitega zastopnika. Pri uveljavljanju interesov delničarjev mora
ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, in sicer zlasti ko
sprejema odločitve o sklenitvi poravnave, nadaljevanju postopka po
umiku vseh predlogov za sodni preizkus menjalnega razmerja ali o
vložitvi pravnega sredstva. Če zaradi napačne odločitve skupnega
zastopnika nastane delničarjem škoda, jo mora povrniti le, če jo je
povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
(3) Za skupnega zastopnika je lahko
imenovan le odvetnik, notar ali revizor. Imenovana oseba lahko
imenovanje odkloni le, če za to obstajajo utemeljeni
razlogi.
(4) Za skupnega zastopnika ne more biti
imenovana oseba:
1. ki je imetnik delnic prevzemne družbe,
na podlagi katerih je v osnovnem kapitalu prevzemne družbe
udeležena z najmanj 5%,
2. ki je član organov vodenja ali nadzora
prevzemne družbe ali je zaposlena pri prevzemni družbi,
ali
3. ki je član organa vodenja ali nadzora
kapitalske družbe ali družbenik osebne družbe, ki je družba v
skupini ali pridružena družba družbe, ki je udeležena pri
pripojitvi.
(5) Skupnega zastopnika delničarjev
posamezne družbe, ki je udeležena pri pripojitvi, ni treba
imenovati, če so se vsi delničarji te družbe, ki izpolnjujejo
pogoje iz prve alineje 1. točke tretjega odstavka 605. člena tega
zakona, odpovedali pravici do skupnega zastopnika z izjavo, za
katero se smiselno uporabljajo določbe 606. člena tega
zakona.
(6) Skupni zastopnik ima pravico do
povrnitve stroškov in nagrade za svoje delo. Višino stroškov in
nagrade skupnega zastopnika odmeri sodišče. Stroški in nagrada
skupnega zastopnika so stroški postopka. Sodišče lahko prevzemni
družbi na zahtevo skupnega zastopnika naloži tudi plačilo predujma
za kritje stroškov in nagrade skupnega zastopnika.
(7) Skupni zastopnik mora po umiku vseh
predlogov za sodni preizkus menjalnega razmerja nadaljevati
postopek, če je po presoji dobrega gospodarstvenika mogoče
pričakovati ugoden izid postopka.
609. člen
(poravnalni odbor za preizkus
menjalnega razmerja)
(1) Sodišče lahko pridobi mnenje
poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja (v nadaljnjem
besedilu: poravnalni odbor) in ga mora pridobiti, če to zahteva
kateri od udeležencev postopka. Poravnalni odbor mora mnenje
predložiti brez nepotrebnega odlašanja. Poravnalni odbor nima
statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja
pravdni postopek.
(2) Takoj ko je sodišče zahtevalo
predložitev mnenja, mora predsednik poravnalnega odbora iz prve
alineje drugega odstavka 615. člena tega zakona sestaviti
poravnalni odbor za posamezen primer, ki ima vključno s
predsednikom tri člane. Predsednik poravnalnega odbora za posamezen
primer je predsednik ali namestnik predsednika poravnalnega odbora
iz drugega odstavka 615. člena tega zakona. Če je pri pripojitvi
udeležena družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem
trgu, mora biti poravnalni odbor za posamezni primer razširjen z
dodatnima članoma, imenovanima v skladu s tretjim odstavkom 615.
člena tega zakona.
(3) Administrativne zadeve za poravnalni
odbor opravlja sodišče.
(4) Predsednik vodi seje poravnalnega
odbora. Seja mora biti sklicana takoj, ko je sodišče zahtevalo
predložitev mnenja.
(5) Poravnalni odbor je sklepčen, če so
navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z
večino glasov vseh članov; posamezen član se glasovanja ne more
vzdržati.
(6) Poravnalni odbor lahko pred
predložitvijo svojega mnenja pritegne zunanje izvedence in naroči
pripravo izvedenskih mnenj; s tem povezani stroški so stroški
postopka.
(7) Poravnalni odbor ima pravico
zahtevati pojasnila od vseh družb, udeleženih pri pripojitvi.
Poslovodstva teh družb morajo poravnalnemu odboru omogočiti, da
pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe. Obveznost dati
pojasnila poravnalnemu odboru velja tudi za zunanje izvedence iz
prejšnjega odstavka.
610. člen
(poravnava pred poravnalnim
odborom)
(1) Poravnalni odbor opozori udeležence
postopka na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo.
Sporazum udeležencev o poravnavi pred poravnalnim odborom se vpiše
v zapisnik. Poravnava je sklenjena, ko vsi člani poravnalnega
odbora in udeleženci postopka ali njihovi zastopniki podpišejo ta
zapisnik.
(2) Zapisnik o sklenjeni poravnavi se
pošlje sodišču, ki sklenjeno poravnavo potrdi, če so izpolnjeni
pogoji iz drugega in tretjega stavka prejšnjega odstavka. Potrjena
poravnava ima učinke sodne poravnave. Udeležencem postopka se na
njihovo zahtevo izda overjen prepis zapisnika, v katerem je vpisana
poravnava.
611. člen
(učinki pravnomočnih sodnih odločb in
poravnav)
(1) Pravnomočna sodna odločba, s katero
je sodišče odločilo o predlogu za preizkus menjalnega razmerja,
pravnomočna sodna poravnava in pravnomočno potrjena poravnava pred
poravnalnim odborom učinkujejo za prevzemno družbo in vse
delničarje družb, ki so bile udeležene pri pripojitvi.
(2) Vsem delničarjem mora biti s sodno
odločbo ali poravnavo iz prejšnjega odstavka za vsako delnico
zagotovljeno enako dodatno denarno doplačilo ali enako število
dodatnih delnic. To velja tudi, če so delničarji ali njihov skupni
zastopnik zahtevali nižje dodatno denarno doplačilo.
(3) Prejšnji odstavek ne velja za
delničarje, ki so se v skladu s 606. členom tega zakona odpovedali
pravici do dodatnega denarnega doplačila.
612. člen
(obrestovanje dodatnih denarnih
doplačil, izdaja dodatnih delnic)
(1) Dodatna denarna doplačila, ki so bila
določena s pravnomočno sodno odločbo ali poravnavo iz prvega
odstavka prejšnjega člena, se od dneva vpisa pripojitve v register
obrestujejo po obrestni meri, po kateri poslovna banka prevzemne
družbe obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako
obdobju od vpisa pripojitve v register do izdaje sodne odločbe ali
sklenitve poravnave.
(2) Če ima prevzemna družba na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali poravnave iz prvega odstavka
prejšnjega člena pravico namesto dodatnih denarnih doplačil
zagotoviti dodatne delnice, sme prevzemna družba namesto dodatnih
denarnih doplačil zagotoviti dodatne delnice, če so izpolnjeni
pogoji iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
(3) Prevzemna družba mora zaradi
zagotovitve dodatnih delnic najprej uporabiti lastne
delnice.
(4) Če prevzemna družba nima lastnih
delnic ali če lastne delnice ne zadoščajo za izpolnitev obveznosti
prevzemne družbe zagotoviti dodatne delnice, lahko prevzemna družba
izda nove delnice po postopku povečanja osnovnega kapitala, če so
te namenjene samo delničarjem, ki imajo pravico do dodatnih delnic.
Vložki za dodatne delnice se ne vplačajo.
(5) Povečanje osnovnega kapitala
prevzemne družbe zaradi zagotovitve dodatnih delnic iz prejšnjega
odstavka je dopustno samo:
1. če je v zadnji ali vmesni bilanci
stanja, ki je sestavljena na presečni dan največ osem mesecev pred
odločanjem o povečanju osnovnega kapitala, skupni znesek drugih
rezerv iz dobička in prenesenega dobička najmanj enak skupnemu
najmanjšemu emisijskemu znesku dodatnih delnic, ali
2. če je skupni znesek osnovnega kapitala
po povečanju in rezerv, ki jih mora družba oblikovati in jih ne sme
uporabiti za povečanje osnovnega kapitala, enak skupni vrednosti
sredstev družbe, zmanjšani za obveznosti družbe, ali manjši od te
vrednosti.
(6) Za povečanje osnovnega kapitala
zaradi izdaje dodatnih delnic se smiselno uporabljajo določbe
prvega in drugega odstavka 588. člena tega zakona, v primeru iz 2.
točke prejšnjega odstavka pa tudi določbe tretjega in četrtega
odstavka 588. člena tega zakona.
613. člen
(objava pravnomočne sodne odločbe ali
poravnave)
Poslovodstvo prevzemne družbe mora izrek
pravnomočne sodne odločbe ali poravnave iz prvega odstavka 611.
člena tega zakona objaviti na
spletni strani AJPES v 30 dneh od
dne, ko je zvedela za pravnomočnost.
614. člen
(stroški postopka)
(1) Stroške postopka za sodni preizkus
menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno
krije prevzemna družba. Če prevzemna družba ne založi predujma za
te stroške, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Pritožba ne
zadrži izvršbe. Sodišče lahko na predlog prevzemne družbe
predlagateljem postopka naloži, da ji povrnejo vse stroške postopka
ali del teh stroškov, če bi ti od vložitve predloga ali poznejšega
dne morali vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s
pravicami, ki se v postopku uveljavljajo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vsak
udeleženec postopka predhodno sam krije stroške svojih pravnih
pooblaščencev.
(3) Sodišče prevzemni družbi naloži, da
predlagateljem povrne stroške njihovih pravnih pooblaščencev, če so
bila v postopku sodnega preizkusa menjalnega razmerja ugotovljena
bistvena odstopanja od menjalnega razmerja ali denarnih doplačil,
določenih v pogodbi o pripojitvi.
(4) Če utemeljitev ali obrazložitev
menjalnega razmerja in morebitnih denarnih doplačil v poročilih iz
582. do 584. člena tega zakona ni bila v skladu s tem zakonom,
sodišče prevzemni družbi naloži, da predlagateljem povrne tiste
stroške njihovih pravnih pooblaščencev, ki so nastali do dneva, do
katerega predlagatelji niso mogli vedeti, da nastajajo stroški,
nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo.
615. člen
(imenovanje in nagrada članom
poravnalnega odbora; varovanje zaupnih podatkov)
(1) Za člane poravnalnega odbora so lahko
imenovane osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 255.
člena tega zakona.
(2) Ministri, pristojni za gospodarstvo,
pravosodje in finance, imenujejo izmed strokovnjakov s področja
prava, računovodstva, financ ali revizije v poravnalni
odbor:
– predsednika in vsaj enega namestnika
ter
– zadostno število članov.
(3) Dva člana, ki sta imenovana za
primere, ko je pri pripojitvi udeležena družba, s katere delnicami
se trguje na organiziranem trgu, imenujejo ministri iz prejšnjega
odstavka na predlog ATVP.
(4) Člani poravnalnega odbora so
imenovani za pet let z možnostjo neomejenega ponovnega
imenovanja.
(5) Ministri iz drugega odstavka tega
člena razrešijo člana poravnalnega odbora, če ta več ne izpolnjuje
pogojev, ki jih določa ta zakon, ter imenujejo drugega
člana.
(6) Za izločitev članov poravnalnega
odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni
postopek o izločitvi sodnika. Člani poravnalnega odbora morajo kot
zaupne varovati vse podatke, ki so jih dobili pri opravljanju
funkcije člana poravnalnega odbora, in jih smejo uporabiti le pri
opravljanju te funkcije. Pri opravljanju svoje funkcije so člani
poravnalnega odbora neodvisni.
(7) Ministri iz drugega odstavka tega
člena izdajo predpis o merilih za določanje nagrade članom
poravnalnega odbora.
616. člen
(spojitev)
(1) Za spojitev delniških družb se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pripojitvi.
Novoustanovljena družba velja za prevzemno.
(2) O spojitvi se sme sklepati, če je
vsaka od družb, ki se spajajo, vpisana v registru najmanj dve
leti.
(3) Statut novoustanovljene družbe in
imenovanje članov njenega nadzornega sveta ali upravnega odbora
morajo potrditi skupščine družb, ki se spajajo.
(4) Za ustanovitev nove družbe se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitvi delniške
družbe. Pregled iz zadnje alineje drugega odstavka 194. člena tega
zakona lahko opravi pripojitveni revizor.
(5) Poslovodstva družb, ki se spajajo,
morajo prijaviti novoustanovljeno družbo za vpis v register. Z
vpisom novoustanovljene družbe preide premoženje družb, ki se
spajajo, na novo družbo.
(6) Medsebojne pravice in obveznosti iz
pogodb med družbami, ki se spajajo, se opredelijo
posebej.
(7) Z vpisom novoustanovljene družbe
prenehajo obstajati družbe, ki so se spojile. Poseben izbris družb,
ki so se spojile, ni potreben. Z vpisom postanejo delničarji družb,
ki so se spojile, delničarji novoustanovljene družbe, vendar
novoustanovljena družba na ta način ne more postati lastnik svojih
delnic.
(8) Poslovodstvo novoustanovljene družbe
mora prijaviti spojitev za vpis v register vseh družb, ki se
spajajo. Spojitev se sme vpisati šele potem, ko je bila vpisana
nova družba.
2. oddelek
ZDRUŽITEV KOMANDITNIH DELNIŠKIH DRUŽB
IN DELNIŠKIH DRUŽB
617. člen
(uporaba določb o združitvi delniških
družb)
(1) Komanditne delniške družbe se lahko
združijo med seboj. Prav tako se lahko združi ena ali več
komanditnih delniških družb z delniško družbo ali ena ali več
delniških družb s komanditno delniško družbo.
(2) Za združitev se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o združitvi delniških družb.
3. oddelek
ZDRUŽITEV DRUŽB Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO
618. člen
(splošno; vsebina pogodbe o
združitvi)
(1) Družbe z omejeno odgovornostjo so
lahko udeležene pri združitvi kapitalskih družb.
(2) Za združitev kapitalskih družb, pri
kateri so udeležene tudi družbe z omejeno odgovornostjo, se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o združitvi delniških
družb, če ni v tem pododdelku drugače določeno.
(3) Če je družba z omejeno odgovornostjo
udeležena pri pripojitvi kot prevzemna družba, mora pogodba o
pripojitvi vsebovati tudi znesek osnovnega vložka in poslovni
deleža v prevzemni družbi, ki ga pridobi posamezen družbenik ali
delničar prevzete družbe v zameno za poslovne deleže ali delnice
prevzete družbe.
(4) Če bo družba z omejeno odgovornostjo
kot prevzemna družba družbenikom ali delničarjem prevzetih družb v
zameno za poslovne deleže ali delnice prevzete družbe zagotovila
poslovne deleže, iz katerih izhajajo drugačne pravice ali
obveznosti kot iz drugih poslovnih deležev prevzemne družbe, morajo
biti te drugačne pravice ali obveznosti določene v pogodbi o
pripojitvi.
(5) Če bo družba z omejeno odgovornostjo
kot prevzemna družba posameznim družbenikom ali delničarjem
prevzetih družb v zameno za poslovne deleže ali delnice prevzete
družbe zagotovila lastne poslovne deleže, morajo biti v pogodbi o
pripojitvi navedeni družbeniki ali delničarji, ki jim bo družba
zagotovila lastne poslovne deleže, in znesek njihovih osnovnih
vložkov.
(6) Če je pri združitvi kot prevzeta
družba udeležena delniška družba in je ali bo prevzemna družba
organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, lahko vsak
delničar prevzete delniške družbe, ki je na skupščini prevzete
delniške družbe na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za
pripojitev, od prevzemne družbe zahteva, da prevzame poslovni
delež, ki mu ga mora zagotoviti zaradi pripojitve, za plačilo
primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi delničar prevzete
delniške družbe, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila
protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni
bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil
pravilno objavljen. Za denarno odpravnino iz tega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 600.
člena in 606. do 608. člena tega zakona.
(7) Če je pri združitvi kot prevzeta
družba udeležena družba z omejeno odgovornostjo in je ali bo
prevzemna družba organizirana kot delniška družba, se za pravice
družbenika prevzete družbe z omejeno odgovornostjo smiselno
uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
619. člen
(priprava in izvedba
skupščine)
(1) Za pripravo skupščine družbe z
omejeno odgovornostjo, ki je udeležena pri združitvi, se ne
uporabljajo določbe prvega, šestega in devetega odstavka 586. člena
tega zakona.
(2) Najmanj 14 dni pred zasedanjem
skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, ki bo odločala o soglasju
za združitev, je treba vsakemu družbeniku te družbe skupaj z
vabilom na skupščino poslati vse listine iz drugega odstavka 586.
člena tega zakona.
(3) Po sklicu skupščine družbe z omejeno
odgovornostjo morajo poslovodje družbe vsakemu družbeniku na
njegovo zahtevo pojasniti tudi zadeve o drugih družbah, ki so
udeležene pri pripojitvi, če so te pomembne za pripojitev. Za
obveznost poslovodij dati pojasnila se smiselno uporabljajo določbe
prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona. V
sklicu skupščine je treba družbenike opozoriti na to
pravico.
620. člen
(soglasje skupščine za
združitev)
(1) Sklep skupščine družbe z omejeno
odgovornostjo o soglasju za združitev je veljavno sprejet, če zanj
glasujejo družbeniki, ki imajo najmanj tri četrtine vseh glasov.
Družbena pogodba lahko določi višjo večino in druge zahteve. Sklep
mora potrditi notar.
(2) Če so imeli posamezni družbeniki
družbe z omejeno odgovornostjo, ki je prevzeta družba, po družbeni
pogodbi pravice v zvezi z vodenjem poslov, imenovanjem poslovodij
in nadzornega sveta ali v zvezi s prenosom poslovnih deležev in jim
po pogodbi o združitvi ne bodo zagotovljene enakovredne pravice na
podlagi statuta ali družbene pogodbe prevzemne družbe, je za
veljavnost sklepa skupščine o soglasju za združitev potrebno tudi
soglasje teh družbenikov.
(3) Če je po družbeni pogodbi družbe z
omejeno odgovornostjo kot prevzete družbe za odtujitev poslovnega
deleža osebi, ki ni družbenik, potrebno soglasje posameznega
družbenika, je za veljavnost sklepa skupščine o soglasju za
združitev
potrebno tudi soglasje tega
družbenika.
(4) Če je na podlagi družbene pogodbe
družbe z omejeno odgovornostjo kot prevzete družbe za veljavnost
posameznih sklepov potrebna večina, ki je višja od treh četrtin
vseh glasov, je tudi za veljavnost sklepa o soglasju za združitev
potrebna taka večina, razen če statut ali družbena pogodba
prevzemne družbe zagotavlja enakovredno varstvo manjšinskih
pravic.
(5) Če osnovni vložki v posamezni družbi,
ki je udeležena pri združitvi, niso v celoti vplačani, je za
veljavnost sklepa o soglasju za združitev skupščin drugih družb z
omejeno odgovornostjo, ki so udeležene pri združitvi, potrebno
soglasje vseh družbenikov teh družb.
(6) Družbenik prevzete družbe lahko da
soglasje iz drugega do petega odstavka tega člena tudi zunaj
skupščine, če je izjava tej družbi dana najpozneje v treh mesecih
po sprejemu sklepa o soglasju za združitev. Izjava o soglasju iz
prejšnjega stavka mora biti dana v obliki notarskega zapisa, v
katerega je vključena pogodba o združitvi.
621. člen
(pregled po nadzornem svetu; revizija
združitve)
(1) Družbeniki družbe z omejeno
odgovornostjo, ki je udeležena pri združitvi, se lahko odpovedo
tudi uporabi določb o pregledu združitve po nadzornem svetu ob
smiselni uporabi določb šestega odstavka 599. člena tega
zakona.
(2) Določbe 583. člena tega zakona se za
družbo z omejeno odgovornostjo, ki je udeležena pri združitvi,
uporabljajo samo, če tako predlaga eden od družbenikov te
družbe.
(3) Če družba ne upošteva predloga
družbenika iz prejšnjega odstavka, mora družbenik na zasedanju
skupščine, ki odloča o soglasju za pripojitev, na zapisnik
izjaviti, da njegov predlog ni bil upoštevan. Izjava iz prejšnjega
stavka se šteje za ugovor proti združitvi.
622. člen
(povečanje osnovnega
kapitala)
Če družba z omejeno odgovornostjo kot
prevzemna družba zaradi pripojitve poveča osnovni kapital, se za
tako povečanje ne uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka
517. člena in 519. člena tega zakona.
4. oddelek
POSEBNA PRAVILA ZA ČEZMEJNE ZDRUŽITVE
KAPITALSKIH DRUŽB
622.a člen
(splošna pravila in pomen
pojmov)
(1) Določbe tega oddelka se uporabljajo
za čezmejne združitve kapitalskih družb.
(2) Kapitalska družba, ki je lahko
udeležena v čezmejni združitvi po določbah tega oddelka,
je:
1. družba iz Priloge II Direktive
2017/1132/EU ali
2. družba s priznano pravno osebnostjo,
ki za svoje obveznosti odgovarja izključno z lastnim premoženjem in
za katero se uporabljajo zaščitni ukrepi za varovanje interesov
družbenikov in tretjih oseb, določeni v 2. oddelku Drugega poglavja
in 1. oddelku Tretjega poglavja I. naslova Direktive
2017/1132/EU.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem oddelku,
pomenijo:
1. »družba, ki izide iz čezmejne
združitve« je:
– nova družba, ki se ustanovi s
spojitvijo, na katero se prenese celotno premoženje družb, ki se
spajajo (tretji odstavek 580. člena tega zakona), ali
– prevzemna družba, na katero se prenese
celotno premoženje ene ali več družb, ki se pripajajo (drugi
odstavek 580. člena tega zakona),
2. »imetnik deležev« je delničar,
družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ali družbenik komanditne
delniške družbe,
3. »delež« je poslovni delež v družbi z
omejeno odgovornostjo ali delnica v delniški ali komanditni
delniški družbi.
622.b člen
(čezmejna združitev)
(1) Delniške družbe, komanditne delniške
družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo s sedežem v Republiki
Sloveniji so lahko:
– kot prevzete družbe udeležene v
čezmejni združitvi s kapitalskimi družbami, ki so ustanovljene po
pravu druge države članice, s sedežem, poslovodstvom ali glavno
dejavnostjo v državah članicah, ali če imajo te družbe v teh
državah podružnico, ali
– družbe, ki izidejo iz čezmejne
združitve dveh ali več kapitalskih družb, ki so ustanovljene po
pravu različnih držav članic.
(2) Če ni v določbah tega oddelka
določeno drugače, se za čezmejno združitev smiselno uporabljajo
določbe Drugega poglavja VI. dela tega zakona.
(3) Dan začetka veljavnosti čezmejne
združitve se presoja po pravu, ki velja za družbo, ki izide iz
čezmejne združitve.
(4) Določbe tega oddelka se ne
uporabljajo za:
– čezmejne združitve, v katerih je
udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti
zagotovljenega kapitala, ki deluje v skladu z načelom razpršitve
tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali
ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe.
Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih
deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto
vrednosti, se štejejo kot enakovredni takemu odkupu ali ponovnemu
nakupu;
– družbe v likvidaciji, ki so začele
preostalo premoženje deliti med imetnike deležev, in
– družbe, za katere se uporabljajo
postopki in ukrepi za reševanje na podlagi zakona, ki ureja
reševanje in prisilno prenehanje bank.
622.c člen
(načrt čezmejne
združitve)
(1) Poslovodstva ali organi vodenja
družb, ki se čezmejno združujejo, morajo pripraviti skupen načrt
čezmejne združitve.
(2) Načrt čezmejne združitve mora
vsebovati predvsem:
1. pravnoorganizacijsko obliko, firmo in
sedež vsake prevzete družbe ter družbe, ki izide iz čezmejne
združitve,
2. razmerje, v katerem se zamenjajo
deleži prevzetih družb za deleže družbe, ki izide iz čezmejne
združitve (menjalno razmerje), vključno z višino morebitnega
denarnega doplačila, ki mora biti izražena v denarnem znesku na
posamezen delež prevzete družbe,
3. natančen opis postopkov v zvezi s
prenosom deležev družbe, ki izide iz čezmejne združitve, in
plačilom denarnega doplačila; če družba, ki izide iz čezmejne
združitve, ne bo zagotovila deležev, je treba navesti tudi razloge
za to,
4. natančen opis verjetnih vplivov
čezmejne združitve na položaj delavcev v družbah, ki se čezmejno
združujejo,
5. dan, od katerega so imetniki deležev
družbe, ki izide iz čezmejne združitve, ki jih bo ta zagotovila
zaradi čezmejne združitve, udeleženi pri dobičku te družbe, in vse
podrobnosti v zvezi z uveljavitvijo te pravice,
6. dan, od katerega se šteje, da so
dejanja prevzetih družb opravljena za račun družbe, ki izide iz
čezmejne združitve (dan obračuna čezmejne združitve),
7. podrobnosti o pravicah ali ukrepih
družbe, ki izide iz čezmejne združitve, za uresničitev pravic
imetnikov posebnih pravic iz deležev prevzetih družb ali imetnikov
vrednostnih papirjev, razen deležev prevzetih družb, ki
predstavljajo kapital teh družb,
8. podrobnosti o vseh posebnih
ugodnostih, ki jih imajo poslovodstvo ali člani organov vodenja ali
nadzora družb, ki se čezmejno združujejo,
9. predlog akta o ustanovitvi in statuta,
če je v obliki posebnega dokumenta, ali predlog družbene pogodbe
ali statuta (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: statut) družbe, ki
izide iz čezmejne združitve,
10. podrobnosti o ukrepih, ponujenih
upnikom, kot so jamstva ali poroštva,
11. kadar je to primerno, podatke o
postopkih, s katerimi so, v skladu z zakonom, ki ureja soodločanje
delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb, določene
podrobnosti o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic do
soodločanja v družbi, ki izide iz čezmejne združitve,
12. podatke o vrednotenju premoženja in
obveznosti, ki se prenesejo na družbo, ki izide iz čezmejne
združitve,
13. bilančni presečni dan računovodskih
poročil družb, ki se čezmejno združujejo, ki so bila podlaga za
določitev pogojev čezmejne združitve.
(3) Načrt čezmejne združitve mora
vsebovati tudi ponudbo za prevzem deležev tistih imetnikov deležev,
ki na skupščini, ki odloča o čezmejni združitvi, na zapisnik
ugovarjajo sklepu o soglasju za čezmejno združitev, za plačilo
primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi imetnik deležev,
ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila protipravno preprečena
udeležba na skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana
ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
Obveznost zagotoviti denarno odpravnino lahko prevzame družba, ki
izide iz čezmejne združitve, ali druga oseba. Ponudba denarne
odpravnine ni potrebna, če je ista oseba imetnik vseh deležev
družbe ali če se vsi upravičenci do denarne odpravnine tej
odpovedo. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega
zapisa.
(4) Če je prevzemna družba imetnica vseh
deležev prevzete družbe ali je ista oseba neposredno ali posredno
imetnica vseh deležev družb, ki se čezmejno združujejo, prevzemna
družba pa ne zagotovi deležev, ni treba upoštevati določb 2., 3. in
5. točke drugega odstavka in tretjega odstavka tega člena ter 622.d
člena tega zakona, prevzeti družbi pa ni treba upoštevati niti
določb 585. in 622.č člena tega zakona.
(5) Načrt čezmejne združitve mora
potrditi notar.
622.č člen
(poročilo poslovodstva ali organa
vodenja o čezmejni združitvi)
(1) V poročilu poslovodstva ali organa
vodenja o čezmejni združitvi (v nadaljnjem besedilu: poročilo o
čezmejni združitvi) za imetnike deležev in delavce je treba
obrazložiti pravne in ekonomske posledice čezmejne združitve ter
zlasti posledice čezmejne združitve za prihodnje poslovanje družbe,
ki se čezmejno združuje.
(2) Poročilo o čezmejni združitvi vsebuje
tudi poročilo za imetnike deležev in poročilo za delavce. Družba se
lahko odloči, da namesto enega poročila pripravi ločeni poročili za
imetnike deležev in za delavce. Poročili vsebujeta obrazložitev iz
prejšnjega odstavka in pojasnilo iz tretjega ali četrtega odstavka
tega člena.
(3) Poročilo za imetnike deležev vsebuje
pojasnilo zlasti glede:
1. denarne odpravnine in metod za
določitev višine denarne odpravnine,
2. kadar je to potrebno, menjalnega
razmerja in metod za njegovo določitev,
3. posledic čezmejne združitve za
imetnike deležev,
4. pravic in ukrepov za uresničevanje
pravic imetnikov deležev
(4) Poročilo za delavce vsebuje pojasnilo
zlasti glede:
1. posledic čezmejne združitve za delovna
razmerja in, kadar je to potrebno, ukrepov za njihovo
zaščito,
2. morebitne bistvene spremembe veljavnih
pogojev zaposlitve ali sedežev poslovanja družbe,
3. vpliva dejavnikov iz 1. in 2. točke
tega odstavka na podružnice, če jih družba ima. (5) Poročilo o
čezmejni združitvi ali poročili za imetnike deležev in za delavce
so z načrtom čezmejne združitve, če je na voljo, vsaj v elektronski
obliki dostopni imetnikom deležev in predstavniku, prek katerega
delavci uresničujejo pravice do sodelovanja pri upravljanju v
skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju,
ali, če predstavnika delavcev ni, delavcem, vsaj šest
tednov:
1. pred zasedanjem skupščine vsake
družbe, ki se čezmejno združuje, ki bo odločala o soglasju za
čezmejno združitev, ali
2. pred zasedanjem skupščine prevzete
družbe, če se ne zahteva soglasje prevzemne družbe za čezmejno
združitev.
(6) Kadar poslovodstvo ali organ vodenja
katere koli od družb, ki se čezmejno združujejo, pravočasno prejme
mnenje predstavnika delavcev glede informacij iz prvega ali
četrtega odstavka tega člena ali, če predstavnika delavcev ni,
mnenje delavcev, se to mnenje doda poročilu in se o tem obvesti
imetnike deležev.
(7) Poročilo za imetnike deležev se ne
zahteva, če se poročilu za imetnike deležev odpovejo vsi imetniki
deležev. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega
zapisa. Izjavo o odpovedi lahko dajo imetniki deležev tudi ustno na
zasedanju skupščine družbe, ki odloča o čezmejni združitvi. V takem
primeru se izjava vključi v zapisnik skupščine. Poročilo za delavce
se ne zahteva, kadar družba ali njena podružnica nima delavcev,
razen tistih, ki so del poslovodstva ali organa vodenja. Poročilo o
čezmejni združitvi se ne zahteva, če se pod pogoji iz prvega do
petega stavka tega odstavka imetniki deležev poročilu za imetnike
deležev odpovejo in se poročilo za delavce ne zahteva.
(8) V statutu se določijo podrobnosti v
zvezi z zagotavljanjem dostopnosti poročila o čezmejni združitvi
ali poročil za imetnike deležev in za delavce ter načrta čezmejne
združitve v skladu s petim odstavkom tega člena in posredovanjem
obvestila za imetnike deležev v skladu s šestim odstavkom tega
člena.
622.d člen
(revizija čezmejne
združitve)
(1) Kadar je v čezmejni združitvi
udeležena družba, ki je organizirana kot družba z omejeno
odgovornostjo, se za revizijo čezmejne združitve smiselno
uporabljajo določbe 583. člena in šestega odstavka 599. člena tega
zakona.
(2) Načrt čezmejne združitve morajo
pregledati revizorji (pripojitveni revizorji), ki morajo o čezmejni
združitvi izdelati pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo
o reviziji čezmejne združitve). Poročilo o reviziji čezmejne
združitve je lahko tudi skupno za vse družbe, ki se čezmejno
združujejo. Pri izdelavi poročila so revizorji upravičeni, da
zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo, da izpolnijo svojo
nalogo, od vsake družbe, ki je udeležena v čezmejni združitvi.
Revizorji varujejo zaupne informacije, za katere so izvedeli pri
reviziji čezmejne združitve, v skladu z določbami zakona, ki ureja
revidiranje.
(3) Poročilo o reviziji čezmejne
združitve se imetnikom deležev predloži najpozneje en mesec pred
zasedanjem skupščine družbe, ki se čezmejno združuje. Če se za
čezmejno združitev ne zahteva soglasje prevzemne družbe, je
poročilo o reviziji dostopno najpozneje en mesec pred zasedanjem
skupščine druge družbe ali družb, ki se združujejo.
(4) Poročilo o reviziji čezmejne
združitve mora vsebovati mnenje revizorja ali revizorjev o tem, ali
sta zagotovitev deležev prevzemne družbe po menjalnem razmerju,
predlaganem v načrtu čezmejne združitve, in višina morebitnih
denarnih doplačil ustrezni in ali je ponujena denarna odpravnina
primerno nadomestilo za deleže prevzete družbe. Pri določitvi
višine denarne odpravnine se upošteva tržna vrednost deležev v
družbah, ki se združujejo, pred javno objavo predlagane čezmejne
združitve ali vrednost družbe, v kateri ni upoštevan učinek
predlagane čezmejne združitve in je določena v skladu s splošno
sprejetimi metodami vrednotenja. V poročilu o reviziji čezmejne
združitve je treba razložiti zlasti:
1. z uporabo katerih metod je bilo
določeno menjalno razmerje,
2. z uporabo katerih metod ocenjevanja
vrednosti podjetij je bila določena višina denarne odpravnine, ki
je predlagana v načrtu čezmejne združitve,
3. razloge, zaradi katerih je uporaba
izbranih metod v zadevnem primeru primerna za določitev menjalnega
razmerja ali višine denarne odpravnine, in
4. če je bilo za določitev menjalnega
razmerja ali višine denarne odpravnine uporabljenih več metod,
kolikšna vrednost je bila ugotovljena pri uporabi vsake od izbranih
metod; hkrati je treba podati mnenje o relativni pomembnosti,
pripisani takim metodam pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča,
in če se v družbah, ki se združujejo, uporabijo različne metode, je
treba navesti, ali je uporaba različnih metod upravičena, in
opisati vse morebitne posebne težave pri ocenjevanju vrednosti
družb, udeleženih pri čezmejni združitvi.
(5) Mnenje revizorja o primernosti višine
ponujene denarne odpravnine iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če
je ista oseba imetnik vseh deležev družbe ali če se vsi upravičenci
do denarne odpravnine tej odpovedo. Izjava o odpovedi mora biti
dana v obliki notarskega zapisa.
(6) Kadar se s čezmejno združitvijo
premoženje, pravice in obveznosti prevzete družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji prenašajo na družbo, ki izide iz čezmejne
združitve, s sedežem v drugi državi članici, je treba v poročilu o
reviziji čezmejne združitve navesti tudi višino osnovnega kapitala
družb, ki se čezmejno združujejo, in višino vezanih rezerv teh
družb.
(7) Revizija načrta čezmejne
združitve se ne opravi, če se ji odpovejo vsi imetniki deležev
družb, ki se čezmejno združujejo. Izjava o odpovedi mora biti dana
v obliki notarskega zapisa. Izjavo o odpovedi lahko dajo imetniki
deležev tudi ustno na zasedanju skupščine družbe, ki odloča o
čezmejni združitvi. V takem primeru se izjava vključi v zapisnik
skupščine. Določbe tega člena se ne uporabljajo za družbe z enim
imetnikom deležev.
622.e člen
(javna objava)
(1) Družba, ki se čezmejno združuje,
najpozneje pet tednov pred zasedanjem skupščine, ki bo odločala o
soglasju za čezmejno združitev, predloži registrskemu organu zaradi
javne objave naslednje listine:
1. načrt čezmejne združitve,
2. obvestilo, da lahko delavci, upniki in
imetniki deležev družbe, ki se čezmejno združuje, najpozneje pet
delovnih dni pred zasedanjem skupščine podajo pripombe na načrt
čezmejne združitve, in
3. poročilo o reviziji čezmejne
združitve, če je na voljo.
(2) Listine iz prejšnjega odstavka so
javno dostopne najpozneje en mesec pred zasedanjem skupščine. Z
dnem objave so listine javno dostopne tudi prek sistema povezovanja
poslovnih registrov.
(3) Kadar se s čezmejno združitvijo
premoženje, pravice in obveznosti prevzete družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji prenašajo na družbo, ki izide iz čezmejne
združitve, s sedežem v drugi državi članici, katere vsota osnovnega
kapitala in vezanih rezerv bo manjša od vsote osnovnega kapitala in
vezanih rezerv, ki jih je oblikovala ta prevzeta družba, je treba
znane upnike te prevzete družbe osebno obvestiti o objavi listin iz
prvega odstavka tega člena in o spletni strani, na kateri so
listine javno dostopne.
(4) Če pravni red držav članic družb, ki
se čezmejno združujejo, določa izjemo od soglasja skupščine v
skladu z drugim in tretjim odstavkom 599. člena in četrtim
odstavkom 622.c člena tega zakona, so listine iz prvega odstavka
tega člena in poročilo o čezmejni združitvi, če je na voljo,
dostopni na spletni strani ali sedežu družbe najpozneje en mesec
pred odločitvijo družbe o čezmejni združitvi.
622.f člen
(izvedba in soglasje skupščine za
čezmejno združitev)
(1) Za skupščino družbe, ki bo odločala o
soglasju za čezmejno združitev, je treba predložiti vsaj načrt
čezmejne združitve, poročili o čezmejni združitvi in o reviziji
čezmejne združitve, če sta na voljo, mnenje iz šestega odstavka
622.č člena tega zakona ter pripombe delavcev, upnikov in imetnikov
deležev družbe, ki se čezmejno združuje, iz 2. točke prvega
odstavka prejšnjega člena.
(2) Če je prevzemna družba imetnica vseh
deležev prevzete družbe, za veljavnost sklepa o soglasju za
čezmejno združitev ni potrebno soglasje skupščine prevzete
družbe.
(3) Skupščina vsake od družb, ki se
čezmejno združujejo, lahko združitev pogojuje tako, da se način
soodločanja delavcev v družbi, ki bo nastala s čezmejno
združitvijo, izrecno potrdi pri družbi, ki bo izšla iz čezmejne
združitve.
622.g člen
(ponudba denarne odpravnine v načrtu
čezmejne združitve)
(1) Vsak imetnik deležev prevzete družbe
s sedežem v Republiki Sloveniji, katere premoženje, pravice in
obveznosti se s čezmejno združitvijo prenašajo na družbo s sedežem
v drugi državi članici, ki je na skupščini prevzete družbe na
zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za čezmejno združitev, lahko
od družbe, ki izide iz čezmejne združitve, ali od druge osebe, ki
se je zavezala plačati denarno odpravnino, zahteva, da prevzame
deleže, ki mu jih mora zagotoviti zaradi čezmejne združitve, za
plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi imetnik
deležev prevzete družbe, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila
protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni
bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil
pravilno objavljen. Imetnik deležev, ki je bil navzoč na skupščini
prevzete družbe, ki se je izvedla kot elektronska ali virtualna
skupščina, lahko ugovarja sklepu o soglasju za čezmejno združitev z
uporabo elektronskih sredstev najpozneje v 24 urah po začetku
skupščine. Prevzeta družba določi elektronski naslov, na katerega
lahko imetniki deležev pošljejo zahtevke iz tega
odstavka.
(2) Ponudba denarne odpravnine veže
ponudnika do izteka enega meseca od dneva sprejetja sklepa o
soglasju za čezmejno združitev. Ponudba denarne odpravnine vsebuje
odložni pogoj, ki nastopi, ko je čezmejna združitev vpisana v
register. Rok za plačilo denarne odpravnine je dva meseca po vpisu
čezmejne združitve v register. Obveznost plačati denarno odpravnino
zastara v treh letih po objavi vpisa čezmejne združitve v register.
Stroške v zvezi s prevzemom deležev krije družba ali druga oseba,
ki je v načrtu čezmejne združitve prevzela obveznost plačati
denarno odpravnino.
(3) Upravičencem do denarne odpravnine iz
prvega odstavka tega člena je treba za izpolnitev obveznosti
plačila denarne odpravnine dati ustrezno zavarovanje.
(4) Registrski organ lahko potrdilo iz
sedmega odstavka 622. k člena tega zakona izda šele, ko ugotovi, da
je bilo za izpolnitev obveznosti plačila denarne odpravnine dano
ustrezno zavarovanje ali da so se vsi upravičenci do denarne
odpravnine tej odpovedali.
(5) Če statut določa, da je za prenos
deležev potrebno dovoljenje družbe ali imetnikov deležev, se lahko
deleži od dneva sprejetja sklepa o soglasju za čezmejno združitev
do izteka roka za sprejem ponudbe denarne odpravnine prenašajo brez
dovoljenja.
622.h člen
(sodni preizkus primernosti višine
denarne odpravnine)
Imetniki deležev, ki so na zapisnik
ugovarjali sklepu o soglasju za čezmejno združitev, lahko zahtevajo
sodni preizkus primernosti višine denarne odpravnine. To pravico
ima tudi imetnik deležev, ki se skupščine ni udeležil, če mu je
bila protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina
ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni
bil pravilno objavljen. Za postopek sodnega preizkusa primernosti
višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe 603.
člena tega zakona.
622.i člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje,
posebni primeri sodnega preizkušanja menjalnega
razmerja)
(1) Sklepa skupščine, ki je odločila o
soglasju za čezmejno združitev, ni mogoče izpodbijati iz razlogov
iz 604. člena tega zakona.
(2) Kadar so pri čezmejni združitvi
udeležene družbe iz držav članic, v katerih pravni red ne ureja
postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, sklepa skupščine,
ki je odločila o soglasju za čezmejno združitev, ni mogoče
izpodbijati iz razlogov iz 604. člena tega zakona le če skupščine
vseh družb s sedežem v drugih državah članicah, ki se čezmejno
združujejo, v katerih pravni red ne ureja postopka za sodni
preizkus menjalnega razmerja, pri sprejemanju sklepa o soglasju za
čezmejno združitev izrecno soglašajo, da:
1. lahko imetniki deležev družbe s
sedežem v Republiki Sloveniji predlagajo sodni preizkus menjalnega
razmerja proti družbi, ki izide iz čezmejne združitve, s sedežem v
Republiki Sloveniji, ali
2. lahko imetniki deležev prevzete družbe
s sedežem v Republiki Sloveniji v Republiki Sloveniji predlagajo
sodni preizkus menjalnega razmerja proti družbi, ki izide iz
čezmejne združitve, s sedežem v drugi državi članici na način in
pod pogoji iz 605. do 615. člena tega zakona.
(3) V primeru iz 2. točke prejšnjega
odstavka lahko predlog za sodni preizkus menjalnega razmerja
vložijo le tisti imetniki deležev, ki so na skupščini, ki je
odločala o soglasju za čezmejno združitev, na zapisnik napovedali
vložitev predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja ali ki so
vložitev tega predloga družbi napovedali v mesecu dni po sprejetju
sklepa o soglasju za čezmejno združitev. V potrdilu iz sedmega
odstavka 622.k člena tega zakona je treba navesti, ali in kateri
imetniki deležev so napovedali vložitev predloga za sodni preizkus
menjalnega razmerja.
(4) Imetniki deležev posamezne prevzete
družbe s sedežem v drugi državi članici lahko vložijo predlog za
sodni preizkus menjalnega razmerja, če:
1. iz potrdila, ki je bilo izdano za to
družbo, izhaja, da so se imetniki deležev veljavno odpovedali
pravici izpodbijati sklep skupščine o soglasju za čezmejno
združitev iz razlogov v zvezi z menjalnim razmerjem, in
2. vse prevzete družbe s sedeži v drugih
državah članicah soglašajo z vložitvijo predloga za sodni preizkus
menjalnega razmerja.
622.j člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
(1) Upniki prevzete družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji, ki s čezmejno združitvijo svoje premoženje,
pravice in obveznosti prenaša na družbo, ki izide iz čezmejne
združitve, s sedežem v drugi državi članici, lahko od sodišča
zahtevajo zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne
terjatve, ki so starejše od datuma objave načrta čezmejne
združitve, če tako zavarovanje zahtevajo v treh mesecih po objavi
načrta čezmejne združitve.
(2) Upniki lahko to pravico uveljavljajo
samo, če verjetno izkažejo, da je zaradi čezmejne združitve
ogrožena izpolnitev njihovih terjatev in ukrepi za uresničitev
pravic upnikov iz načrta čezmejne združitve niso ustrezni. Šteje
se, da je izpolnitev njihovih terjatev ogrožena in ukrepi za
uresničitev pravic upnikov iz načrta čezmejne združitve niso
ustrezni, če je vsota osnovnega kapitala in vezanih rezerv družbe,
ki izide iz čezmejne združitve, manjša od vsote osnovnega kapitala
in vezanih rezerv te prevzete družbe. Pravice zahtevati zavarovanje
nimajo tisti upniki, ki imajo ob morebitnem stečajnem postopku
pravico do prednostnega poplačila.
(3) Če je prevzeta družba izdala
zamenljive obveznice, obveznice s pravico do prednostnega nakupa
delnic ali dividendne obveznice ali posameznim osebam drugače
zagotovila posebne pravice do udeležbe pri dobičku, je treba
imetnikom teh pravic zagotoviti enakovredne pravice v družbi, ki
izide iz čezmejne združitve.
(4) Registrski organ lahko potrdilo iz
sedmega odstavka 622.k člena tega zakona izda šele, ko ugotovi, da
je bilo upnikom, ki so upravičeni do zavarovanja po prvem in drugem
odstavku tega člena, to dano ali da so bile imetnikom posebnih
pravic iz prejšnjega odstavka zagotovljene enakovredne
pravice.
622.k člen
(predhodni nadzor zakonitosti čezmejne
združitve, potrdilo registrskega organa, vpis v register v
Republiki Sloveniji)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja
družbe, ki s čezmejno združitvijo svoje premoženje, pravice in
obveznosti prenaša na družbo, ki izide iz čezmejne združitve, s
sedežem v drugi državi članici, predlaga vpis namere čezmejne
združitve v register.
(2) Prijavi za vpis namere čezmejne
združitve je treba priložiti:
1. načrt čezmejne združitve,
2. zapisnik zasedanja skupščine prevzete
družbe, ki je odločala o soglasju za čezmejno združitev,
3. dovoljenje pristojnega organa, če se
za čezmejno združitev to zahteva,
4. poročilo poslovodstva ali organa
vodenja prevzete družbe o čezmejni združitvi in mnenje iz šestega
odstavka 622.č člena tega zakona, če je na voljo,
5. poročilo ali poročila o reviziji
čezmejne združitve, če je na voljo,
6. pripombe delavcev, upnikov in
imetnikov deležev prevzete družbe iz 2. točke prvega odstavka 622.e
člena tega zakona,
7. zaključno poročilo prevzete
družbe,
8. dokaz, da je bila nameravana čezmejna
združitev objavljena v skladu s 622.e členom tega
zakona,
9. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic imetnikov deležev in soglasje družb s sedežem v
drugih državah članicah za začetek postopka za sodni preizkus
primernosti višine denarne odpravnine,
10. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic upnikov v skladu z določbo prvega odstavka
prejšnjega člena ali izjavo, da to ni bilo potrebno,
11. izjavo poslovodstva ali organa
vodenja prevzete družbe glede izpodbijanja sklepa skupščine, za
katero se smiselno uporablja določba 1. točke drugega odstavka 590.
člena tega zakona, in
12. izjavo poslovodstva ali organa
vodenja prevzete družbe o številu imetnikov deležev, ki
uveljavljajo pravico zahtevati prevzem deležev za plačilo denarne
odpravnine, in o načinu uresničitve te pravice.
(3) Če poslovodstvo ali organ vodenja ne
predloži izjave iz 11. ali 12. točke prejšnjega odstavka, ker je
bila proti sklepu skupščine o soglasju za čezmejno združitev
vložena tožba za izpodbijanje navedenega sklepa ali ugotovitev
njegove ničnosti, se smiselno uporabljajo določbe tretjega do
petega odstavka 590. člena tega zakona.
(4) Registrski organ pregleda vse listine
in informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena in, kadar
je to primerno, izjavo poslovodstva ali organa vodenja, da so se
začeli postopki v skladu z določbami zakona, ki ureja soodločanje
delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb, ter preizkusi,
ali so bila v zvezi s čezmejno združitvijo pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, ali so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice imetnikov deležev zahtevati prevzem deležev za
plačilo denarne odpravnine, ali je dokazano, da so se vsi imetniki
deležev veljavno odpovedali tej pravici, ali so izpolnjene
predpostavke za uveljavitev pravice upnikov zahtevati zavarovanje
ter ali načrt čezmejne združitve vsebuje podatke o postopkih, s
katerimi so določene podrobnosti o udeležbi delavcev pri
opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v družbi, ki izide iz
čezmejne združitve, in o možnostih za udeležbo delavcev pri
opredelitvi njihovih pravic do soodločanja.
(5) Registrski organ preveri, da družba
iz prvega odstavka tega člena nima zapadlih neplačanih obveznih
dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje
Finančna uprava Republike Slovenije, v višini več kot 50 eurov in
da ima izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna
davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za
zadnjih 24 mesecev.
(6) Registrski organ preizkusi, ali je
čezmejna združitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k
izmikanju pravu EU ali zakonodaji Republike Slovenije ali obidu
tega prava ali zakonodaje ali je takšno izmikanje ali obid njihov
cilj, ali za kriminalne namene. Registrski organ zavrne predlog za
vpis namere čezmejne združitve, če ugotovi namen iz prejšnjega
stavka. Rok iz sedmega odstavka tega člena se lahko podaljša za tri
mesece, če je to potrebno za razjasnitev posameznih
vprašanj.
(7) Če registrski organ ugotovi, da so
bila v zvezi s čezmejno združitvijo pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, da so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice imetnikov deležev zahtevati prevzem deležev za
plačilo denarne odpravnine in pravice upnikov zahtevati
zavarovanje, da so imetnikom posebnih pravic zagotovljene
enakovredne pravice, da okoliščine iz petega odstavka tega člena
niso izpolnjene in da ne obstaja namen iz prejšnjega odstavka,
vpiše namero čezmejne združitve in najpozneje v treh mesecih po
prejemu popolne prijave izda potrdilo, s katerim potrdi, da so za
čezmejno združitev izpolnjeni vsi pogoji in so bila pravilno
opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo treba opraviti za
čezmejno združitev.
(8) Če registrski organ ne odloči v roku
iz šestega ali sedmega odstavka tega člena, predlagatelja vpisa iz
prvega odstavka tega člena obvesti o razlogih za zamudo.
(9) Registrski organ lahko v okviru
postopka iz tega člena zahteva listine in informacije od družbe iz
prvega odstavka tega člena, državnega organa ali nosilca javnih
pooblastil, organa države članice družbe, ki izide iz čezmejne
združitve, ali določi izvedenca.
(10) Ob vpisu namere za čezmejno
združitev se vpišeta nameravani sedež družbe, ki izide iz čezmejne
združitve, in register, pri katerem bo ta družba vpisana. Vpis se
opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz sedmega odstavka
tega člena.
(11) Registrski organ potrdilo po uradni
dolžnosti nemudoma brezplačno pošlje prek sistema povezovanja
poslovnih registrov pristojnim organom držav članic, v katerih
imajo svoj sedež družbe, ki se čezmejno združujejo.
(12) Potrdilo je javno dostopno prek
sistema povezovanja poslovnih registrov.
(13) Registrski organ, pri katerem je
vpisana prevzeta družba, po uradni dolžnosti vpiše izbris te družbe
iz registra na podlagi obvestila pristojnega organa države članice
o vpisu družbe, ki izide iz čezmejne združitve, v register, ki ga
prejme prek sistema povezovanja poslovnih registrov.
622.l člen
(prijava za vpis čezmejne združitve,
preizkus in vpis čezmejne združitve v register v Republiki
Sloveniji)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja vsake
družbe, ki se čezmejno združuje, mora vložiti prijavo za vpis
čezmejne združitve pri registrskem organu v Republiki Sloveniji,
pri katerem bo družba, ki izide iz čezmejne združitve, vpisana v
register.
(2) Prijavi za vpis čezmejne združitve je
treba priložiti načrt čezmejne združitve ter dokumente in listine
iz drugega odstavka 590. člena tega zakona. Potrdilo vsake od
prevzetih družb, ki ga je po opravljenem vpisu nameravane čezmejne
združitve izdal pristojni organ države članice, v kateri ima vsaka
od prevzetih družb svoj sedež, in ki dokazuje, da so bila pravilno
opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo treba opraviti za
čezmejno združitev, registrski organ prejme prek sistema
povezovanja poslovnih registrov.
(3) Pred vpisom čezmejne združitve v
register mora registrski organ preizkusiti:
1. ali so skupščine družb, ki se čezmejno
združujejo in se zahteva njihovo soglasje, s sklepom o soglasju za
čezmejno združitev potrdile isti načrt čezmejne združitve
in
2. ali so bila v prevzetih družbah
izvedena pogajanja o udeležbi delavcev pri upravljanju družbe, ki
izide iz čezmejne združitve.
(4) Registrski organ mora po vpisu
čezmejne združitve v register po uradni dolžnosti o tem vpisu prek
sistema povezovanja poslovnih registrov nemudoma obvestiti
pristojni organ za vpis družb v državah članicah, v katerih so
prevzete družbe vpisane v register.
622.m člen
(izključitev ničnosti vpisa čezmejne
združitve v register)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
sodni register, o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa tožba za
ugotovitev ničnosti vpisa čezmejne združitve v register ni
dovoljena.
Tretje poglavje
DELITEV
1. oddelek
SPLOŠNO PRAVILO
623. člen
(pojem)
(1) Kapitalska družba se lahko deli z
razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo.
(2) Razdelitev se opravi s hkratnim
prenosom vseh delov premoženja prenosne družbe, ki z razdelitvijo
preneha, ne da bi bila opravljena njena likvidacija, na:
– nove kapitalske družbe (v nadaljnjem
besedilu tega oddelka: nove družbe), ki se ustanovijo zaradi
razdelitve (razdelitev z ustanovitvijo novih družb), ali
– prevzemne kapitalske družbe (v
nadaljnjem besedilu tega oddelka: prevzemne družbe) (razdelitev s
prevzemom).
(3) Izčlenitev se opravi s prenosom vseh
ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo
ne preneha, na:
– nove družbe, ki se ustanovijo zaradi
izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo novih družb), ali
– prevzemne družbe (izčlenitev s
prevzemom).
(4) Oddelitev se opravi s prenosom
posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha,
na:
– nove družbe, ki se ustanovijo zaradi
oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb), ali
– prevzemne družbe (oddelitev s
prevzemom).
(5) Delitev se lahko opravi tudi tako, da
se deli premoženja prenosne družbe hkrati prenesejo na nove in na
prevzemne družbe.
(6) Z delitvijo preide na novo ali
prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z
delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v
zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni
pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem
premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba.
(7) Pri razdelitvi in oddelitvi se
družbenikom ali delničarjem prenosne družbe zagotovijo delnice ali
poslovni deleži (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: deleži) nove
ali prevzemne družbe. Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne
družbe zagotovijo prenosni družbi.
(8) Če razmerje, v katerem se zamenjajo
deleži prenosne družbe za deleže posamezne nove ali prevzemne
družbe, ni enako en ali več deležev posamezne nove ali prevzemne
družbe za en delež prenosne družbe, lahko delničarjem ali
družbenikom prenosne družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom
deležev prenosne družbe, da bi lahko prejeli celo število deležev
posamezne nove ali prevzemne družbe, nova ali prevzemna družba ali
druga oseba zagotovi denarno doplačilo. Vsota denarnih doplačil, ki
jih zagotovi posamezna nova ali prevzemna družba, ne sme presegati
desetine skupnega najmanjšega emisijskega zneska delnic ali zneska
osnovnih vložkov, ki jih nova ali prevzemna družba zagotovi
delničarjem ali družbenikom prenosne družbe zaradi
delitve.
(9) Če razmerje, v katerem se premoženje
prenosne družbe pri izčlenitvi zamenja za deleže posamezne nove ali
prevzemne družbe, ni enako enemu ali več deležem posamezne nove ali
prevzemne družbe za preneseno premoženje prenosne družbe, lahko
nova ali prevzemna družba ali druga oseba prenosni družbi zagotovi
denarno doplačilo. Denarno doplačilo, ki ga zagotovi posamezna nova
ali prevzemna družba, ne sme presegati desetine skupnega
najmanjšega emisijskega zneska deležev, ki jih nova ali prevzemna
družba zagotovi prenosni družbi zaradi izčlenitve.
(10) Določbe 2. in 3. oddelka tega
poglavja se smiselno uporabljajo pri izčlenitvi. Šteje se, da je
izčlenitev delitev, ki ohranja kapitalska razmerja.
2. oddelek
DELITEV Z USTANOVITVIJO NOVIH
DRUŽB
624. člen
(delitveni načrt)
(1) Poslovodstvo prenosne družbe mora
sestaviti delitveni načrt.
(2) Delitveni načrt mora
vsebovati:
1. firmo in sedež prenosne
družbe;
2. predlog aktov o ustanovitvi novih
družb;
3. izjavo o prenosu delov premoženja
prenosne družbe na nove družbe s pravnimi posledicami iz drugega
ter šestega do osmega odstavka prejšnjega člena;
4. razmerja, v katerih se zamenjajo
deleži prenosne družbe za deleže posamezne nove družbe (menjalna
razmerja);
5. v primeru iz osmega odstavka
prejšnjega člena:
– višino denarnega doplačila, ki mora
biti izražena v denarnem znesku na celotno delnico prenosne družbe,
in
– navedbo firme nove družbe, ki bo
zagotovila denarno doplačilo, ali firmo in sedež ali ime in priimek
druge osebe, ki bo zagotovila denarno doplačilo;
6. če bo prenosna družba zaradi oddelitve
z ustanovitvijo novih družb zmanjšala osnovni kapital po drugem
odstavku 625. členu tega zakona, natančen opis postopkov v zvezi z
zmanjševanjem zneska delnic ali združevanjem deležev prenosne
družbe;
7. natančen opis postopkov v zvezi z
zagotovitvijo deležev novih družb;
8. dan, od katerega dalje zagotavljajo
deleži, ki jih bo posamezna nova družba zagotovila, pravico do dela
dobička;
9. dan, od katerega dalje se šteje, da so
dejanja prenosne družbe opravljena za račun posamezne nove družbe
(dan obračuna delitve);
10. ukrepe nove družbe za uresničitev
pravic imetnikov posebnih pravic iz deležev prenosnih družb ob
smiselni uporabi določb 593. člena tega zakona;
11. vse posebne ugodnosti, ki bodo
zagotovljene članom poslovodstva ali nadzornih svetov prenosne ali
novih družb, ki so udeležene pri delitvi, ali delitvenim
revizorjem;
12. določen opis in dodelitev delov
premoženja in obveznosti, ki se prenesejo na posamezno novo družbo;
pri tem se je dovoljeno sklicevati na listine, kot jih določa tudi
14. točka tega odstavka, če je na podlagi njihove vsebine mogoče
določiti premoženje, ki se prenese na posamezno novo
družbo;
13. določilo o dodelitvi tistih delov
premoženja, ki jih sicer na podlagi delitvenega načrta ne bi bilo
mogoče dodeliti nobeni od družb, ki je udeležena pri
delitvi;
14. zaključno poročilo prenosne družbe in
otvoritvene bilance novih družb, pri oddelitvi pa tudi otvoritveno
bilanco prenosne družbe, ki izkazuje stanje premoženja in
obveznosti po oddelitvi;
15. v primeru iz 633. člena tega zakona
višino denarne odpravnine, ki jo ponuja posamezna nova družba ali
druga oseba, razen če so se vsi družbeniki ali delničarji prenosne
družbe veljavno odpovedali pravici do denarne
odpravnine.
(3) Izjavi iz 5. in 15. točke prejšnjega
odstavka o ponudbi denarnega doplačila ali odpravnine morata biti v
obliki notarskega zapisa.
625. člen
(ohranitev kapitala; uporaba pravil o
ustanovitvi; odgovornost organov)
(1) Skupna višina osnovnega kapitala
družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti po delitvi najmanj
enaka osnovnemu kapitalu prenosne družbe pred delitvijo. Vsota
drugih postavk lastnega kapitala, izkazanih v otvoritveni bilanci
stanja družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti najmanj enaka
vsoti teh postavk, izkazanih v zaključnem poročilu prenosne
družbe.
(2) Pri oddelitvi lahko prenosna družba
zmanjša osnovni kapital, ne da bi upoštevala določbe tega zakona o
zmanjšanju osnovnega kapitala. Če pa prenosna družba zaradi
oddelitve zmanjša osnovni kapital po določbah tega zakona o rednem
zmanjšanju osnovnega kapitala, glede na tak način zmanjšanega
osnovnega kapitala ni treba upoštevati prvega stavka prejšnjega
odstavka.
(3) Za ustanovitev novih družb se
uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitvi, razen drugega
odstavka 191. člena tega zakona, če ni v tem oddelku drugače
določeno. Za ustanovitelja se šteje prenosna družba.
(4) Ustanovitev novih družb mora
pregledati en ali več ustanovitvenih revizorjev. Pri oddelitvi mora
ustanovitveni revizor pregledati tudi, ali je po oddelitvi skupna
vrednost sredstev prenosne družbe, zmanjšanih za obveznosti,
najmanj enaka višini osnovnega kapitala, povečani za vsoto rezerv,
ki jih mora družba oblikovati. Za revizijo se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o ustanovitveni reviziji delniške družbe, pri
čemer ustanovitveno poročilo iz 193. člena tega zakona ni potrebno.
Revizijo iz zadnje alineje drugega odstavka 194. člena lahko opravi
tudi delitveni revizor iz prvega odstavka 627. člena tega
zakona.
(5) Člani poslovodstva in nadzornega
sveta prenosne družbe solidarno odgovarjajo za škodo, ki jo delitev
povzroči družbam, ki so udeležene pri delitvi, in imetnikom deležev
v teh družbah. Za odgovornost članov poslovodstva in nadzornega
sveta se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 255. člena
tega zakona. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov se smiselno
uporabljajo določbe tretjega odstavka 594. člena in 595. člena tega
zakona.
(6) Če so imetniki deležev prenosne
družbe v novih družbah udeleženi v enakih kapitalskih razmerjih,
kot so bili v prenosni družbi, ni treba omogočiti pregleda listin
iz 4. do 6. točke drugega odstavka 586. člena ter upoštevati določb
626. in 627. člena tega zakona.
626. člen
(poročilo poslovodstva o
delitvi)
(1) Poslovodstvo prenosne družbe mora
izdelati podrobno pisno poročilo o delitvi ob smiselni uporabi
določb 582. člena tega zakona, pri čemer mora opozoriti tudi na
ugotovitve poročila o reviziji ustanovitve iz četrtega odstavka
prejšnjega člena.
(2) Vsebina delitvenega načrta vključuje
tudi ukrepe za zavarovanje pravic upnikov po petem odstavku 636.
člena tega zakona.
(3) V poročilu o delitvi mora
poslovodstvo navesti registrske organe, ki jim bodo predložena
poročila ustanovitvenih revizorjev po prvem odstavku 635. člena
tega zakona.
(4) V poročilu o delitvi poslovodstvo ni
dolžno razkriti informacij zaradi razlogov iz prve in tretje
alineje drugega odstavka 305. člena tega zakona.
(5) Menjalnega razmerja ni treba
pojasniti, če so imetniki deležev prenosne družbe v novih družbah
udeleženi v enakih kapitalskih razmerjih, kot so bili v prenosni
družbi (delitev, ki ohranja kapitalska razmerja).
(6) Poročilo o delitvi ni potrebno, če
vsi imetniki deležev prenosne družbe dajo izjavo v obliki
notarskega zapisa, da se odpovedujejo uporabi določb tega zakona o
poročilu poslovodstva o delitvi. Izjavo o odpovedi lahko dajo
delničarji tudi ustno na zasedanju skupščine prenosne družbe, ki
odloča o delitvi. V takem primeru se izjava vključi v zapisnik
skupščine.
627. člen
(revizija delitve)
(1) Delitveni načrt mora pregledati
revizor (delitveni revizor).
(2) Za revizijo delitve se smiselno
uporabljajo določbe drugega, četrtega in šestega do osmega odstavka
583. člena tega zakona.
(3) Če delitev ne ohranja kapitalskih
razmerij, mora poročilo o reviziji delitve vsebovati revizorjevo
mnenje o tem, ali so zagotovitev deležev v novih družbah po
menjalnem razmerju, predlaganem v delitvenem načrtu, višina
morebitnih denarnih doplačil in ponujena odpravnina primerno
nadomestilo za deleže v novih družbah, pri čemer se smiselno
uporabljajo določbe 1. do 3. točke petega odstavka 583. člena tega
zakona.
(4) Revizija delitve ni potrebna, če vsi
imetniki deležev prenosne družbe dajo izjavo v obliki notarskega
zapisa, da se odpovedujejo uporabi določb tega zakona o reviziji
delitve. Izjavo o odpovedi lahko dajo delničarji tudi ustno na
zasedanju skupščine prenosne družbe, ki odloča o delitvi. V takem
primeru se izjava vključi v zapisnik skupščine.
628. člen
(pregled delitve po nadzornem
svetu)
Nadzorni svet prenosne družbe mora
pregledati nameravano delitev ob smiselni uporabi določb 584. člena
tega zakona.
629. člen
(priprava in izvedba
skupščine)
(1) Za pripravo in izvedbo skupščine, ki
bo odločala o delitvi, se smiselno uporabljajo določbe prvega do
osmega odstavka 586. člena tega zakona.
(2) Če je prenosna družba organizirana
kot družba z omejeno odgovornostjo, je treba najmanj 14 dni pred
zasedanjem skupščine družbe, ki bo odločala o delitvi, vsakemu
družbeniku te družbe skupaj z vabilom za skupščino poslati listine
iz prejšnjega odstavka.
(3) Vsakemu upniku in svetu delavcev, če
je ta oblikovan, je treba na njegovo zahtevo najpozneje naslednji
delovni dan brezplačno dati prepis delitvenega načrta.
630. člen
(soglasje skupščine za
delitev)
(1) Za soglasje skupščine za delitev se
smiselno uporabljajo določbe 585. člena tega zakona, če ta člen ne
določa drugače. Skupščina družbe z omejeno odgovornostjo kot
prenosne družbe mora sprejeti sklep o soglasju za delitev, ki ga
mora potrditi notar, z najmanj tremi četrtinami glasov vseh
družbenikov.
(2) Če delitev ne ohranja kapitalskih
razmerij, je sklep o soglasju za delitev veljavno sprejet, če zanj
glasuje devet desetin osnovnega kapitala. Če ta večina na skupščini
ni dosežena, je sklep veljaven samo, če imetniki deležev, ki so
glasovali proti sprejetju sklepa ali se glasovanja niso udeležili,
prenosni družbi najpozneje v treh mesecih po zasedanju skupščine
pošljejo izjavo o soglasju za delitev, tako da je skupaj z
naknadnimi izjavami o soglasju ta večina dosežena. Izjave o
soglasju morajo biti v obliki notarskega zapisa, v katerega je
vključen delitveni načrt.
631. člen
(izključitev razlogov za
izpodbijanje)
Za izključitev razlogov za izpodbijanje
sklepa skupščine prenosne družbe o delitvi se smiselno uporabljajo
določbe 604. člena tega zakona.
632. člen
(posebne zahteve za soglasje skupščine
za delitev)
(1) Če imajo posamezni imetniki deležev
prenosne družbe po statutu ali družbeni pogodbi pravice v zvezi z
vodenjem poslov, imenovanjem poslovodstva ali nadzornega sveta ali
v zvezi s soglasjem za prenos deležev in jim po delitvenem načrtu v
novih družbah ne bodo zagotovljene enakovredne pravice, je za
veljavnost sklepa skupščine o soglasju za delitev potrebno tudi
soglasje teh imetnikov deležev.
(2) Če je po statutu ali družbeni pogodbi
prenosne družbe za veljavnost posameznih sklepov skupščine potrebna
večina, ki je višja od treh četrtin pri sklepanju zastopanega
osnovnega kapitala ali od treh četrtin vseh glasov, je tudi za
veljavnost sklepa skupščine o soglasju za delitev potrebna taka
večina, razen če statuti novih družb zagotavljajo enakovredno
varstvo manjšinskih pravic.
(3) Imetnik deležev lahko da soglasje iz
prvega ali drugega odstavka tega člena tudi zunaj skupščine, če je
izjava prenosni družbi dana najpozneje v treh mesecih po sprejetju
sklepa o soglasju za delitev na skupščini. Izjava o soglasju iz
prejšnjega stavka mora biti dana v obliki notarskega zapisa, v
katerega je vključen delitveni načrt.
633. člen
(ponudba denarne
odpravnine)
(1) Če delitev ne ohranja kapitalskih
razmerij, lahko vsak imetnik deležev prenosne družbe, ki je na
skupščini prenosne družbe na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju
za delitev, od novih družb kot solidarnih dolžnikov zahteva, da
prevzamejo deleže, ki mu jih morajo zagotoviti zaradi delitve, za
plačilo primerne denarne odpravnine. Pravice do denarne odpravnine
iz prejšnjega stavka nima tisti imetnik deležev, ki v kapitalu
novih družb ohrani enak delež, kot ga je imel v kapitalu prenosne
družbe pred delitvijo.
(2) Če so deleži prenosne družbe prosto
prenosljivi, v statutih ali družbenih pogodbah posameznih ali vseh
novih družb pa je za prenos deležev zahtevano dovoljenje nove
družbe ali posameznih imetnikov deležev nove družbe, lahko vsak
imetnik deležev prenosne družbe, ki je na skupščini prenosne družbe
na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za delitev, od vsake od teh
novih družb zahteva, da prevzame deleže, ki mu jih mora zagotoviti
zaradi izvedbe delitve, za plačilo primerne denarne
odpravnine.
(3) Če ima posamezna nova družba drugačno
pravnoorganizacijsko obliko kot prenosna družba, lahko vsak imetnik
deležev prenosne družbe, ki je na skupščini prenosne družbe na
zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za delitev, od te nove družbe
zahteva, da prevzame deleže, ki mu jih mora zagotoviti zaradi
delitve, za plačilo primerne denarne odpravnine.
(4) Pravico iz prvega, drugega ali
tretjega odstavka tega člena ima tudi imetnik deležev prenosne
družbe, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila protipravno
preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni bila pravilno
sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil pravilno
objavljen.
(5) Upravičencem do denarne odpravnine iz
prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena je treba za
izpolnitev obveznosti plačati denarno odpravnino dati ustrezno
zavarovanje.
(6) Za pravico do denarne odpravnine iz
prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 600. člena ter
601. do 603. člena tega zakona.
634. člen
(predlog za vpis
delitve)
(1) Poslovodstvo prenosne družbe in
poslovodstvo novih družb morajo hkrati predlagati vpis delitve in
vpis novih družb v register.
(2) Za predlog vpisa delitve se smiselno
uporabljajo določbe drugega odstavka 590. člena, razen 2. in 8.
točke ter tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
Predlogu za vpis delitve je treba priložiti še:
1. izjave o soglasju posameznih imetnikov
deležev, če so potrebne;
2. za nove družbe listine, ki jih je
treba predložiti ob vpisu ustanovitve družbe v register,
in
3. dokaze o zagotovitvi zavarovanja iz
petega odstavka prejšnjega člena.
635. člen
(vpis delitve; pravne posledice
delitve)
(1) Registrski organ po sedežu prenosne
družbe v register hkrati vpiše delitev in ustanovitev novih družb.
Če je prenosna družba pri oddelitvi zmanjšala osnovni kapital, se
to zmanjšanje v register vpiše hkrati z vpisom delitve in
ustanovitve novih družb. Pri vpisu novih družb je treba v register
vpisati, da je družba nastala z delitvijo in firmo prenosne družbe
ter številko registrskega vložka, pod katerim je prenosna družba
vpisana v register. Pri prenosni družbi pa je treba pri razdelitvi
vpisati, da je družba prenehala zaradi delitve, in v vseh primerih
delitve firme novih družb in številke registrskih vložkov, pod
katerimi so bile vpisane v register.
(2) Z vpisom delitve v register nastanejo
naslednje pravne posledice:
1. premoženje prenosne družbe skupaj z
obveznostmi preide na nove družbe v skladu z delitvenim
načrtom;
2. pri razdelitvi prenosna družba
preneha. Pri oddelitvi začnejo veljati spremembe statuta prenosne
družbe, ki so predvidene v delitvenem načrtu. Na to okoliščino je
treba pri vpisu posebej opozoriti;
3. imetniki deležev prenosne družbe
postanejo imetniki deležev novih družb v skladu z delitvenim
načrtom. Hkrati preidejo pravice tretjih na deležih prenosne družbe
na deleže novih družb, ki se zagotovijo zaradi delitve, in na
pravice do morebitnih denarnih doplačil.
(3) Po vpisu delitve v register morebitne
pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz
prejšnjega odstavka. Tožnik, ki je pred vpisom delitve v register
vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o
soglasju za delitev, lahko brez soglasja toženca tožbo spremeni
tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom delitve
v register.
(4) Dokler dolžnik prenosne družbe ni
obveščen, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je
dodeljena terjatev do tega dolžnika, jo lahko veljavno izpolni
katerikoli od njih.
(5) Dokler upnik prenosne družbe ni
obveščen, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je
dodeljena obveznost do tega upnika, lahko zahteva izpolnitev od
katerekoli od njih.
(6) Za združitev delnic prenosne družbe
se smiselno uporabljajo določbe 376. člena tega zakona.
636. člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
(1) Za vse obveznosti družbe, ki so
nastale do vpisa delitve v register, so poleg družbe, ki ji je v
delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki
odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer
vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v
delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene
v delitvenem načrtu. Prejšnji stavek ne velja za obveznosti, za
katere je bilo dano zavarovanje iz drugega odstavka tega
člena.
(2) Za varstvo upnikov in imetnikov
posebnih pravic se smiselno uporabljajo določbe 592., 593. in 595.
člena tega zakona, pri čemer se pri upnikih domneva, da je zaradi
delitve ogrožena izpolnitev njihovih terjatev.
637. člen
(pravica do
obveščenosti)
(1) Vsak, čigar pravni interes je zaradi
delitve prizadet, lahko od katerekoli družbe, ki je bila udeležena
pri delitvi, zahteva pojasnila o dodelitvi posameznih delov
premoženja ali obveznosti.
(2) O pravici iz prejšnjega odstavka
odloča sodišče. Predlagatelj mora verjetno izkazati pravni interes.
Sodišče lahko odredi predložitev poslovnih knjig in druge
dokumentacije ter naloži družbi, da predlagatelju ali izvedencu
omogoči pregled poslovnih knjig ali druge dokumentacije.
Predlagatelj in izvedenec iz prejšnjega stavka morata vse podatke o
družbi varovati kot zaupne.
3. oddelek
DELITEV S PREVZEMOM
638. člen
(uporaba določb)
(1) Za delitev s prevzemom se smiselno
uporabljajo določbe 624. do 637. člena tega zakona, če ni v tem
členu drugače določeno. Pri uporabi prejšnjega stavka se
upošteva:
1. delitveni načrt se nadomesti s pogodbo
o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega
zapisa. Pogodbo o delitvi in prevzemu skleneta poslovodstvi
prenosne in prevzemne družbe;
2. nova družba se nadomesti s prevzemno
družbo;
3. če pri oddelitvi s prevzemom prenosna
družba zmanjša osnovni kapital, se ne uporablja določba prvega
stavka drugega odstavka 625. člena tega zakona;
4. za razdelitev s prevzemom se smiselno
uporablja določba 375. člen tega zakona.
(2) Če prevzemna družba zaradi delitve
poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe 588. člena
in drugega odstavka 591. člena tega zakona. V takem primeru mora
biti povečanje osnovnega kapitala vpisano v register hkrati z
vpisom delitve.
(3) Za prevzemne in prenosne družbe, ki
so udeležene pri delitvi, se smiselno uporabljajo tudi določbe tega
zakona o pripojitvi.
(4) Soglasje skupščine prenosne družbe se
ne zahteva, če imajo prevzemne družbe v lasti vse deleže prenosne
družbe in če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 629. člena
tega zakona vsaj mesec dni pred vložitvijo predloga za vpis
delitve. Pri tem se smiselno uporabljajo tudi določbe šestega
odstavka 626. člena in četrtega odstavka 627. člena tega
zakona.
(5) Kadar skupščina prenosne družbe
skladno s prejšnjim odstavkom ni bila sklicana, mora poslovodstvo
prenosne družbe obvestiti delničarje in poslovodstva prevzemnih
družb o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe, ki so nastale
po datumu sklenitve pogodbe o delitvi in prevzemu. Poslovodstva
prevzemnih družb morajo o teh spremembah obvestiti svoje
delničarje.
4. oddelek
Posebna pravila za čezmejne delitve
kapitalskih družb
638.a člen
(splošna pravila in pomen
pojmov)
(1) V čezmejnih delitvah so lahko
udeležene kapitalske družbe v oblikah iz Priloge II Direktive
2017/1132/EU (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: družba), če za
vsaj dve od udeleženih kapitalskih družb velja pravo različnih
držav članic.
(2) Če v tem oddelku ni določeno drugače,
se za čezmejne delitve smiselno uporabljajo določbe Tretjega
poglavja VI. dela tega zakona.
(3) Družba se lahko čezmejno deli
z:
1. razdelitvijo vseh delov premoženja
prenosne družbe, ki z razdelitvijo preneha, ne da bi bila
opravljena njena likvidacija, na dve ali več novih družb iz prve
alineje drugega odstavka 623. člena tega zakona, ali
2. izčlenitvijo posameznih delov
premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, na eno
ali več novih družb iz prve alineje tretjega odstavka 623. člena
tega zakona, ali
3. oddelitvijo posameznih delov
premoženja prenosne družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na eno ali
več novih družb iz prve alineje četrtega odstavka 623. člena tega
zakona.
(4) Pri izčlenitvi se ne uporabljajo
drugi stavek devetega odstavka 623. člena, 2., 3., 6., 9. in 17.
točka 638.c člena ter 638.č, 638.d, 638.g, 638.h in 638.i člen tega
zakona.
(5) Pri oddelitvi se lahko delničarjem
ali družbenikom (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: imetniki
deležev) prenosne družbe zagotovijo delnice ali poslovni deleži (v
nadaljnjem besedilu tega oddelka: deleži) nove ali prenosne družbe
ali obeh.
(6) Določbe tega oddelka se uporabljajo
tudi za čezmejne delitve iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega
člena, kadar lahko po pravu vsaj ene države članice vsota denarnih
doplačil, ki jih zagotovi nova ali prenosna družba, presega
desetino skupnega najmanjšega emisijskega zneska delnic ali zneska
osnovnih vložkov, ki jih nova ali prenosna družba zagotovi
imetnikom deležev prenosne družbe.
(7) Določbe tega oddelka se ne
uporabljajo za:
– čezmejne delitve, v katerih je
udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti
zagotovljenega kapitala, ki deluje v skladu z načelom razpršitve
tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali
ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe.
Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih
deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto
vrednosti, se štejejo kot enakovredni takemu odkupu ali ponovnemu
nakupu;
– družbe v likvidaciji, ki so začele
preostalo premoženje deliti med imetnike deležev, in
– družbe, za katere se uporabljajo
postopki in ukrepi za reševanje na podlagi zakona, ki ureja
reševanje in prisilno prenehanje bank.
(8) Dan začetka veljavnosti čezmejne
delitve se presoja po pravu, ki velja za prenosno družbo. Ta dan
nastopi, ko so opravljeni predhodni nadzor zakonitosti čezmejne
delitve, preizkus in vpis čezmejne delitve v register in so organi
prejeli obvestila iz 638.k in 638.l člena tega zakona.
638.b člen
(čezmejna delitev)
Družbe s sedežem v Republiki Sloveniji so
lahko:
– kot prenosne družbe udeležene v
čezmejni delitvi z novimi družbami, ustanovljenimi po pravu držav
članic, s sedežem, glavnim poslovodstvom ali krajem, kjer se v
glavnem vodijo njihovi posli, v državah članicah ali
– nove družbe, na katere se prenesejo vsi
ali posamezni deli premoženja prenosne družbe (v nadaljnjem
besedilu tega oddelka: družba, ki nastane s čezmejno delitvijo),
ustanovljene po pravu države članice, s sedežem, glavnim
poslovodstvom ali krajem, kjer se v glavnem vodijo njihovi posli, v
državi članici.
638.c člen
(načrt čezmejne
delitve)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja
prenosne družbe pripravi načrt čezmejne delitve. (2) Načrt čezmejne
delitve mora vsebovati predvsem:
1. pravnoorganizacijsko obliko, firmo in
sedež prenosne družbe ter predlog pravnoorganizacijske oblike,
firme in sedeža družb, ki nastanejo s čezmejno
delitvijo,
2. razmerje, v katerem se zamenjajo
deleži prenosne družbe za deleže družb, ki nastanejo s čezmejno
delitvijo (menjalno razmerje), vključno z višino morebitnega
denarnega doplačila, ki mora biti izražena v denarnem znesku na
posamezni delež prenosne družbe,
3. natančen opis pogojev, postopkov in
meril v zvezi s prenosom deležev družb, ki nastanejo s čezmejno
delitvijo, ali prenosne družbe ali obojih, in plačilom denarnega
doplačila, imetnikom deležev prenosne družbe,
4. predlog časovnega okvira čezmejne
delitve,
5. natančen opis verjetnih vplivov
čezmejne delitve na položaj delavcev v družbah, ki so udeležene v
čezmejni delitvi,
6. dan, od katerega so imetniki deležev
družb, ki so udeležene v čezmejni delitvi, udeleženi pri dobičku
teh družb, in vse podrobnosti v zvezi z uveljavitvijo te
pravice,
7. dan ali dneve, od katerih se šteje, da
so dejanja prenosne družbe opravljena za račun družb, ki nastanejo
s čezmejno delitvijo (dan ali dnevi obračuna čezmejne
delitve),
8. podrobnosti o vseh posebnih
ugodnostih, ki jih imajo poslovodstvo ali člani organov vodenja ali
nadzora prenosne družbe,
9. podrobnosti o pravicah ali ukrepih
družb, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, za uresničitev pravic
imetnikov posebnih pravic iz deležev prenosne družbe ali imetnikov
vrednostnih papirjev, razen deležev prenosne družbe, ki
predstavljajo kapital družbe,
10. podrobnosti o ukrepih, ponujenih
upnikom prenosne družbe, kot so jamstva in poroštva,
11. predlog akta o ustanovitvi in
statuta, če je v obliki posebnega dokumenta, ali predlog družbene
pogodbe ali statuta (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: statut)
družb, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, ter v primeru čezmejne
delitve z izčlenitvijo ali oddelitvijo predlog sprememb statuta
prenosne družbe,
12. kadar je to primerno, podatke o
postopkih, s katerimi so v skladu s 160.l členom Direktive
2017/1132/EU določene podrobnosti o udeležbi delavcev pri
opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v družbah, ki nastanejo
s čezmejno delitvijo,
13. natančen opis delov premoženja in
obveznosti prenosne družbe, ki se prenesejo na posamezno družbo, ki
nastane s čezmejno delitvijo, ter izjavo, kako je treba dele
premoženja in obveznosti prenosne družbe prenesti na posamezno
družbo, ki nastane s čezmejno delitvijo, ali zadržati v prenosni
družbi v primeru čezmejne delitve z izčlenitvijo ali
oddelitvijo,
14. določilo o obravnavanju delov
premoženja in obveznosti prenosne družbe, na primer delov
premoženja in obveznosti prenosne družbe, ki na dan načrta čezmejne
delitve niso znani in dodeljeni,
15. podatke o vrednotenju delov
premoženja in obveznosti, ki se prenesejo na družbe, ki nastanejo s
čezmejno delitvijo,
16. bilančni presečni dan računovodskega
poročila prenosne družbe, ki je bil podlaga za določitev pogojev
čezmejne delitve,
17. podatke o višini denarne odpravnine
za imetnike deležev prenosne družbe v skladu s 638.g členom tega
zakona.
(3) Načrt čezmejne delitve mora potrditi
notar.
638.č člen
(poročilo poslovodstva ali organa
vodenja o čezmejni delitvi)
(1) V poročilu poslovodstva ali organa
vodenja prenosne družbe o čezmejni delitvi (v nadaljnjem besedilu:
poročilo o čezmejni delitvi) za imetnike deležev in delavce je
treba obrazložiti pravne in ekonomske posledice čezmejne delitve
ter zlasti posledice čezmejne delitve za prihodnje poslovanje
družb.
(2) Poročilo o čezmejni delitvi vsebuje
tudi poročilo za imetnike deležev in poročilo za delavce. Družba se
lahko odloči, da namesto enega poročila pripravi ločeni poročili za
imetnike deležev in za delavce. Poročili vsebujeta obrazložitev iz
prejšnjega odstavka in pojasnilo iz tretjega ali četrtega odstavka
tega člena.
(3) Poročilo za imetnike deležev vsebuje
pojasnilo zlasti glede:
1. denarne odpravnine in metod za
določitev višine denarne odpravnine,
2. kadar je to potrebno, menjalnega
razmerja in metod za njegovo določitev,
3. posledic čezmejne delitve za imetnike
deležev,
4. pravic in ukrepov za uresničevanje
pravic imetnikov deležev.
(4) Poročilo za delavce vsebuje pojasnilo
zlasti glede:
1. posledic čezmejne delitve za delovna
razmerja in, kadar je to potrebno, ukrepov za njihovo
zaščito,
2. morebitne bistvene spremembe veljavnih
pogojev zaposlitve ali sedežev poslovanja prenosne
družbe,
3. vpliva dejavnikov iz 1. in 2. točke
tega odstavka na podružnice, če jih prenosna družba ima.
(5) Poročilo o čezmejni delitvi ali
poročili za imetnike deležev in za delavce so z načrtom čezmejne
delitve, če je na voljo, vsaj šest tednov pred zasedanjem skupščine
prenosne družbe, ki bo odločala o soglasju za čezmejno delitev,
vsaj v elektronski obliki dostopni imetnikom deležev in
predstavniku, prek katerega delavci uresničujejo pravice do
sodelovanja pri upravljanju v skladu z zakonom, ki ureja
sodelovanje delavcev pri upravljanju, ali, če predstavnika delavcev
ni, delavcem.
(6) Kadar poslovodstvo ali organ vodenja
prenosne družbe pravočasno prejme mnenje predstavnika delavcev
glede informacij iz prvega ali četrtega odstavka tega člena ali, če
predstavnika delavcev ni, mnenje delavcev, se to mnenje doda
poročilu o čezmejni delitvi in se o tem obvesti imetnike
deležev.
(7) Poročilo za imetnike deležev se ne
zahteva, če se poročilu za imetnike deležev odpovejo vsi imetniki
deležev. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega
zapisa. Izjavo o odpovedi lahko dajo imetniki deležev tudi ustno na
zasedanju skupščine prenosne družbe, ki odloča o čezmejni delitvi.
V takem primeru se izjava vključi v zapisnik skupščine. Poročilo za
delavce se ne zahteva, kadar prenosna družba ali njena podružnica
nima delavcev, razen tistih, ki so del poslovodstva ali organa
vodenja. Poročilo o čezmejni delitvi se ne zahteva, če se pod
pogoji iz prvega do petega stavka tega odstavka imetniki deležev
poročilu za imetnike deležev odpovejo in se poročilo za delavce ne
zahteva.
(8) V statutu se določijo podrobnosti v
zvezi z zagotavljanjem dostopnosti poročila o čezmejni delitvi ali
poročil za imetnike deležev in za delavce ter načrta čezmejne
delitve v skladu s petim odstavkom tega člena in posredovanjem
obvestila za imetnike deležev v skladu s šestim odstavkom tega
člena.
638.d člen
(revizija čezmejne
delitve)
(1) Načrt čezmejne delitve mora
pregledati revizor (delitveni revizor), ki mora o čezmejni delitvi
izdelati pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo o reviziji
čezmejne delitve).
(2) Za revizijo čezmejne delitve se
smiselno uporabljajo določbe drugega, četrtega in šestega do osmega
odstavka 583. člena tega zakona.
(3) Poročilo o reviziji čezmejne delitve
mora vsebovati mnenje revizorja o tem, ali sta zagotovitev deležev
družb, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, po menjalnem razmerju,
predlaganem v načrtu čezmejne delitve, in višina morebitnih
denarnih doplačil ustrezni in ali je ponujena denarna odpravnina
primerno nadomestilo za deleže prenosne družbe. Pri določitvi
višine denarne odpravnine se upošteva tržna vrednost deležev
prenosne družbe pred javno objavo predlagane čezmejne delitve ali
vrednost prenosne družbe, v kateri ni upoštevan učinek predlagane
čezmejne delitve in je določena v skladu s splošno sprejetimi
metodami vrednotenja. V poročilu o reviziji čezmejne delitve je
treba pojasniti zlasti:
1. z uporabo katerih metod je bilo
določeno menjalno razmerje,
2. z uporabo katerih metod ocenjevanja
vrednosti podjetij je bila določena višina denarne odpravnine, ki
je predlagana v načrtu čezmejne delitve,
3. razloge, zaradi katerih je uporaba
izbranih metod v zadevnem primeru primerna za določitev menjalnega
razmerja ali višine denarne odpravnine, in
4. če je bilo za določitev menjalnega
razmerja ali višine denarne odpravnine uporabljenih več metod,
kolikšna vrednost je bila ugotovljena pri uporabi vsake od izbranih
metod; hkrati je treba podati mnenje o relativni pomembnosti,
pripisani takim metodam pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča,
ter opisati vse morebitne posebne težave pri ocenjevanju vrednosti
deležev prenosne družbe.
(4) Pri izdelavi poročila o reviziji
čezmejne delitve je revizor upravičen, da od prenosne družbe
zahteva vse informacije, ki jih potrebuje, da izpolni svojo nalogo.
Revizorji varujejo zaupne informacije, za katere so izvedeli pri
reviziji čezmejne delitve, v skladu z določbami zakona, ki ureja
revidiranje.
(5) Poročilo o reviziji čezmejne delitve
se imetnikom deležev prenosne družbe predloži najpozneje en mesec
pred zasedanjem skupščine prenosne družbe.
(6) Revizija načrta čezmejne delitve se
ne opravi, če se ji odpovejo vsi imetniki deležev prenosne družbe.
Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega zapisa. Izjavo
o odpovedi lahko dajo imetniki deležev tudi ustno na zasedanju
skupščine prenosne družbe, ki odloča o čezmejni delitvi. V takem
primeru se izjava vključi v zapisnik skupščine. Določbe tega člena
se ne uporabljajo za družbe z enim imetnikom deležev.
638.e člen
(javna objava)
(1) Prenosna družba najpozneje pet tednov
pred zasedanjem skupščine, ki bo odločala o soglasju za čezmejno
delitev, predloži registrskemu organu zaradi javne objave naslednje
listine:
1. načrt čezmejne delitve,
2. obvestilo, da lahko delavci, upniki in
imetniki deležev prenosne družbe najpozneje pet delovnih dni pred
zasedanjem skupščine podajo pripombe na načrt čezmejne delitve,
in
3. poročilo o reviziji čezmejne delitve,
če je na voljo.
(2) Listine iz prejšnjega odstavka so
javno dostopne najpozneje en mesec pred zasedanjem skupščine. Z
dnem objave so listine javno dostopne tudi prek sistema povezovanja
poslovnih registrov.
(3) Kadar se s čezmejno delitvijo
premoženje, pravice in obveznosti prenosne družbe s sedežem v
Republiki Sloveniji prenašajo na družbo, ki nastane s čezmejno
delitvijo, s sedežem v drugi državi članici, katere vsota osnovnega
kapitala in vezanih rezerv bo manjša od vsote osnovnega kapitala in
vezanih rezerv, ki jih je oblikovala ta prenosna družba, je treba
znane upnike te prenosne družbe osebno obvestiti o objavi listin iz
prvega odstavka tega člena in o spletni strani, na kateri so
listine javno dostopne.
638.f člen
(izvedba in soglasje skupščine za
čezmejno delitev)
(1) Za skupščino prenosne družbe, ki bo
odločala o soglasju za čezmejno delitev, je treba predložiti vsaj
načrt čezmejne delitve, poročili o čezmejni delitvi in o reviziji
čezmejne delitve, če sta na voljo, mnenje iz šestega odstavka 638.č
člena tega zakona ter pripombe delavcev, upnikov in imetnikov
deležev prenosne družbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Za soglasje skupščine za čezmejno
delitev se smiselno uporabljajo določbe 585. člena tega
zakona.
(3) Skupščina prenosne družbe lahko
čezmejno delitev pogojuje tako, da se način soodločanja delavcev v
družbah, ki bodo nastale s čezmejno delitvijo, izrecno potrdi pri
teh družbah.
(4) Sklepa skupščine, ki je odločila o
soglasju za čezmejno delitev, ni mogoče izpodbijati iz razlogov iz
604. člena tega zakona.
638.g člen
(ponudba denarne odpravnine v načrtu
čezmejne delitve)
(1) Vsak imetnik deležev prenosne družbe
s sedežem v Republiki Sloveniji, katere premoženje, pravice in
obveznosti se s čezmejno delitvijo prenašajo na družbe s sedežem v
državah članicah, ki je na skupščini prenosne družbe na zapisnik
ugovarjal sklepu o soglasju za čezmejno delitev, lahko od družb, ki
nastanejo s čezmejno delitvijo, ali od druge osebe, ki se je
zavezala plačati denarno odpravnino, zahteva, da prevzame njegove
deleže, ki mu jih morajo zagotoviti zaradi čezmejne delitve, za
plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi imetnik
deležev prenosne družbe, ki se skupščine prenosne družbe ni
udeležil, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na
skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet
odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen. Imetnik deležev,
ki je bil navzoč na skupščini prenosne družbe, ki se je izvedla kot
elektronska ali virtualna skupščina, lahko ugovarja sklepu o
soglasju za čezmejno delitev z uporabo elektronskih sredstev
najpozneje v 24 urah po začetku skupščine. Prenosna družba določi
elektronski naslov, na katerega lahko imetniki deležev pošljejo
zahtevke iz tega odstavka.
(2) Ponudba denarne odpravnine veže
ponudnika do izteka enega meseca od dneva sprejetja sklepa o
soglasju za čezmejno delitev. Ponudba denarne odpravnine vsebuje
odložni pogoj, ki nastopi, ko je čezmejna delitev vpisana v
register. Rok za plačilo denarne odpravnine je dva meseca po vpisu
čezmejne delitve v register. Obveznost plačati denarno odpravnino
zastara v treh letih po objavi vpisa čezmejne delitve v register.
Stroške v zvezi s prevzemom deležev krije družba ali druga oseba,
ki je v načrtu čezmejne delitve prevzela obveznost plačati denarno
odpravnino.
(3) Upravičencem do denarne odpravnine iz
prvega odstavka tega člena je treba za izpolnitev obveznosti
plačila denarne odpravnine dati ustrezno zavarovanje.
(4) Registrski organ lahko potrdilo iz
sedmega odstavka 638.k člena tega zakona izda šele, ko ugotovi, da
je bilo za izpolnitev obveznosti plačila denarne odpravnine dano
ustrezno zavarovanje ali da so se vsi upravičenci do denarne
odpravnine tej odpovedali.
(5) Če statut določa, da je za prenos
deležev potrebno dovoljenje prenosne družbe ali imetnikov deležev,
se lahko deleži od dneva sprejetja sklepa o soglasju za čezmejno
delitev do izteka roka za sprejem ponudbe denarne odpravnine
prenašajo brez dovoljenja.
638.h člen
(sodni preizkus višine denarne
odpravnine)
(1) Imetniki deležev prenosne družbe, ki
so na zapisnik ugovarjali sklepu o soglasju za čezmejno delitev,
lahko zahtevajo sodni preizkus primernosti višine denarne
odpravnine. To pravico ima tudi imetnik deležev, ki se skupščine ni
udeležil, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na
skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet
odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
(2) Za postopek sodnega preizkusa
primernosti višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo
določbe 603. člena tega zakona.
638.i člen
(sodni preizkus menjalnega
razmerja)
(1) Imetniki deležev prenosne družbe, ki
niso uveljavili pravice zahtevati prevzem deležev ali te pravice
niso imeli, vendar menijo, da menjalno razmerje ali morebitna
denarna doplačila, določena v načrtu čezmejne delitve, niso
ustrezni, lahko zahtevajo dodatno denarno doplačilo zaradi
izravnave. Pravica se uveljavlja s predlogom za sodni preizkus
menjalnega razmerja.
(2) Dodatno denarno doplačilo zaradi
izravnave lahko zahtevajo le tisti imetniki deležev iz prejšnjega
odstavka, ki so na skupščini, ki je odločala o soglasju za čezmejno
delitev, na zapisnik napovedali vložitev predloga za sodni preizkus
menjalnega razmerja ali ki so vložitev tega predloga napovedali v
mesecu dni po sprejetju sklepa o soglasju za čezmejno delitev. V
potrdilu iz sedmega odstavka 638.k člena tega zakona je treba
navesti, ali in kateri imetniki deležev so napovedali vložitev
predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja.
(3) Za postopek sodnega preizkusa
menjalnega razmerja se smiselno uporabljajo določbe 605. do 615.
člena tega zakona. Pravnomočna sodna odločba, pravnomočna sodna
poravnava in pravnomočno potrjena poravnava pred poravnalnim
odborom učinkujejo na družbe, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, v
primeru čezmejne delitve z oddelitvijo pa lahko tudi na prenosno
družbo.
638.j člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
(1) Upniki prenosne družbe, ki s čezmejno
delitvijo svoje premoženje, pravice in obveznosti prenaša na
družbe, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, lahko od sodišča
zahtevajo zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne
terjatve, ki so starejše od datuma objave načrta čezmejne delitve,
če tako zavarovanje zahtevajo v treh mesecih po objavi načrta
čezmejne delitve.
(2) Upniki lahko to pravico uveljavljajo
samo, če verjetno izkažejo, da je zaradi čezmejne delitve ogrožena
izpolnitev njihovih terjatev in prenosna družba ni zagotovila
ustreznih ukrepov.
(3) Če je prenosna družba izdala
zamenljive obveznice, obveznice s pravico do prednostnega nakupa
delnic ali dividendne obveznice ali posameznim osebam drugače
zagotovila posebne pravice do udeležbe pri dobičku, je treba
imetnikom teh pravic zagotoviti enakovredne pravice v družbah, ki
nastanejo s čezmejno delitvijo.
(4) Registrski organ lahko potrdilo iz
sedmega odstavka 638.k člena tega zakona izda šele, ko ugotovi, da
je bilo upnikom, ki so upravičeni do zavarovanja po prvem in drugem
odstavku tega člena, to dano ali da so bile imetnikom posebnih
pravic iz prejšnjega odstavka zagotovljene enakovredne
pravice.
(5) Če družba, ki nastane s čezmejno
delitvijo, ne poplača obveznosti, ki ji je bila dodeljena z načrtom
čezmejne delitve, do upnika, so za poplačilo te obveznosti kot
solidarni dolžniki odgovorne druge družbe, ki so nastale s čezmejno
delitvijo, v primeru čezmejne delitve z izčlenitvijo ali
dodelitvijo pa prenosna družba. Višina odgovornosti katere koli
družbe je omejena na vrednost neto sredstev, ki so ji bile
dodeljene, na dan veljavnosti čezmejne delitve.
638.k člen
(predhodni nadzor zakonitosti čezmejne
delitve, potrdilo registrskega organa in vpis v register v
Republiki Sloveniji)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja
prenosne družbe, ki s čezmejno delitvijo prenaša svoje premoženje,
pravice in obveznosti na družbe, ki nastanejo s čezmejno delitvijo,
predlaga vpis namere čezmejne delitve v register.
(2) Prijavi za vpis namere čezmejne
delitve je treba priložiti:
1. načrt čezmejne delitve,
2. zapisnik zasedanja skupščine prenosne
družbe, ki je odločala o soglasju za čezmejno delitev,
3. dovoljenje pristojnega organa, če se
za čezmejno delitev to zahteva,
4. poročilo o čezmejni delitvi, če je na
voljo, in mnenje iz šestega odstavka 638.č člena tega
zakona,
5. poročilo o reviziji čezmejne delitve,
če je na voljo,
6. pripombe delavcev, upnikov in
imetnikov deležev prenosne družbe iz 2. točke prvega odstavka 638.e
člena tega zakona,
7. zaključno poročilo prenosne
družbe,
8. dokaz, da je bila nameravana čezmejna
delitev objavljena v skladu s 638.e členom tega zakona,
9. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic imetnikov deležev,
10. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic upnikov v skladu s prvim in drugim odstavkom
prejšnjega člena ali izjavo, da to ni bilo potrebno,
11. izjavo poslovodstva ali organa
vodenja prenosne družbe glede izpodbijanja sklepa skupščine, za
katero se smiselno uporablja določba 1. točke drugega odstavka 590.
člena tega zakona, in
12. izjavo poslovodstva ali organa
vodenja prenosne družbe o številu imetnikov deležev, ki
uveljavljajo pravico zahtevati prevzem deležev za plačilo denarne
odpravnine, in o načinu uresničitve te pravice.
(3) Če poslovodstvo ali organ vodenja ne
predloži izjave iz 11. ali 12. točke prejšnjega odstavka, ker je
bila proti sklepu skupščine o soglasju za čezmejno delitev vložena
tožba za izpodbijanje navedenega sklepa ali ugotovitev njegove
ničnosti, se smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega
odstavka 590. člena tega zakona.
(4) Registrski organ pregleda vse listine
in informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena in, kadar
je to primerno, izjavo poslovodstva ali organa vodenja, da so se
začeli postopki v skladu z določbami zakona, ki ureja soodločanje
delavcev pri čezmejnih delitvah kapitalskih družb, ter preizkusi,
ali so bila v zvezi s čezmejno delitvijo pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, ali so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice imetnikov deležev zahtevati prevzem deležev za
plačilo denarne odpravnine, ali je dokazano, da so se vsi imetniki
deležev veljavno odpovedali tej pravici, ali so izpolnjene
predpostavke za uveljavitev pravice upnikov zahtevati zavarovanje
ter ali načrt čezmejne delitve vsebuje podatke o postopkih, s
katerimi so določene podrobnosti o udeležbi delavcev pri
opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v družbah, ki nastanejo
s čezmejno delitvijo, in o možnostih za udeležbo delavcev pri
opredelitvi njihovih pravic do soodločanja.
(5) Registrski organ preveri, da prenosna
družba nima zapadlih neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih
nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike
Slovenije, v višini več kot 50 eurov in da ima izpolnjene vse
obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za
izplačilo plače in nadomestila plače za zadnjih 24
mesecev.
(6) Registrski organ preizkusi, ali je
čezmejna delitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo k
izmikanju pravu EU ali zakonodaji Republike Slovenije ali obidu
tega prava ali zakonodaje ali je takšno izmikanje ali obid njihov
cilj, ali za kriminalne namene. Registrski organ zavrne predlog za
vpis namere čezmejne delitve, če ugotovi namen iz prejšnjega
stavka. Rok za izdajo potrdila iz sedmega odstavka tega člena se
lahko podaljša za tri mesece, če je to potrebno za razjasnitev
posameznih vprašanj.
(7) Če registrski organ ugotovi, da so
bila v zvezi s čezmejno delitvijo pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, da so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice imetnikov deležev zahtevati prevzem deležev za
plačilo denarne odpravnine in pravice upnikov zahtevati
zavarovanje, da so imetnikom posebnih pravic zagotovljene
enakovredne pravice, da okoliščine iz petega odstavka tega člena
niso izpolnjene in da ne obstaja namen iz prejšnjega odstavka,
vpiše namero čezmejne delitve in najpozneje v treh mesecih po
prejemu popolne prijave izda potrdilo, s katerim potrdi, da so za
čezmejno delitev izpolnjeni vsi pogoji in so bila pravilno
opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo treba opraviti za
čezmejno delitev.
(8) Če registrski organ ne odloči v roku
iz šestega ali sedmega odstavka tega člena, predlagatelja vpisa iz
prvega odstavka tega člena obvesti o razlogih za zamudo.
(9) Registrski organ lahko v okviru
postopka iz tega člena zahteva listine in informacije od prenosne
družbe, državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, organa
države članice družbe, ki nastane s čezmejno delitvijo, ali določi
izvedenca.
(10) Ob vpisu namere za čezmejno delitev
se vpišejo vsaj nameravane firme in sedeži družb, ki nastanejo s
čezmejno delitvijo, in registri, pri katerih bodo te družbe
vpisane. Vpis se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz
sedmega odstavka tega člena.
(11) Registrski organ potrdilo po uradni
dolžnosti nemudoma brezplačno pošlje prek sistema povezovanja
poslovnih registrov pristojnim organom držav članic, v katerih bodo
imele svoj sedež družbe, ki bodo nastale s čezmejno
delitvijo.
(12) Potrdilo je javno dostopno prek
sistema povezovanja poslovnih registrov.
(13) V primeru iz 1. točke tretjega
odstavka 638.a člena tega zakona registrski organ po uradni
dolžnosti nemudoma vpiše vsaj prenehanje prenosne družbe zaradi
čezmejne delitve, datum prenehanja ter registrsko številko, firmo
in pravnoorganizacijsko obliko družbe, ki bo nastala s čezmejno
delitvijo, na podlagi obvestila pristojnega organa države članice o
vpisu družbe, ki bo nastala s čezmejno delitvijo, v register, ki ga
prejme prek sistema povezovanja poslovnih registrov.
(14) V primerih iz 2. in 3. točke
tretjega odstavka 638.a člena tega zakona registrski organ po
uradni dolžnosti vpiše vsaj čezmejno delitev prenosne družbe,
zmanjšanje osnovnega kapitala, če je prenosna družba zmanjšala
osnovni kapital zaradi čezmejne delitve, ter registrsko ali matično
številko, firmo in pravnoorganizacijsko obliko družbe, ki bo
nastala s čezmejno delitvijo, na podlagi obvestila pristojnega
organa države članice o vpisu družbe, ki bo nastala s čezmejno
delitvijo, v register, ki ga prejme prek sistema povezovanja
poslovnih registrov.
(15) Registrski organ o vpisu iz
trinajstega ali štirinajstega odstavka tega člena prek sistema
povezovanja poslovnih registrov obvesti pristojni organ države
članice, v kateri je vpisana družba, ki bo nastala s čezmejno
delitvijo.
638.l člen
(prijava za vpis čezmejne delitve,
preizkus in vpis čezmejne delitve v register v Republiki
Sloveniji)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja
prenosne družbe in poslovodstvo ali organ vodenja družbe, ki bo
nastala s čezmejno delitvijo s sedežem v Republiki Sloveniji,
morata hkrati predlagati vpis čezmejne delitve in vpis družbe, ki
bo nastala s čezmejno delitvijo s sedežem v Republiki Sloveniji (v
nadaljnjem besedilu: prijava za vpis čezmejne delitve), v
register.
(2) Prijavi za vpis čezmejne delitve je
treba priložiti:
1. načrt čezmejne delitve, ki ga je s
sklepom o soglasju za čezmejno delitev potrdila skupščina prenosne
družbe,
2. za družbo, ki bo nastala s čezmejno
delitvijo s sedežem v Republiki Sloveniji, listine, ki jih je treba
predložiti za vpis ustanovitve družbe v register.
(3) Potrdilo, ki ga je po opravljenem
vpisu nameravane čezmejne delitve izdal pristojni organ države
članice, v kateri ima prenosna družba svoj sedež, in ki dokazuje,
da so bila pravilno opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo
treba opraviti za čezmejno delitev, registrski organ prejme prek
sistema povezovanja poslovnih registrov.
(4) Pred vpisom čezmejne delitve v
register mora registrski organ preizkusiti, ali so bila v prenosni
družbi izvedena pogajanja o udeležbi delavcev pri upravljanju
družb, ki bodo nastale s čezmejno delitvijo.
(5) Registrski organ po vpisu čezmejne
delitve v register po uradni dolžnosti o tem vpisu prek sistema
povezovanja poslovnih registrov obvesti pristojni organ države
članice, v kateri je prenosna družba vpisana v register.
638.m člen
(obravnava nedodeljenih delov
premoženja ali obveznosti)
Če deli premoženja ali obveznosti
prenosne družbe v načrtu čezmejne delitve niso dodeljeni in na
podlagi načrta čezmejne delitve dodelitev ni mogoča, se ti deli
premoženja ali nadomestilo zanje ali obveznosti dodelijo vsem
družbam, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, ali družbam, ki
nastanejo s čezmejno delitvijo, in prenosni družbi v razmerju z
deležem neto sredstev, ki so jim bila dodeljena v skladu z načrtom
čezmejne delitve.
638.n člen
(primeri, v katerih se deleži zaradi
čezmejne delitve ne zagotovijo)
Družba, ki nastane s čezmejno delitvijo,
ne sme zagotoviti deležev za izvedbo čezmejne delitve za lastne
deleže prenosne družbe in za deleže prenosne družbe, katerih
imetnik je druga oseba za račun prenosne družbe.
638.o člen
(izključitev ničnosti vpisa čezmejne
delitve v register)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
sodni register, o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa tožba za
ugotovitev ničnosti vpisa čezmejne delitve v register ni
dovoljena.
Četrto poglavje
ZDRUŽITEV IN DELITEV OSEBNIH
DRUŽB
639. člen
(uporaba določb za združitev in
delitev osebnih družb)
Za združitve in delitve, pri katerih so
udeležene osebne družbe, se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona o združitvah in delitvah, pri katerih so udeležene družbe z
omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev in
delitev družb z omejeno odgovornostjo. Za sklep o združitvi ali
delitvi sta potrebni soglasje osebno odgovornih družbenikov v
osebni družbi in soglasje družbenikov v kapitalski družbi, ki bodo
po združitvi ali delitvi odgovorni za obveznosti družbe z vsem
svojim premoženjem.
Peto poglavje
PRENOS PREMOŽENJA
640. člen
(splošno)
(1) Delniška družba, komanditna delniška
družba ali družba z omejeno odgovornostjo lahko prenese svoje
premoženje kot celoto na Republiko Slovenijo ali na samoupravno
lokalno skupnost v Republiki Sloveniji.
(2) Za družbo, ki prenaša svoje
premoženje po prejšnjem odstavku, se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o družbi, ki se pripaja. Z vpisom prenosa premoženja v
register ta družba preneha obstajati. Njeno premoženje preide na
prevzemnika. Nadomestilo za preneseno premoženje se razdeli v
sorazmerju z delnicami ali deleži.
641. člen
(veljavnost pogodbe)
(1) Pogodba, s katero se družba obveže,
da bo prenesla svoje premoženje po prejšnjem členu, je veljavna le
na podlagi soglasja skupščine družbe. Za veljavnost sklepa
skupščine je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju
zastopanega osnovnega kapitala. V statutu ali družbeni pogodbi
družbe je lahko določena tudi višja večina.
(2) Za obveščenost delničarjev ter potek
skupščine in pravic delničarjev se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o združitvi delniških družb.
Šesto poglavje
SPREMEMBA PRAVNOORGANIZACIJSKE
OBLIKE
1. oddelek
PREOBLIKOVANJE DELNIŠKE DRUŽBE V
KOMANDITNO DELNIŠKO DRUŽBO
642. člen
(pogoji)
(1) Delniška družba se lahko preoblikuje
v komanditno delniško družbo.
(2) Za preoblikovanje sta potrebna sklep
skupščine in pristop najmanj enega komplementarja. Za veljavnost
sklepa skupščine je potrebna večina najmanj treh četrtin pri
sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko določa višjo
kapitalsko večino in druge zahteve. V sklepu se določi firma družbe
in opredelijo spremembe, ki so nujne za preoblikovanje. Pristop
osebno odgovornih družbenikov mora biti potrjen v obliki notarskega
zapisa.
(3) Skupščini, ki sklepa o
preoblikovanju, se predloži bilanca, v kateri so premoženjski
predmeti in obveznosti družbe določeni z vrednostjo na dan
obračuna. Obračun se sestavi na dan, od katerega dalje
komplementarji sodelujejo pri dobičku
ali izgubi družbe. Če je ta dan po sklepu
o preoblikovanju, se obračun sestavi na dan, ki je največ šest
mesecev pred sklepom o preoblikovanju.
(4) Ustanovitelje zamenjajo
komplementarji.
643. člen
(prijava
preoblikovanja)
(1) Hkrati s sklepom o preoblikovanju je
treba za vpis v register prijaviti osebno odgovorne družbenike.
Listine o njihovem pristopu se priložijo prijavi za vpis v
izvirniku ali overjenem prepisu.
(2) Za prijavo preoblikovanja za vpis v
register se smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka
in tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona.
644. člen
(učinek vpisa)
Komanditna delniška družba obstaja od
vpisa preoblikovanja v register. Komplementarji so neomejeno
odgovorni upnikom družb tudi za obveznosti družbe, ki so nastale
pred njihovim pristopom.
2. oddelek
PREOBLIKOVANJE KOMANDITNE DELNIŠKE
DRUŽBE V DELNIŠKO DRUŽBO
645. člen
(pogoji)
(1) Komanditna delniška družba se lahko
preoblikuje v delniško družbo s sklepom skupščine ob soglasju vseh
komplementarjev.
(2) V sklepu se določita firma družbe in
sestava poslovodstva ter opredelijo spremembe, ki so nujne za
preoblikovanje.
(3) Skupščini, ki sklepa o
preoblikovanju, se predloži zadnje letno poročilo. Za sestavo
organov delniške družbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona
o organih delniške družbe.
646. člen
(prijava
preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je
treba za vpis v register prijaviti člane poslovodstva. Za prijavo
preoblikovanja se smiselno uporabljajo določbe 643. člena tega
zakona.
647. člen
(učinek vpisa)
Delniška družba obstaja od vpisa
preoblikovanja v register. Komplementarji se izločijo iz družbe,
vendar so še naprej odgovorni za obveznosti, ki so nastale pred
vpisom preoblikovanja v register.
3. oddelek
PREOBLIKOVANJE DELNIŠKE DRUŽBE V
DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
648. člen
(pogoji)
(1) Delniška družba, ki ima manj kot 50
delničarjev, se lahko preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo
na podlagi sklepa skupščine, če izpolnjuje vse pogoje za
ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo.
(2) Sklep o preoblikovanju mora sprejeti
večina, ki vključuje najmanj devet desetin osnovnega kapitala. Pri
izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo
lastne delnice. Statut delniške družbe lahko določi tudi višjo
kapitalsko večino in druge zahteve.
(3) Objava preoblikovanja je kot predmet
dnevnega reda pravilna le, če ji je priložena izjava družbe, s
katero se tistim delničarjem, ki preoblikovanju nasprotujejo, z
zapisnikom ponudi, da bo pridobila njihove, s preoblikovanjem
nastale poslovne deleže za primerno denarno odpravnino.
(4) V sklepu se določi firma družbe in
opredelijo druge značilnosti, ki so nujne za
preoblikovanje.
(5) Znesek osnovnih vložkov je lahko
določen drugače od najmanjšega emisijskega zneska delnic. Če se
nominalni znesek poslovnih deležev določi drugače od najmanjšega
emisijskega zneska delnic, mora to odločitev potrditi vsak
delničar, ki ne more sodelovati glede na skupni najmanjši emisijski
znesek svojih delnic. Soglasje mora biti potrjeno v obliki
notarskega zapisa.
649. člen
(prijava
preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je
treba za vpis v register prijaviti poslovodje. Prijavi se priloži
podpisan seznam družbenikov z navedbo imena, priimka in
prebivališča ter njihovih osnovnih vložkov, ki ga podpiše
prijavitelj. Za prijavo preoblikovanja se smiselno uporabljajo
določbe 643. člena tega zakona.
650. člen
(učinek vpisa)
Družba z omejeno odgovornostjo obstaja od
vpisa v register. Delnice postanejo poslovni deleži. Pravice
tretjih oseb iz delnic se uresničujejo kot pravice iz poslovnega
deleža.
651. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje;
denarna odpravnina)
(1) Vsak delničar, ki je na skupščini
ugovarjal proti sklepu o preoblikovanju, lahko od družbe zahteva,
da prevzame njegov poslovni delež za plačilo primerne denarne
odpravnine. To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni
udeležil, če mu je bila protipravno preprečena udeležba na
skupščini ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet
odločanja na skupščini ni bil pravilno objavljen.
(2) Sklepa skupščine o preoblikovanju ni
mogoče izpodbijati, ker denarna odpravnina iz prejšnjega odstavka,
ki jo ponudi družba, ni primerna ali ker denarna odpravnina sploh
ni bila ponujena.
(3) Za pravico do denarne odpravnine iz
prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 603.
člena tega zakona. Če je bila proti sklepu o preoblikovanju vložena
tožba za izpodbijanje ali ugotovitev ničnosti, začne teči rok za
vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine od dneva
pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče tožbeni zahtevek
zavrnilo, ali od dneva umika tožbe.
4. oddelek
PREOBLIKOVANJE DRUŽBE Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO V DELNIŠKO DRUŽBO
652. člen
(pogoji)
(1) Za preoblikovanje družbe z omejeno
odgovornostjo v delniško družbo se uporabljajo določbe tega zakona
o spremembah družbene pogodbe pri družbi z omejeno odgovornostjo.
Če je odstop poslovnih deležev odvisen od dovoljenja posameznih
družbenikov, je za veljavnost sklepa o preoblikovanju potrebno
njihovo soglasje. Če imajo družbeniki poleg plačila osnovnih
vložkov še druge obveznosti do družbe, je za veljavnost sklepa o
preoblikovanju potrebno soglasje teh družbenikov.
(2) V sklepu o preoblikovanju se določijo
firma in druge spremembe družbene pogodbe, ki so nujne za
preoblikovanje. Družbeniki, ki so glasovali za preoblikovanje, se v
zapisnik navedejo poimensko.
653. člen
(ustanovitvena revizija in odgovornost
družbenikov)
(1) Za preoblikovanje se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitveni reviziji delniške
družbe. Za ustanovitelje se štejejo družbeniki, ki so glasovali za
preoblikovanje.
(2) V poročilu je treba opisati postopek
preoblikovanja in predstaviti gospodarsko položaj družbe z omejeno
odgovornostjo.
654. člen
(prijava
preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je
treba za vpis v register prijaviti člane poslovodstva. Prijavi se
priloži seznam z imeni, priimki in prebivališči članov nadzornega
sveta, revizijska poročila članov poslovodstva in nadzornega sveta
ter poročila revizorjev. Za prijavo preoblikovanja se smiselno
uporabljajo določbe 643. člena tega zakona.
655. člen
(učinek vpisa)
Delniška družba obstaja od vpisa
preoblikovanja v register. Poslovni deleži postanejo delnice.
Pravice tretjih oseb iz poslovnega deleža se uresničujejo kot
pravice iz delnice.
656. člen
(izključitev razlogov za izpodbijanje;
denarna odpravnina)
(1) Vsak družbenik, ki je na skupščini
ugovarjal proti sklepu o preoblikovanju, lahko od družbe zahteva,
da prevzame njegove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine.
To pravico ima tudi delničar, ki se skupščine ni udeležil, če mu je
bila protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina
ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni
bil pravilno objavljen.
(2) Sklepa skupščine o preoblikovanju ni
mogoče izpodbijati, ker denarna odpravnina iz prejšnjega odstavka,
ki jo ponudi družba, ni primerna ali ker denarna odpravnina sploh
ni bila ponujena.
(3) Za pravico do denarne odpravnine iz
prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 603.
člena tega zakona. Če je bila proti sklepu o preoblikovanju vložena
tožba za izpodbijanje ali ugotovitev ničnosti, začne teči rok za
vložitev predloga za določitev primerne denarne odpravnine od dneva
pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče tožbeni zahtevek
zavrnilo, ali od dneva umika tožbe.
5. oddelek
PREOBLIKOVANJE KOMANDITNE DELNIŠKE
DRUŽBE V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
657. člen
(pogoji)
(1) Komanditna delniška družba se lahko s
sklepom skupščine in s soglasjem vseh komplementarjev preoblikuje v
družbo z omejeno odgovornostjo.
(2) Skupščini, ki sklepa o
preoblikovanju, se predloži bilanca. Če je za obračun s
komplementarjem potrebna bilanca, ki je sestavljena dan pred
sklepom o preoblikovanju, se predloži ta bilanca, sicer pa bilanca,
ki se sestavi za čas največ šest mesecev pred sklepom o
preoblikovanju, in po načelih, ki so predvidena za obračun s
komplementarji.
(3) Za prijavo preoblikovanja se smiselno
uporabljajo določbe 649. in 650. člena tega zakona.
6. oddelek
PREOBLIKOVANJE DRUŽBE Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO V KOMANDITNO DELNIŠKO DRUŽBO
658. člen
(pogoji)
(1) Za preoblikovanje družbe z omejeno
odgovornostjo v komanditno delniško družbo sta potrebna sklep
skupščine družbenikov in pristop vsaj enega komplementarja. Pristop
mora biti potrjen z notarsko listino.
(2) Skupščini družbenikov, ki sklepa o
preoblikovanju, se predloži obračun, v katerem so premoženjski
predmeti in obveznosti družbe določeni z vrednostjo na dan
obračuna. Obračun se sestavi na dan, od katerega dalje bodo
komplementarji sodelovali pri dobičku in izgubi družbe. Če je ta
dan pred sklepom o preoblikovanju, se obračun sestavi za največ
šest mesecev pred sklepom o preoblikovanju. Obračun se priloži
zapisniku kot priloga.
(3) Ustanovitelje zamenjajo družbeniki,
ki so glasovali za preoblikovanje, in komplementarji.
659. člen
(prijava
preoblikovanja)
Hkrati s sklepom o preoblikovanju je
treba za vpis v register prijaviti komplementarje. Za prijavo
preoblikovanja se smiselno uporabljajo določbe 643. člena tega
zakona.
660. člen
(učinek vpisa)
Komanditna delniška družba obstaja od
vpisa preoblikovanja v register. Poslovni deleži postanejo delnice.
Pravice tretjih oseb iz poslovnega deleža se uresničujejo kot
pravice iz delnice. Komplementarji so upnikom družbe neomejeno
odgovorni tudi za obveznosti, ki so nastale pred njihovim
pristopom.
661. člen
(uporaba predpisov o preoblikovanju v
delniško družbo)
Za preoblikovanje v komanditno delniško
družbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o preoblikovanju
družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo.
6.a oddelek
Posebna pravila za čezmejna
preoblikovanja kapitalskih družb
661.a člen
(splošna pravila in pomen
pojmov)
(1) V čezmejnih preoblikovanjih so lahko
udeležene kapitalske družbe v oblikah iz Priloge II Direktive
2017/1132/EU s sedežem ali glavnim poslovodstvom ali glavno
dejavnostjo v državah članicah.
(2) S čezmejnim preoblikovanjem se družba
brez prenehanja ali likvidacije preoblikuje iz pravnoorganizacijske
oblike, vpisane v register v matični državi članici, v
pravnoorganizacijsko obliko ciljne države članice, pri čemer ohrani
lastnost pravne osebe in prenese vsaj sedež v ciljno državo
članico.
(3) Določbe tega oddelka se ne
uporabljajo za:
– čezmejna preoblikovanja, v katerih je
udeležena družba s ciljem kolektivnih naložb s strani javnosti
zagotovljenega kapitala, ki deluje v skladu z načelom razpršitve
tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali
ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe.
Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih
deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto
vrednosti, se štejejo kot enakovredni takemu odkupu ali ponovnemu
nakupu;
– družbe v likvidaciji, ki so začele
preostalo premoženje deliti med delničarje ali družbenike,
in
– družbe, za katere se uporabljajo
postopki in ukrepi za reševanje na podlagi zakona, ki ureja
reševanje in prisilno prenehanje bank.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem oddelku,
pomenijo:
1. »družba« je kapitalska družba, ki
izvede čezmejno preoblikovanje,
2. »matična država članica« je država
članica, v kateri je družba vpisana pred čezmejnim
preoblikovanjem,
3. »preoblikovana družba« je kapitalska
družba, ki je v ciljni državi članici vpisana kot posledica
čezmejnega preoblikovanja,
4. »ciljna država članica« je država
članica, v kateri je preoblikovana družba vpisana kot posledica
čezmejnega preoblikovanja.
(5) Dan začetka veljavnosti čezmejnega
preoblikovanja se presoja po pravu, ki velja za preoblikovano
družbo. Ta dan nastopi, ko so opravljeni predhodni nadzor
zakonitosti čezmejnega preoblikovanja ter preizkus in vpis
čezmejnega preoblikovanja v register.
661.b člen
(čezmejno
preoblikovanje)
Družba s sedežem v Republiki Sloveniji se
lahko preoblikuje v družbo iz 3. točke četrtega odstavka prejšnjega
člena, za katero velja pravo druge države članice.
661.c člen
(načrt čezmejnega
preoblikovanja)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja družbe
pripravi načrt čezmejnega preoblikovanja.
(2) Načrt čezmejnega preoblikovanja mora
vsebovati predvsem:
1. pravnoorganizacijsko obliko, firmo in
sedež družbe,
2. predlog pravnoorganizacijske oblike,
firme in sedeža preoblikovane družbe,
3. predlog akta o ustanovitvi in statuta,
če je v obliki posebnega dokumenta, ali predlog družbene pogodbe
ali statuta (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: statut)
preoblikovane družbe,
4. predlog časovnega okvira čezmejnega
preoblikovanja,
5. podrobnosti o pravicah ali ukrepih
preoblikovane družbe za uresničitev pravic imetnikov posebnih
pravic iz deležev družbe ali imetnikov vrednostnih papirjev, razen
deležev družbe, ki predstavljajo kapital družbe,
6. podrobnosti o ukrepih, ponujenih
upnikom družbe, kot so jamstva in poroštva,
7. podrobnosti o vseh posebnih
ugodnostih, ki jih imajo poslovodstvo ali člani organov vodenja ali
nadzora družbe,
8. podatek, ali je družba v zadnjih petih
letih prejela spodbude ali subvencije v Republiki
Sloveniji,
9. podatke o višini denarne odpravnine za
imetnike deležev družbe v skladu s 661.g členom tega
zakona,
10. natančen opis verjetnih vplivov
čezmejnega preoblikovanja na položaj delavcev družbe,
11. kadar je to primerno, podatke o
postopkih, s katerimi so v skladu s 86.l členom Direktive
2017/1132/EU določene podrobnosti o udeležbi delavcev pri
opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v preoblikovani
družbi.
(3) Načrt čezmejnega preoblikovanja mora
potrditi notar.
661.č člen
(poročilo poslovodstva ali organa
vodenja o čezmejnem preoblikovanju)
(1) V poročilu poslovodstva ali organa
vodenja družbe o čezmejnem preoblikovanju (v nadaljnjem besedilu:
poročilo o čezmejnem preoblikovanju) za imetnike deležev in delavce
je treba obrazložiti pravne in ekonomske posledice čezmejnega
preoblikovanja ter zlasti posledice čezmejnega preoblikovanja za
prihodnje poslovanje družbe.
(2) Poročilo o čezmejnem preoblikovanju
vsebuje tudi poročilo za imetnike deležev in poročilo za delavce.
Družba se lahko odloči, da namesto enega poročila pripravi ločeni
poročili za imetnike deležev in za delavce. Poročili vsebujeta
obrazložitev iz prejšnjega odstavka in pojasnilo iz tretjega ali
četrtega odstavka tega člena.
(3) Poročilo za imetnike deležev vsebuje
pojasnilo zlasti glede:
1. denarne odpravnine in metod za
določitev višine denarne odpravnine,
2. posledic čezmejnega preoblikovanja za
imetnike deležev,
3. pravic in ukrepov za uresničevanje
pravic imetnikov deležev.
(4) Poročilo za delavce vsebuje pojasnilo
zlasti glede: 1. posledic čezmejnega preoblikovanja za delovna
razmerja in, kadar je to potrebno, ukrepov za njihovo zaščito, 2.
morebitne bistvene spremembe veljavnih pogojev zaposlitve ali
sedežev poslovanja družbe, 3. vpliva dejavnikov iz 1. in 2. točke
tega odstavka na podružnice, če jih družba ima.
(5) Poročilo o čezmejnem preoblikovanju
ali poročili za imetnike deležev in za delavce so z načrtom
čezmejnega preoblikovanja, če je na voljo, vsaj šest tednov pred
zasedanjem skupščine družbe, ki bo odločala o soglasju za čezmejno
preoblikovanje, vsaj v elektronski obliki dostopni imetnikom
deležev in predstavniku, prek katerega delavci uresničujejo pravice
do sodelovanja pri upravljanju v skladu z zakonom, ki ureja
sodelovanje delavcev pri upravljanju, ali, če predstavnika delavcev
ni, delavcem.
(6) Kadar poslovodstvo ali organ vodenja
pravočasno prejme mnenje predstavnika delavcev glede informacij iz
prvega ali četrtega odstavka tega člena ali, če predstavnika
delavcev ni, mnenje delavcev, se to mnenje doda poročilu o
čezmejnem preoblikovanju in se o tem obvesti imetnike
deležev.
(7) Poročilo za imetnike deležev se ne
zahteva, če se poročilu za imetnike deležev odpovejo vsi imetniki
deležev. Izjava o odpovedi mora biti dana v obliki notarskega
zapisa. Izjavo o odpovedi lahko dajo imetniki deležev tudi ustno na
zasedanju skupščine, ki odloča o čezmejnem preoblikovanju. V takem
primeru se izjava vključi v zapisnik skupščine. Poročilo za delavce
se ne zahteva, kadar družba ali njena podružnica nima delavcev,
razen tistih, ki so del poslovodstva ali organa vodenja. Poročilo o
čezmejnem preoblikovanju se ne zahteva, če se pod pogoji iz prvega
do petega stavka tega odstavka imetniki deležev poročilu za
imetnike deležev odpovejo in se poročilo za delavce ne
zahteva.
(8) V statutu se določijo podrobnosti v
zvezi z zagotavljanjem dostopnosti poročila o čezmejnem
preoblikovanju ali poročil za imetnike deležev in za delavce ter
načrta čezmejnega preoblikovanja v skladu s petim odstavkom tega
člena in posredovanjem obvestila za imetnike deležev v skladu s
šestim odstavkom tega člena.
661.d člen
(revizija čezmejnega
preoblikovanja)
(1) Načrt čezmejnega preoblikovanja mora
pregledati revizor, ki mora o čezmejnem preoblikovanju izdelati
pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo o reviziji
čezmejnega preoblikovanja).
(2) Za revizijo čezmejnega preoblikovanja
se smiselno uporabljajo določbe drugega, četrtega in šestega do
osmega odstavka 583. člena tega zakona.
(3) Poročilo o reviziji čezmejnega
preoblikovanja mora vsebovati mnenje revizorja o tem, ali je
ponujena denarna odpravnina primerno nadomestilo za deleže družbe.
Pri določitvi višine denarne odpravnine se upošteva tržna vrednost
deležev družbe pred javno objavo predlaganega čezmejnega
preoblikovanja ali vrednost družbe, v kateri ni upoštevan učinek
predlaganega čezmejnega preoblikovanja in je določena v skladu s
splošno sprejetimi metodami vrednotenja. V poročilu o reviziji
čezmejnega preoblikovanja je treba pojasniti zlasti:
1. z uporabo katerih metod ocenjevanja
vrednosti podjetij je bila določena višina denarne odpravnine, ki
je predlagana v načrtu čezmejnega preoblikovanja,
2. razloge, zaradi katerih je uporaba
izbranih metod v zadevnem primeru primerna za določitev višine
denarne odpravnine, in
3. če je bilo za določitev višine denarne
odpravnine uporabljenih več metod, kolikšna vrednost je bila
ugotovljena pri uporabi vsake od izbranih metod; hkrati je treba
podati mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takim metodam pri
izračunu vrednosti, o kateri se odloča, in opisati vse morebitne
posebne težave pri ocenjevanju vrednosti deležev družbe.
(4) Pri izdelavi poročila o reviziji
čezmejnega preoblikovanja je revizor upravičen, da od družbe
zahteva vse informacije, ki jih potrebuje, da izpolni svojo nalogo.
Revizorji varujejo zaupne informacije, za katere so izvedeli pri
reviziji čezmejnega preoblikovanja, v skladu z določbami zakona, ki
ureja revidiranje.
(5) Poročilo o reviziji čezmejnega
preoblikovanja se imetnikom deležev predloži najpozneje en mesec
pred zasedanjem skupščine.
(6) Revizija načrta čezmejnega
preoblikovanja se ne opravi, če se ji odpovejo vsi imetniki
deležev. Izjava odpovedi mora biti dana v obliki notarskega zapisa.
Izjavo o odpovedi lahko dajo imetniki deležev tudi ustno na
zasedanju skupščine, ki odloča o čezmejnem preoblikovanju. V takem
primeru se izjava vključi v zapisnik skupščine. Določbe tega člena
se ne uporabljajo za družbe z enim imetnikom deležev.
661.e člen
(javna objava)
(1) Družba najpozneje pet tednov pred
zasedanjem skupščine, ki bo odločala o soglasju za čezmejno
preoblikovanje, predloži registrskemu organu zaradi javne objave
naslednje listine:
1. načrt čezmejnega
preoblikovanja,
2. obvestilo, da lahko delavci, upniki in
imetniki deležev najpozneje pet delovnih dni pred zasedanjem
skupščine podajo pripombe na načrt čezmejnega preoblikovanja,
in
3. poročilo o reviziji čezmejnega
preoblikovanja, če je na voljo.
(2) Listine iz prejšnjega odstavka so
javno dostopne najpozneje en mesec pred zasedanjem skupščine. Z
dnem objave so listine javno dostopne tudi prek sistema povezovanja
poslovnih registrov.
(3) Kadar premoženje, pravice in
obveznosti družbe s čezmejnim preoblikovanjem preidejo na
preoblikovano družbo, katere vsota osnovnega kapitala in vezanih
rezerv bo manjša od vsote osnovnega kapitala in vezanih rezerv, ki
jih je oblikovala družba, je treba znane upnike te družbe osebno
obvestiti o objavi listin iz prvega odstavka tega člena in o
spletni strani, na kateri so listine javno dostopne.
661.f člen
(izvedba in soglasje skupščine za
čezmejno preoblikovanje)
(1) Za skupščino družbe, ki bo odločala o
soglasju za čezmejno preoblikovanje, je treba predložiti vsaj načrt
čezmejnega preoblikovanja, poročili o čezmejnem preoblikovanju in o
reviziji čezmejnega preoblikovanja, če sta na voljo, mnenje iz
šestega odstavka 661.č člena tega zakona ter pripombe delavcev,
upnikov in imetnikov deležev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Za soglasje skupščine za čezmejno
preoblikovanje se smiselno uporabljajo določbe 585. člena tega
zakona.
(3) Skupščina lahko čezmejno
preoblikovanje pogojuje tako, da izrecno potrdi način soodločanja
delavcev v preoblikovani družbi.
(4) Sklepa skupščine, ki je odločila o
soglasju za čezmejno preoblikovanje, ni mogoče izpodbijati, če se
razlogi za izpodbijanje nanašajo le na:
1. neprimernost višine denarne odpravnine
ali
2. neskladnost utemeljitve in
obrazložitve denarne odpravnine s tem zakonom.
661.g člen
(ponudba denarne odpravnine v načrtu
čezmejnega preoblikovanja)
(1) Vsak imetnik deležev, ki je na
skupščini na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za čezmejno
preoblikovanje, lahko od družbe ali od druge osebe, ki se je
zavezala plačati denarno odpravnino, zahteva, da prevzame njegove
deleže za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico ima tudi
imetnik deležev, ki se skupščine ni udeležil, če mu je bila
protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če skupščina ni
bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na skupščini ni bil
pravilno objavljen. Imetnik deležev, ki je bil navzoč na skupščini,
ki se je izvedla kot elektronska ali virtualna skupščina, lahko
ugovarja sklepu o soglasju za čezmejno združitev z uporabo
elektronskih sredstev najpozneje v 24 urah po začetku skupščine.
Družba določi elektronski naslov, na katerega lahko imetniki
deležev pošljejo zahtevke iz tega odstavka.
(2) Ponudba denarne odpravnine veže
ponudnika do izteka enega meseca od dneva sprejetja sklepa o
soglasju za čezmejno preoblikovanje. Ponudba denarne odpravnine
vsebuje odložni pogoj, ki nastopi, ko je čezmejno preoblikovanje
vpisano v register. Rok za plačilo denarne odpravnine je dva meseca
po vpisu čezmejnega preoblikovanja v register. Obveznost plačati
denarno odpravnino zastara v treh letih po objavi vpisa čezmejnega
preoblikovanja v register. Stroške v zvezi s prevzemom deležev
krije družba ali druga oseba, ki je v načrtu čezmejnega
preoblikovanja prevzela obveznost plačati denarno
odpravnino.
(3) Upravičencem do denarne odpravnine iz
prvega odstavka tega člena je treba za izpolnitev obveznosti
plačila denarne odpravnine dati ustrezno zavarovanje.
(4) Registrski organ lahko potrdilo iz
sedmega odstavka 661.j člena tega zakona izda šele, ko ugotovi, da
je bilo za izpolnitev obveznosti plačila denarne odpravnine dano
ustrezno zavarovanje ali da so se vsi upravičenci do denarne
odpravnine tej odpovedali.
(5) Če statut določa, da je za prenos
deležev potrebno dovoljenje družbe ali imetnikov deležev, se lahko
deleži od dneva sprejetja sklepa o soglasju za čezmejno
preoblikovanje do izteka roka za sprejem ponudbe denarne odpravnine
prenašajo brez dovoljenja.
661.h člen
(sodni preizkus višine denarne
odpravnine)
(1) Imetniki deležev, ki so na zapisnik
ugovarjali sklepu o soglasju za čezmejno preoblikovanje, lahko
zahtevajo sodni preizkus primernosti višine denarne odpravnine. To
pravico ima tudi imetnik deležev, ki se skupščine ni udeležil, če
mu je bila protipravno preprečena udeležba na skupščini ali če
skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na
skupščini ni bil pravilno objavljen.
(2) Za postopek sodnega preizkusa
primernosti višine denarne odpravnine se smiselno uporabljajo
določbe 603. člena tega zakona.
661.i člen
(varstvo upnikov in imetnikov posebnih
pravic)
(1) Upniki lahko od sodišča zahtevajo
zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve, ki
so starejše od datuma objave načrta čezmejnega preoblikovanja, če
tako zavarovanje zahtevajo v treh mesecih po objavi načrta
čezmejnega preoblikovanja.
(2) Upniki lahko to pravico uveljavljajo
samo, če verjetno izkažejo, da je zaradi čezmejnega preoblikovanja
ogrožena izpolnitev njihovih terjatev in družba ni zagotovila
ustreznih ukrepov.
(3) Če je družba izdala zamenljive
obveznice, obveznice s pravico do prednostnega nakupa delnic ali
dividendne obveznice ali posameznim osebam drugače zagotovila
posebne pravice do udeležbe pri dobičku, je treba imetnikom teh
pravic zagotoviti enakovredne pravice v preoblikovani
družbi.
(4) Registrski organ lahko potrdilo iz
sedmega odstavka 661.j člena tega zakona izda šele, ko ugotovi, da
je bilo upnikom, ki so upravičeni do zavarovanja po prvem in drugem
odstavku tega člena, to dano ali da so bile imetnikom posebnih
pravic iz prejšnjega odstavka zagotovljene enakovredne
pravice.
(5) Če obveznost do upnika iz prvega
odstavka tega člena ni poplačana, lahko upnik v dveh letih po vpisu
preoblikovane družbe v register zahteva poplačilo te obveznosti v
Republiki Sloveniji. Pravica zahtevati poplačilo obveznosti iz
prejšnjega stavka ne posega v pravila o pristojnosti na podlagi
pravnih aktov EU, zakona ali sklenjene pogodbe.
661.j člen
(predhodni nadzor zakonitosti
čezmejnega preoblikovanja, potrdilo registrskega organa in vpis
prenehanja družbe v register v Republiki Sloveniji)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja
predlaga vpis namere čezmejnega preoblikovanja v
register.
(2) Prijavi za vpis namere čezmejnega
preoblikovanja je treba priložiti:
1. načrt čezmejnega
preoblikovanja,
2. zapisnik zasedanja skupščine družbe,
ki je odločala o soglasju za čezmejno preoblikovanje,
3. dovoljenje pristojnega organa, če se
za čezmejno preoblikovanje to zahteva,
4. poročilo o čezmejnem preoblikovanju,
če je na voljo, in mnenje iz šestega odstavka 661.č člena tega
zakona,
5. poročilo o reviziji čezmejnega
preoblikovanja, če je na voljo,
6. pripombe delavcev, upnikov in
imetnikov deležev družbe iz 2. točke prvega odstavka 661.e člena
tega zakona,
7. zaključno poročilo družbe,
8. dokaz, da je bilo nameravano čezmejno
preoblikovanje objavljeno v skladu s 661.e členom tega
zakona,
9. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic imetnikov deležev,
10. dokaze o zagotovitvi pogojev za
uresničitev pravic upnikov v skladu s prvim in drugim odstavkom
prejšnjega člena ali izjavo, da to ni bilo potrebno,
11. izjavo poslovodstva ali organa
vodenja glede izpodbijanja sklepa skupščine, za katero se smiselno
uporablja določba 1. točke drugega odstavka 590. člena tega zakona,
in
12. izjavo poslovodstva ali organa
vodenja o številu imetnikov deležev, ki uveljavljajo pravico
zahtevati prevzem deležev za plačilo denarne odpravnine, in o
načinu uresničitve te pravice.
(3) Če poslovodstvo ali organ vodenja ne
predloži izjave iz 11. ali 12. točke prejšnjega odstavka, ker je
bila proti sklepu skupščine o soglasju za čezmejno preoblikovanje
vložena tožba za izpodbijanje navedenega sklepa ali ugotovitev
njegove ničnosti, se smiselno uporabljajo določbe tretjega do
petega odstavka 590. člena tega zakona.
(4) Registrski organ pregleda vse listine
in informacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena in, kadar
je to primerno, izjavo poslovodstva ali organa vodenja, da so se
začeli postopki v skladu z določbami zakona, ki ureja soodločanje
delavcev pri čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb, ter
preizkusi, ali so bila v zvezi s čezmejnim preoblikovanjem pravilno
opravljena vsa predpisana pravna opravila, ali so izpolnjene
predpostavke za uveljavitev pravice imetnikov deležev zahtevati
prevzem deležev za plačilo denarne odpravnine, ali je dokazano, da
so se vsi imetniki deležev veljavno odpovedali tej pravici, ali so
izpolnjene predpostavke za uveljavitev pravice upnikov zahtevati
zavarovanje ter ali načrt čezmejnega preoblikovanja vsebuje podatke
o postopkih, s katerimi so določene podrobnosti o udeležbi delavcev
pri opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v preoblikovani
družbi, in o možnostih za udeležbo delavcev pri opredelitvi
njihovih pravic do soodločanja.
(5) Registrski organ preveri, da družba
nima zapadlih neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih
nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike
Slovenije, v višini več kot 50 eurov in da ima izpolnjene vse
obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za
izplačilo plače in nadomestila plače za zadnjih 24
mesecev.
(6) Registrski organ preizkusi, ali je
čezmejno preoblikovanje namenjeno zlorabam ali goljufijam, ki
vodijo k izmikanju pravu EU ali zakonodaji Republike Slovenije ali
obidu tega prava ali zakonodaje ali je takšno izmikanje ali obid
njihov cilj, ali za kriminalne namene. Registrski organ zavrne
predlog za vpis namere čezmejnega preoblikovanja, če ugotovi namen
iz prejšnjega stavka. Rok iz sedmega odstavka tega člena se lahko
podaljša za tri mesece, če je to potrebno za razjasnitev posameznih
vprašanj.
(7) Če registrski organ ugotovi, da so
bila v zvezi s čezmejnim preoblikovanjem pravilno opravljena vsa
predpisana pravna opravila, da so izpolnjene predpostavke za
uveljavitev pravice imetnikov deležev zahtevati prevzem deležev za
plačilo denarne odpravnine in pravice upnikov zahtevati
zavarovanje, da so imetnikom posebnih pravic zagotovljene
enakovredne pravice, da okoliščine iz petega odstavka tega člena
niso izpolnjene in da ne obstaja namen iz prejšnjega odstavka,
vpiše namero čezmejnega preoblikovanja in najpozneje v treh mesecih
po prejemu popolne prijave izda potrdilo, s katerim potrdi, da so
za čezmejno preoblikovanje izpolnjeni vsi pogoji in so bila
pravilno opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo treba
opraviti za čezmejno preoblikovanje.
(8) Če registrski organ ne odloči v roku
iz šestega ali sedmega odstavka tega člena, predlagatelja vpisa iz
prvega odstavka tega člena obvesti o razlogih za zamudo.
(9) Registrski organ lahko v okviru
postopka iz tega člena zahteva listine in informacije od družbe iz
prvega odstavka tega člena, državnega organa ali nosilca javnih
pooblastil, organa države članice preoblikovane družbe, ali določi
izvedenca.
(10) Ob vpisu namere za čezmejno
preoblikovanje se vpišejo vsaj nameravana firma in sedež
preoblikovane družbe, ter register, pri katerem bo ta družba
vpisana. Vpis se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz
sedmega odstavka tega člena.
(11) Registrski organ potrdilo po uradni
dolžnosti nemudoma brezplačno pošlje prek sistema povezovanja
poslovnih registrov pristojnemu organu ciljne države članice, v
kateri bo imela preoblikovana družba svoj sedež.
(12) Potrdilo je javno dostopno prek
sistema povezovanja poslovnih registrov.
(13) Registrski organ po uradni dolžnosti
nemudoma vpiše vsaj prenehanje družbe zaradi čezmejnega
preoblikovanja, datum prenehanja ter registrsko številko, firmo in
pravnoorganizacijsko obliko preoblikovane družbe, na podlagi
obvestila pristojnega organa ciljne države članice o vpisu
čezmejnega preoblikovanja v register, ki ga prejme prek sistema
povezovanja poslovnih registrov.
661.k člen
(prijava za vpis čezmejnega
preoblikovanja, preizkus in vpis čezmejnega preoblikovanja v
register v Republiki Sloveniji)
(1) Poslovodstvo ali organ vodenja družbe
in poslovodstvo ali organ vodenja družbe, ki bo nastala s čezmejnim
preoblikovanjem s sedežem v Republiki Sloveniji, morata hkrati
predlagati vpis čezmejnega preoblikovanja in vpis družbe, ki bo
nastala s čezmejnim preoblikovanjem s sedežem v Republiki Sloveniji
(v nadaljnjem besedilu: prijava za vpis čezmejnega preoblikovanja),
v register.
(2) Prijavi za vpis čezmejnega
preoblikovanja je treba priložiti:
1. načrt čezmejnega preoblikovanja, ki ga
je s sklepom o soglasju za čezmejno preoblikovanje potrdila
skupščina družbe,
2. za družbo, ki bo nastala s čezmejnim
preoblikovanjem s sedežem v Republiki Sloveniji, listine, ki jih je
treba predložiti za vpis ustanovitve družbe v register.
(3) Potrdilo, ki ga je po opravljenem
vpisu nameravanega čezmejnega preoblikovanja izdal pristojni organ
matične države članice, v kateri ima družba svoj sedež, in ki
dokazuje, da so bila pravilno opravljena vsa pravna opravila, ki
jih je bilo treba opraviti za čezmejno preoblikovanje, registrski
organ prejme prek sistema povezovanja poslovnih
registrov.
(4) Pred vpisom čezmejnega preoblikovanja
v register mora registrski organ preizkusiti, ali so bila v družbi
izvedena pogajanja o udeležbi delavcev pri soodločanju v družbi, ki
bo nastala s čezmejnim preoblikovanjem.
(5) Registrski organ po vpisu čezmejnega
preoblikovanja v register po uradni dolžnosti o tem vpisu prek
sistema povezovanja poslovnih registrov obvesti pristojni organ
matične države članice, v kateri je družba vpisana v
register.
661.l člen
(učinek vpisa)
Z vpisom čezmejnega preoblikovanja v
register nastanejo naslednje pravne posledice:
1. na preoblikovano družbo preidejo vse
premoženje, pravice in obveznosti družbe,
2. imetniki deležev družbe postanejo
imetniki deležev preoblikovane družbe, razen v primeru iz 661.g
člena tega zakona,
3. preoblikovana družba kot univerzalni
pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je
bila družba.
661.m člen
(izključitev ničnosti vpisa čezmejnega
preoblikovanja v register)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja
sodni register, o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa tožba za
ugotovitev ničnosti vpisa čezmejnega preoblikovanja v register ni
dovoljena.
7. oddelek
DRUGA PREOBLIKOVANJA
662. člen
(preoblikovanje zadruge v
družbo)
(1) Zadruga se lahko preoblikuje v
delniško družbo, če na vsakega zadružnika ali zadružnico (v
nadaljnjem besedilu: zadružnik) odpade delež najmanj 1
euro.
(2) Za preoblikovanje je potreben sklep
občnega zbora zadruge. Upravni odbor ali direktor zadruge mora
predlog za preoblikovanje zadruge v delniško družbo pisno sporočiti
vsem zadružnikom ob sklicu občnega zbora zadruge.
(3) Za veljavnost sklepa občnega zbora
zadruge o preoblikovanju v delniško družbo se smiselno uporabljajo
določbe drugega in tretjega odstavka 648. člena tega
zakona.
(4) Pred preoblikovanjem zadruge v
delniško družbo mora zadruga prenesti premoženje, ki se po določbah
zakona, ki ureja zadruge, ne sme razdeliti med zadružnike, na
zadružno zvezo, katere člani so.
(5) Za prijavo preoblikovanja in učinek
vpisa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o preoblikovanju
družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo.
(6) Zadruga se lahko preoblikuje v
družbo, ki ni delniška družba, če tako določa poseben
zakon.
663. člen
(vsebina sklepa o preoblikovanju
zadruge v delniško družbo)
(1) Pred sklepanjem o preoblikovanju
zadruge v delniško družbo se na občnem zboru zadruge, ki odloča o
preoblikovanju, preberejo poročila revizorjev, v katerih morajo
biti ocenjene posledice preoblikovanja za interese delničarjev in
upnikov.
(2) S sklepom o preoblikovanju se
določijo:
– firma in sedež družbe,
– znesek delnic in upravičenci,
in
– drugi za izvedbo preoblikovanja
potrebni podatki.
(3) Zadružna pravila se spremenijo tako,
da vsebujejo vse sestavine, predpisane za statut delniške
družbe.
664. člen
(preoblikovanje družbe v
zadrugo)
(1) Delniška družba se lahko preoblikuje
v zadrugo, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
preoblikovanju delniške družbe v druge oblike družb, če drug zakon
ne določa drugače.
(2) Druge družbe se lahko preoblikuje v
zadrugo, če tako določa poseben zakon.
665. člen
(preoblikovanje kapitalskih družb v
osebne družbe in preoblikovanje osebnih družb v kapitalske
družbe)
(1) Za preoblikovanje kapitalskih družb v
osebne družbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
preoblikovanju delniške družbe v druge družbe, s tem da je za sklep
o preoblikovanju potrebno soglasje tistega družbenika, ki je v
osebni družbi za obveznosti družbe odgovoren z vsem svojim
premoženjem.
(2) Za preoblikovanje osebnih družb v
kapitalske družbe se uporablja prejšnji odstavek. Osebno odgovorni
družbeniki so še naprej odgovorni za obveznosti družbe, ki so
nastale pred vpisom preoblikovanja v register. Ob prenehanju družbe
se za zastaranje uporabljajo določbe 133. in 134. člen tega
zakona.
666. člen
(preoblikovanje zavodov v gospodarske
družbe)
Za preoblikovanje zavodov v gospodarske
družbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o preoblikovanju
delniške družbe v druge družbe, s tem da je za sklep o
preoblikovanju poleg sklepa pristojnega organa zavoda v skladu z
aktom o ustanovitvi ali statutom potrebno še soglasje
ustanoviteljev, katerih ustanoviteljski deleži znašajo devet
desetin, in družbenika, ki bo v družbi po preoblikovanju odgovarjal
za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Za ustanovitelje,
ki niso glasovali za sklep o preoblikovanju, se smiselno
uporabljajo določbe 651. člena tega zakona.
Sedmo poglavje
STATUSNO PREOBLIKOVANJE
PODJETNIKA
1. oddelek
SPLOŠNO
667. člen
(oblike statusnega preoblikovanja
podjetnika)
(1) Podjetnik se lahko statusno
preoblikuje:
– s prenosom podjetja na novo kapitalsko
družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja,
ali
– s prenosom podjetja na prevzemno
kapitalsko družbo.
(2) S prenosom preidejo na družbo
podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s
podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa
pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem
podjetnika.
2. oddelek
PRENOS PODJETJA NA NOVO KAPITALSKO
DRUŽBO
668. člen
(pogoji)
(1) Podjetnik mora v pisni obliki
sprejeti sklep o prenosu podjetja.
(2) V sklepu o prenosu morajo biti
navedeni:
– firma in sedež podjetnika,
– izjava o prenosu podjetja,
in
– vrednost podjetja (premoženje ter
pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa
podjetja z natančnim opisom podjetja. Pri tem se je mogoče
sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca
stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove
vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa.
Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v
register ne smejo biti starejše od treh mesecev.
(3) Sklepu o prenosu mora biti priložen
tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena
s prenosom podjetja podjetnika.
(4) Dan obračuna prenosa podjetja iz
drugega odstavka tega člena je bilančni presečni dan, po stanju na
katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika.
Za sestavo računovodskih izkazov po tem odstavku se smiselno
uporabljajo določbe prvega odstavka 68. člena tega zakona. Od dneva
obračuna prenosa podjetja dalje se šteje, da so dejanja podjetnika,
ki se nanašajo na preneseno podjetje, opravljena za račun nove ali
prevzemne kapitalske družbe.
669. člen
(uporaba pravil o
ustanovitvi)
(1) Za ustanovitev nove družbe veljajo
določbe tega zakona o ustanovitvi, razen drugega odstavka 191.
člena tega zakona.
(2) Ustanovitev nove družbe mora
pregledati ustanovitveni revizor. Za ustanovitveno revizijo se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustanovitveni reviziji
delniške družbe, pri čemer ustanovitveno poročilo iz 193. člena
tega zakona ni potrebno. Če vrednost prenesenega podjetja ni večja
od vrednosti, določene v četrtem odstavku 476. člena tega zakona,
ustanovitvena revizija za družbo z omejeno odgovornostjo ni
potrebna.
670. člen
(predlog za vpis prenosa
podjetja)
(1) Podjetnik mora vložiti prijavo za
vpis prenosa podjetja pri registrskem organu.
(2) Predlogu za vpis prenosa podjetja je
treba priložiti:
– sklep o prenosu podjetja, in
– listine, ki jih je treba predložiti ob
vpisu ustanovitve nove družbe v register.
671. člen
(učinek vpisa prenosa podjetja na novo
družbo)
(1) Registrski organ hkrati vpiše prenos
podjetja in ustanovitev nove družbe. Pri vpisu nove družbe je treba
v register vpisati, da je družba nastala s prenosom podjetja
podjetnika.
(2) Z vpisom prenosa v register podjetnik
preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika v skladu s
sklepom o prenosu podjetja preide na novo družbo, podjetnik pa
postane imetnik deležev nove družbe.
(3) Registrski organ mora o vpisu prenosa
podjetja obvestiti AJPES, da opravi izbris podjetnika iz Poslovnega
registra Slovenije.
672. člen
(podjetnikova odgovornost za
obveznosti)
Če družba ne izpolni obveznosti, ki so
nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja
v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Za
zastaranje se smiselno uporabljajo določbe 133. in 134. člena tega
zakona.
3. oddelek
PRENOS PODJETJA NA PREVZEMNO
KAPITALSKO DRUŽBO
673. člen
(uporaba določb)
(1) Za prenos podjetja na prevzemno
družbo se smiselno uporabljajo določbe 668. do 672. člena tega
zakona, pri čemer se:
– sklep o prenosu podjetja nadomesti s
pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in
poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa,
in
– nova družba nadomesti s prevzemno
družbo.
(2) Če prevzemna družba zaradi prenosa
podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe
588. člena tega zakona. V takem primeru mora biti povečanje
osnovnega kapitala vpisano v register hkrati z vpisom prenosa
podjetja.
(3) Za prevzemno družbo se smiselno
uporabljajo tudi določbe tega zakona o pripojitvi.
4. oddelek
PRENOS DELA PODJETJA
673.a člen
(uporaba določb)
Za prenos dela podjetja podjetnika se
smiselno uporabljajo določbe 667. do 673. člena tega zakona, razen
določbe drugega odstavka glede prenehanja opravljanja dejavnosti in
tretjega odstavka 671. člena tega zakona.
VII. DEL
TUJA PODJETJA
Prvo poglavje
SPLOŠNO
674. člen
(pojem)
(1) Tuje podjetje po tem zakonu je
fizična ali pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima
prebivališče ali sedež zunaj Republike Slovenije v državi članici
(v nadaljnjem besedilu: tuje podjetje iz države članice) ali v
državi, ki ni država članica (v nadaljnjem besedilu: tuje podjetje
iz tretje države).
(2) Položaj tujega podjetja se presoja po
pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa
drugače.
675. člen
(poslovanje v Republiki
Sloveniji)
Tuje podjetje je pri poslovanju v
Republiki Sloveniji glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti
izenačeno z družbami ali podjetniki s sedežem v Republiki
Sloveniji, če zakon ne določa drugače.
Drugo poglavje
PODRUŽNICE
676. člen
(pravica do opravljanja
dejavnosti)
(1) Tuje podjetje lahko opravlja
pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko
podružnic.
(2) Za podružnico se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o:
– dejavnosti (6. člen);
– firmi (12. do 23. člen);
– sedežu (29. in 30. člen);
– prokuri (33. do 37. člen).
677. člen
(vpis v register)
(1) Prijavo za vpis podružnice v register
vloži zastopnik tujega podjetja in mora vsebovati:
– firmo in sedež podružnice in tujega
podjetja,
– registrsko številko tujega
podjetja,
– enotni identifikator, če ga tuje
podjetje ima,
– pravnoorganizacijsko obliko tujega
podjetja,
– dejavnosti, ki jih opravlja
podružnica,
– podatke o osebah, ki zastopajo
podružnico in tuje podjetje,
– identifikacijske podatke o
ustanoviteljih ali družbenikih tujega podjetja,
– vrsto in obseg odgovornosti
ustanoviteljev ali družbenikov tujega podjetja,
– datum vstopa in izstopa ustanoviteljev
ali družbenikov tujega podjetja,
– višino vložka ustanoviteljev ali
družbenikov tujega podjetja in
– druge podatke, določene z
zakonom.
(2) Prijavi je treba
priložiti:
– izpisek iz registra, iz katerega sta
razvidna vsebina in datum vpisa matičnega podjetja;
– sklep poslovodstva o ustanovitvi
podružnice;
– prepis pravil ali pogodbe družbenikov,
ki mora biti notarsko overjen, in
– overjeno letno poročilo zadnjega leta
poslovanja tujega podjetja, ki ustanavlja podružnico, v skrajšani
obliki.
(3) Listine iz prejšnjega odstavka morajo
biti predložene v izvirniku in overjenem prevodu.
(4) Če se v register vpisani podatki in
zbirko listin vložene listine podružnice razlikujejo od na
enakovreden način razkritih podatkov in listin tujega podjetja v
državi, v kateri ima svoj sedež, je za pravni promet s podružnico
odločilno razkritje podatkov podružnice.
(5) Po vpisu podružnice tujega podjetja
iz države članice registrski organ po uradni dolžnosti prek sistema
povezovanja poslovnih registrov o tem dejstvu nemudoma obvesti
pristojni organ države članice tujega podjetja.
677.a člen
(vpis sprememb podatkov in listin
tujega podjetja iz države članice)
(1) Registrski organ po uradni dolžnosti
vpiše v register spremembe podatkov in listin tujega podjetja iz
države članice na podlagi obvestila pristojnega organa države
članice tujega podjetja, ki ga prejme prek sistema povezovanja
poslovnih registrov, in sicer:
– firmo in sedež,
– registrsko številko,
– pravnoorganizacijsko obliko
in
– podatke o osebah, ki zastopajo tuje
podjetje.
(2) Registrski organ prek sistema
povezovanja poslovnih registrov nemudoma potrdi prejem obvestila
pristojnega organa države članice tujega podjetja.
(3) Registrski organ po uradni dolžnosti
obvesti podružnico o vpisu podatkov iz prvega odstavka tega
člena.
677.b člen
(obvestilo v zvezi z letnim poročilom
tujega podjetja iz države članice)
(1) AJPES prejem letnega poročila tujega
podjetja ali obvestila o objavi letnega poročila tujega podjetja iz
države članice, ki ga pošlje pristojni organ države članice tujega
podjetja prek sistema povezovanja poslovnih registrov, prek sistema
povezovanja poslovnih registrov nemudoma potrdi pristojnemu organu
države članice tujega podjetja.
(2) AJPES po uradni dolžnosti nemudoma
obvesti podružnico tujega podjetja iz države članice o prejemu
letnega poročila ali obvestila pristojnega organa države članice
tujega podjetja iz prejšnjega odstavka.
678. člen
(črtan)
679. člen
(nastopanje v pravnem
prometu)
(1) Podružnica nastopa v imenu in za
račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega
podjetja, njegov sedež in svojo firmo.
(2) Na vseh sporočilih, uradnih dopisih,
naročilnicah in drugih listinah podružnice mora biti poleg firme
podružnice naveden register, v katerem so shranjene listine o
podružnici, skupaj s številko podružnice v tem registru. Če
zakonodaja države, ki velja za tuje podjetje iz tretje države,
zahteva vpis podjetja v register, morata biti navedena tudi
register, v katerem je vpisano tuje podjetje iz tretje države, in
njegova registrska številka v tem registru.
680. člen
(začetek opravljanja
dejavnosti)
(1) Pred vpisom podružnice v register
tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki
Sloveniji.
(2) Za podružnice se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o poslovnih knjigah in letnem poročilu, če ta
zakon ne določa drugače.
(3) Podružnica tujega podjetja iz države
članice predloži letno poročilo tega podjetja, če je bilo to
sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države
članice, ki velja za podjetje v skladu z Direktivo 2013/34/EU in
Direktivo 2006/43/ES.
(4) Podružnica tujega podjetja iz tretje
države predloži letno poročilo tega podjetja, če je bilo to
sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države,
ki velja za podjetje iz tretje države. Če letno poročilo tujega
podjetja iz tretje države ni sestavljeno v skladu z Direktivo
2013/34/EU ali na enakovreden način, je treba letno poročilo
sestaviti in razkriti za dejavnosti podružnice.
681. člen
(glavna in izbrana
podružnica)
(1) Če je tuje podjetje sočasno
ustanovilo na območju Republike Slovenije več podružnic, mora biti
v prijavi za vpis v register, pa tudi v firmi podružnice označeno,
katera podružnica je na območju Republike Slovenije
glavna.
(2) Če tuje podjetje ustanavlja več
podružnic na območju Republike Slovenije v zaporedju, je treba v
prijavi za vpis vsake podružnice navesti zaporedje
ustanovitve.
(3) Če tuje podjetje ustanovi sočasno ali
v zaporedju dve ali več podružnic, lahko ob vpisu podružnic v
register predloži listine iz prve, tretje in četrte alineje drugega
odstavka 677. člena tega zakona le ob vpisu ene od podružnic, ki jo
samo izbere, in v primeru sočasne ustanovitve ni nujno glavna
podružnica. Pri vpisu preostalih podružnic v register navede
številko izbrane podružnice in register, v katerega je
vpisana.
(4) Če ima tuje podjetje izbrano
podružnico s skladu s prejšnjim odstavkom, lahko predloži letno
poročilo v razkritje samo izbrana podružnica.
682. člen
(zastopniki tujega podjetja v
podružnici)
Za vsako podružnico je treba imenovati
enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje. Tuje
podjetje lahko iste zastopnike postavi za več podružnic, zastopniki
v glavni podružnici pa so po zakonu tudi zastopniki drugih
podružnic tudi takrat, če so zanje postavljeni tudi drugi
zastopniki.
683. člen
(odgovornost za
obveznosti)
Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem
podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim
premoženjem.
683.a člen
(izbris)
(1) Podružnica se izbriše iz
registra:
1. na podlagi prijave zastopnika
podružnice ali tujega podjetja;
2. po uradni dolžnosti na podlagi
obvestila pristojnega organa države članice, prejetega prek sistema
povezovanja poslovnih registrov, da se je nad tujim podjetjem
končal postopek likvidacije, postopek zaradi insolventnosti ali
drug postopek, na podlagi katerega je tuje podjetje prenehalo
poslovati in je bilo izbrisano ter nima več pravnega
naslednika.
(2) Registrski organ o izbrisu podružnice
tujega podjetja iz države članice prek sistema povezovanja
poslovnih registrov obvesti pristojni organ države članice tujega
podjetja.
Tretje poglavje
POSEBNE DOLOČBE ZA NEKATERE
PODRUŽNICE
683.b člen
(poročilo o trajnostnosti v zvezi s
tujim podjetjem iz tretje države)
(1) Obveznost, da se poročilo o
trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države predloži
AJPES, ki velja za odvisne družbe v skladu s 70.d členom tega
zakona, se smiselno uporablja tudi za podružnico, ki jo je v
Republiki Sloveniji ustanovilo:
– tuje podjetje iz tretje države, ki ni v
skupini, ali
– tuje podjetje iz tretje države, ki je v
skupini, v kateri je zavezano pripraviti konsolidirano letno
poročilo za najširši krog družb v skupini tuje podjetje iz tretje
države, kadar tuje podjetje iz tretje države nima odvisne družbe iz
prvega odstavka 70.d člena tega zakona.
(2) Obveznost podružnice iz prejšnjega
odstavka je podana, kadar:
– jo je ustanovilo tuje podjetje iz
tretje države, ki je organizirano kot kapitalska družba ali kot
druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države
sedeža;
– čisti prihodki od prodaje tujega
podjetja iz tretje države ali skupine iz prejšnjega odstavka v
Evropski uniji na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih
poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat
presežejo 150.000.000 450.000.000 eurov;
– njeni čisti prihodki od prodaje v
prejšnjem poslovnem letu presežejo 40.000.000
200.000.000 eurov.
(3) Podružnica, ki izpolnjuje pogoje iz
prvega odstavka ter prve in druge alineje drugega odstavka tega
člena, ob predložitvi letnega poročila predloži AJPES podatke o
čistih prihodkih od prodaje, ki jih je tuje podjetje iz tretje
države na ravni družbe oziroma skupine ustvarilo v Republiki
Sloveniji in Evropski uniji v vsakem od zadnjih dveh zaporednih
poslovnih let.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
lahko podružnica odloči, da AJPES za javno objavo ne predloži
poročila o trajnostnosti, če je tuje podjetje iz tretje države
finančni holding, katerega poslovni modeli in dejavnosti odvisnih
družb so med seboj neodvisni.
683.c člen
(poročanje o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki za podružnice tujega podjetja iz tretje
države)
(1) Obveznost, da se poročilo o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki zaradi javne objave v roku iz prvega
odstavka 70.i člena tega zakona predloži AJPES, ki velja za odvisne
družbe v skladu s 70.j členom tega zakona, se smiselno uporablja
tudi za podružnico, ki jo je v Republiki Sloveniji
ustanovilo:
– tuje podjetje iz tretje države, ki ni v
skupini, ali
– tuje podjetje iz tretje države, ki je v
skupini, v kateri je zavezano pripraviti konsolidirano letno
poročilo za najširši krog družb v skupini tuje podjetje iz tretje
države, kadar nima odvisne družbe, za katero velja 70.j člen tega
zakona.
(2) Obveznost podružnice iz prejšnjega
odstavka glede poročanja je podana, če:
– jo je ustanovilo tuje podjetje iz
tretje države, ki je organizirano kot kapitalska družba ali kot
druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države
sedeža;
– prihodki tujega podjetja iz tretje
države ali skupine iz prejšnjega odstavka na podlagi podatkov
zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan
bilance stanja obakrat presežejo 750.000.000 eurov;
– njeni čisti prihodki od prodaje
presežejo merilo za majhne družbe, določeno v tretjem in šestem
odstavku 55. člena tega zakona.
(3) Če podružnica ne pridobi poročila o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki, zastopnik tujega podjetja v
podružnici iz 682. člena tega zakona od tujega podjetja iz tretje
države iz tretjega odstavka 70.e člena tega zakona zahteva, da
podružnici zagotovi vse podatke, potrebne za pripravo poročila. Če
tuje podjetje iz tretje države iz tretjega odstavka 70.e člena tega
zakona zahtevanih podatkov ne predloži, podružnica pripravi in
zaradi javne objave predloži AJPES poročilo o davčnih informacijah
v zvezi z dohodki, ki vsebuje podatke, ki jih ima na voljo in ki
jih je prejela ali pridobila od tujega podjetja iz tretje države,
skupaj z izjavo, da poročilo ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov,
ker ji jih tuje podjetje iz tretje države iz tretjega odstavka 70.e
člena tega zakona ni predložilo.
(4) Poročilo o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki in izjavo iz prvega in tretjega odstavka tega člena
podružnica objavi na svoji spletni strani. Ne glede na določbe 70.i
člena tega zakona zadostuje objava na spletni strani katere koli
podružnice ali družbe, ki je ustanovila podružnico ali povezane
družbe v skupini, na katero se poročilo nanaša.
(5) Ne glede na pogoje iz prvega odstavka
tega člena velja obveznost poročanja o davčnih informacijah v zvezi
z dohodki iz tega člena za vse podružnice tujega podjetja iz tretje
države, če so namenoma organizirane tako, da se z neizpolnjevanjem
pogojev izognejo obveznostim poročanja o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki.
(6) Za pretvorbo zneska pragu za nastanek
obveznosti poročanja iz druge alineje drugega odstavka tega člena v
nacionalno valuto tujega podjetja iz tretje države se uporablja
sedmi odstavek 70.e člena tega zakona.
683.č člen
(prenehanje obveznosti poročanja o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki tujega podjetja iz tretje
države)
Obveznost poročanja o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki za podružnico tujega podjetja
preneha, ko:
– prihodki tujega podjetja iz tretje
države ali skupine, v kateri je tuje podjetje iz tretje države
zavezano pripraviti konsolidirano letno poročilo za najširši krog
družb v skupini, na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih
poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat ne
presežejo merila iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena
in
– v dveh zaporednih poslovnih letih
obakrat ne izpolni pogoja iz tretje alineje drugega odstavka
prejšnjega člena.
683.d člen
(izjeme glede poročanja o davčnih
informacijah v zvezi z dohodki tujega podjetja iz tretje
države)
Določbe 683.c in 683.č člena tega zakona
se ne uporabljajo, če je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z
dohodki tujega podjetja iz tretje države ali skupine, v kateri je
tuje podjetje iz tretje države zavezano pripraviti konsolidirano
letno poročilo za najširši krog družb v skupini, pripravljeno v
skladu s 70.f členom tega zakona in izpolnjuje naslednje
pogoje:
– je najpozneje v 12 mesecih po datumu
bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo o
davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno, v vsaj enem od
uradnih jezikov Evropske unije objavljeno na spletni strani tega
tujega podjetja iz tretje države v elektronski obliki poročanja, ki
je strojno berljiva,
– ga je druga podružnica, ustanovljena v
državi članici zaradi javne objave predložila v skladu s pravom
države sedeža in s prvim odstavkom 48.d člena Direktive 2013/34/EU
in
– sta v poročilu o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki navedena firma in sedež podružnice, ki je poročilo
o davčnih informacijah v zvezi z dohodki zaradi javne objave
predložila v skladu s prejšnjo alinejo.
VIII. DEL
NADZOR NAD IZVAJANJEM
ZAKONA
684. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih
določb tega zakona opravljajo AJPES, Finančna uprava Republike
Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni
inšpektorat Republike Slovenije, Zagovornik načela enakosti in
Ministrstvo za gospodarstvo.
(2) AJPES je pristojna za nadzor nad
izvajanjem določb prvega, drugega in tretjega odstavka 58., prvega
odstavka 59., 70.d, prvega odstavka 70.i, prvega in drugega
odstavka 70.j, druge alineje 70.l, drugega in tretjega odstavka
74., prvega odstavka 75., tretjega in četrtega odstavka 680. v
zvezi z 58., 683.b, prvega in drugega odstavka 683.c ter druge
alineje 683.d člena tega zakona.
(3) Finančna uprava Republike Slovenije
je pristojna za nadzor nad izvajanjem določb tretjega odstavka 54.
člena tega zakona.
(4) Inšpektorat Republike Slovenije za
delo je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb četrtega odstavka
11. člena tega zakona.
(5) Tržni inšpektorat Republike Slovenije
je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb 13. člena, prvega in
šestega odstavka 15. člena, 19. člena, 30. člena, 30.a člena,
prvega odstavka 45. člena, petega in šestega odstavka 72. člena,
127. člena, 156. člena, 495. člena in drugega odstavka 679. člena
tega zakona.
(6) Zagovornik načela enakosti je
pristojen za nadzor nad izvajanjem določb 254.c, 254.č in 254.e
člena tega zakona.
(7) Ministrstvo za gospodarstvo je
pristojno za nadzor nad izvajanjem drugih določb tega
zakona.
IX. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
685. člen
(prekrški družbe)
(1) Z globo od 15.000 do 45.000 eurov se
za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 10.000 do 30.000
eurov srednja družba, z globo od 2.500 do 15.000 eurov majhna
družba, z globo od 1.000 do 6.000 eurov pa mikro družba
če:
1. ima določen poslovni naslov v
nasprotju z drugim odstavkom 30. člena tega zakona;
2. ki na poslovnem naslovu nima na vidnem
mestu napisa z navedbo firme in sedeža družbe (30.a
člen);
3. v register ne prijavi podatkov ali ima
v registru vpisane napačne podatke (prvi odstavek 47.
člena);
4. v registru nima vpisanih sprememb
podatkov ali pri spremembi prijavi napačne podatke ali ni sprejel
akta, ki odraža zadnje dejansko stanje (prvi odstavek 48.
člena);
5. ne vodi poslovnih knjig v skladu s
tretjim odstavkom 54. člena tega zakona;
6. priloga z izkazi ni v skladu z 69.
členom tega zakona;
7. ob izdaji prodaja delnice pod
najmanjšim emisijskim zneskom (prvi odstavek 173.
člena);
8. izda delnice, ki ob enakem deležu v
osnovnem kapitalu dajejo različno število glasov (tretji odstavek
178. člena);
9. delnice družbe, za katero se ne
uporablja zakon, ki ureja prevzeme, niso izražene v
nematerializirani obliki (182. člen);
10. ne poda zahteve za izdajo delnic v
nematerializirani obliki v roku iz drugega odstavka 182.
člena;
11. delničarje ali njihove prednike
oprosti plačila obveznosti iz 222. in 225. člena tega zakona (prvi
odstavek 226. člena);
12. vrne vložke ali jih obrestuje (227.
člen);
13. uporabi čisti dobiček v nasprotju z
določbo prvega odstavka 230. člena tega zakona;
14. pridobi lastne delnice v nasprotju z
določbami 247. člena tega zakona;
15. družba v nasprotju z določbami 248.
člena zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev
delnic;
16. pridobi lastne delnice v zastavo v
nasprotju z določbami 252. člena tega zakona;
17. delničarjem zaračuna stroške v
nasprotju s sedmim odstavkom 296. člena tega zakona;
18. poveča osnovni kapital z vložki v
nasprotju z določbami 333. in 334. člena tega zakona;
19. ravna v nasprotju s 352. členom tega
zakona;
20. izvede pogojno povečanje osnovnega
kapitala v nasprotju z določbami 343. člena tega zakona;
21. izda delnice ali začasnice pred
vpisom sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala v register
(342., 348. in 370. člen tega zakona);
22. zmanjša osnovni kapital v nasprotju z
določbami 372. člena tega zakona;
23. združi delnice v nasprotju s 376.
členom tega zakona;
24. se zmanjša osnovni kapital pod
najnižji znesek iz 171. člena tega zakona v nasprotju z določbo
378. člena tega zakona;
25. prijava in izvedba skupščine nista v
skladu s 386. členom tega zakona;
26. izplača komplementarju dividendo
oziroma odobri posojilo v nasprotju s prvim in drugim odstavkom
470. člena tega zakona;
27. izplača družbenikom premoženje, ki je
potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala (495. člen tega
zakona);
28. pridobi lastne poslovne deleže v
nasprotju z določbami 500. člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 4.000 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
685.a člen
(posebni prekršek družbe in
poslovodstva)
(1) Z globo od 15.000 do 45.000 eurov se
za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 10.000 do 30.000
eurov srednja družba, z globo od 5.000 do 15.000 eurov majhna
družba, z globo od 2.000 do 6.000 eurov pa mikro družba ki ne
odsvoji ali umakne delnic v skladu z drugim in tretjim odstavkom
250. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se
kaznuje član poslovodstva družbe, ki ne odsvoji delnic družbe ali
ne pripravi predloga sklepa skupščine o umiku delnic družbe v
skladu z drugim in tretjim odstavkom 250. člena tega
zakona.
686. člen
(drugi prekrški družbe)
(1) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 4.000 do 20.000 eurov
srednja družba, z globo od 1.000 do 10.000 eurov majhna družba, z
globo od 500 do 5.000 eurov pa mikro družba, če:
1. krši prvi in četrti odstavek 11. člena
tega zakona;
2. ima v firmi dodatne sestavine, ki
družbo podrobneje označujejo, v nasprotju s 13. členom tega
zakona;
3. uporablja besedo Slovenija v nasprotju
s 15. členom tega zakona;
4. pri svojem poslovanju ne uporablja
firme v obliki, kot je vpisana v register (19. člen);
5. na dopisih, ki jih pošilja družba, ni
podatkov iz prvega odstavka 45. člena tega zakona;
6. letnega poročila ali konsolidiranega
letnega poročila ne sestavi v rokih iz 54. člena tega
zakona;
7. letnega poročila ali konsolidiranega
letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom ali popravljenega
letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila oziroma
spremembe revizorjevega poročila ne predloži AJPES na način in v
rokih, ki jih določata prvi in drugi odstavek 58. člena tega
zakona;
8. letno poročilo ne vsebuje sestavin iz
60. člena tega zakona;
9. letno poročilo ni podpisano v skladu s
60.a členom tega zakona;
10. poslovno poročilo ne vsebuje sestavin
iz 70. člena tega zakona;
11. poročila o trajnostnosti v zvezi s
tujim podjetjem iz tretje države ne predloži AJPES na način in v
rokih v skladu s prvim do četrtim odstavkom 70.d člena tega zakona
oziroma podatkov o čistih prihodkih od prodaje iz šestega odstavka
70.d člena tega zakona ne predloži AJPES;
12. poročila o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki iz 70.e in 70.j člena tega zakona ne pripravi ali
ne predloži AJPES ali ne objavi na spletni strani na način in v
rokih, ki jih določajo 58., 70.g in 70.i člen tega
zakona;
12.a ne izpolnjuje obveznosti glede
predložitve informacij in metapodatkov ali ne pridobi
identifikatorja pravnih subjektov v skladu s prvim, drugim ali
tretjim odstavkom 70.da člena tega zakona;
13. na poslovnih listinah poleg firme
dvojne družbe nista označena ime in priimek poslovodij ali članov
poslovodstva komplementarja v dvojni družbi (prvi odstavek 156.
člena);
14. pri vodenju poslov dvojne družbe pri
podpisovanju fizične osebe ni dodana tudi firma komplementarja
(drugi odstavek 156. člena);
15. ima v sestavi osnovnega kapitala več
kot polovico delnic brez glasovalne pravice (drugi odstavek 178.
člena);
16. delničarju po ponovnem pozivu ne
odvzame neplačanih delnic (drugi odstavek 224. člena);
17. vpisuje lastne delnice (prvi odstavek
229. člena);
18. prevzame lastne delnice v nasprotju z
drugim odstavkom 229. člena tega zakona;
19. izplača vmesno dividendo v nasprotju
z 232. členom tega zakona;
20. ne posreduje informacij za
uresničevanje pravic delničarjev iz 1. in 2. točke prvega odstavka
235.c člena tega zakona v skladu z drugim do četrtim odstavkom
235.c člena tega zakona;
21. hrani osebne podatke o delničarjih
družbe, ki jih je zbrala za namen iz prvega odstavka 235.d člena
tega zakona, dlje od 12 mesecev po tem, ko se je seznanila, da
oseba ni več delničar družbe, razen v primerih iz drugega odstavka
235.d člena tega zakona (drugi odstavek 235.d člena);
22. informacij za uresničevanje pravic
delničarjev ne zagotavlja brezplačno (šesti odstavek 235.e
člena);
23. ima organ vodenja ali nadzora
sestavljen v nasprotju z 254. in 255. členom tega
zakona;
24. odobri posojila v nasprotju z 261.
členom tega zakona;
25. ne prijavi v register podatkov iz
277. člena in prvega odstavka 278. člena tega zakona;
26. ne objavi posla s povezanimi
strankami v skladu z 281.d členom tega zakona;
27. potrdila ne zagotovi brez odlašanja
(četrti odstavek 297. člena);
28. v prilogi k računovodskim izkazom ne
razkrije politike prejemkov članov organa vodenja ali nadzora (peti
odstavek 294. člena);
29. ne objavi politike prejemkov v skladu
s petim odstavkom 294.a člena tega zakona;
30. ne zagotovi brezplačnega dostopa do
poročila o prejemkih in ga ne objavi v skladu z osmim odstavkom
294.b člena tega zakona;
31. ne objavi dodatnih točk dnevnega reda
iz tretjega odstavka 298. člena tega zakona;
32. ne pošlje overjenega prepisa
zapisnika in prilog v 24 urah po seji skupščine (peti odstavek 304.
člena);
33. potrdila ne zagotovi brez odlašanja
(sedmi odstavek 304. člena);
33.a ne izpolnjuje obveznosti glede
predložitve informacij in metapodatkov ali ne pridobi
identifikatorja pravnih subjektov v skladu s prvim, drugim ali
tretjim odstavkom 317.d člena tega zakona;
34. ne objavi listin ali ne omogoči
njihovega brezplačnega prepisa (drugi odstavek 188. člena, drugi
odstavek 297.a člena, drugi in tretji odstavek 437. člena, tretji
odstavek 447. člena, drugi odstavek 535.č, četrti odstavek 555.a,
šesti odstavek 586. člena in 629. člen);
35. poveča osnovni kapital v nasprotju z
določbami 358. člena tega zakona;
36. družbeniku v nasprotju s 512. členom
tega zakona ne da informaciji oziroma mu ne dovoli
vpogleda;
37. opusti dolžnost obveščanja in objave
v skladu s 532. členom tega zakona;
38. družba zavezanka ne določi deleža
zastopanosti manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora
ter med izvršnimi direktorji skladno z drugim odstavkom 254.c
členom tega zakona;
39. družba zavezanka v primeru
neizpolnjevanja deležev v izbirnem postopku za imenovanje članov
organov vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev ob enakem
izpolnjevanju predpisanih meril in pogojev v nasprotju s prvim
odstavkom 254.č členom tega zakona ne da prednosti osebi manj
zastopanega spola;
40. družba zavezanka v primeru
neizpolnjevanja deležev pred začetkom izbirnega postopka ne določi
jasnih, nevtralnih in nedvoumnih meril ter pogojev za imenovanje
člana organa vodenja ali nadzora ali izvršnega direktorja v skladu
z drugim odstavkom 254.č člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 2.500 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
686.a člen
(drugi prekrški družbe in odgovornih
oseb)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se
za prekršek kaznuje velika družba, z globo od 1.000 do 5.000 eurov
srednja družba, z globo od 700 do 3.000 eurov majhna družba, z
globo od 300 do 1.000 eurov pa mikro družba:
1. če letnega poročila ne predloži AJPES
zaradi javne objave na način in v rokih, ki jih določa tretji
odstavek 58. člena tega zakona;
2. če ne predloži AJPES podatkov iz
letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter
poslovnem izidu v treh mesecih po koncu koledarskega leta (prvi
odstavek 59. člena);
3. če družba zavezanka v izjavi o
upravljanju ne objavi podatkov iz prvega odstavka 254.e člena tega
zakona;
4. če družba zavezanka ne objavi podatkov
na svoji spletni strani skladno z drugim odstavkom 254.e člena tega
zakona.
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
687. člen
(prekrški tujega podjetja, ki je
ustanovilo podružnico)
(1) Z globo od 15.000 do 45.000 eurov se
za prekršek kaznuje tuje podjetje, ki ustreza merilom za velike
družbe, z globo od 10.000 do 30.000 eurov tuje podjetje, ki ustreza
merilom za srednje družbe, z globo od 5.000 do 15.000 eurov tuje
podjetje, ki ustreza merilom za majhne družbe, z globo od 2.000 do
6.000 eurov pa tuje podjetje, ki ustreza merilom za mikro družbe,
ki je ustanovilo podružnico, če ob vpisu v register ne prijavi vseh
podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo v register (677. člen in
681. člen).
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba tujega podjetja, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje tuje podjetje, ki ustreza merilom za velike
družbe, z globo od 4.000 do 20.000 eurov tuje podjetje, ki ustreza
merilom za srednje družbe, z globo od 2.000 do 10.000 eurov tuje
podjetje, ki ustreza merilom za majhne družbe, z globo od 1.000 do
5.000 eurov pa tuje podjetje, ki ustreza merilom za mikro družbe ki
je ustanovilo podružnico, če podružnica:
1. pri svojem poslovanju ne uporablja
firme in drugih podatkov iz 679. člena tega zakona;
2. ne predloži AJPES podatkov iz letnih
poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter
poslovnem izidu v treh mesecih po koncu koledarskega leta (drugi
odstavek 680. člena v zvezi s prvim odstavkom 59.
člena);
3. ne predloži AJPES letnega poročila
zaradi javne objave v osmih mesecih po koncu poslovnega leta
(tretji in četrti odstavek 680. člena v zvezi z 58.
členom);
4. poročila o trajnostnosti v zvezi s
tujim podjetjem iz tretje države ne predloži AJPES na način in v
rokih v skladu s prvim do tretjim in drugim odstavkom
683.b člena v zvezi s 70.d členom tega zakona oziroma podatkov o
čistih prihodkih od prodaje iz četrtega tretjega odstavka
683.b člena tega zakona ne predloži AJPES;
5. poročila o davčnih informacijah v
zvezi z dohodki ne pripravi, ali ne predloži AJPES, ali ne objavi
na spletni strani na način in v rokih, ki jih določa 683.c člen v
zvezi s 680., 70.g in 70.i členom tega zakona.
(4) Z globo od 300 do 4.000 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba tujega podjetja, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
688. člen
(prekrški podjetnika)
(1) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznuje podjetnik, ki ustreza merilom za velike družbe, z
globo od 1.300 do 3.500 eurov podjetnik, ki ustreza merilom za
srednje družbe, z globo od 600 do 2.000 eurov podjetnik, ki ustreza
merilom za majhne družbe, z globo od 200 do 800 eurov pa podjetnik,
ki ustreza merilom za mikro družbe:
1. če ima v firmi dodatne sestavine, ki
podjetnika podrobneje označujejo, v nasprotju s 13. členom tega
zakona;
2. če na poslovnem naslovu nima na vidnem
mestu napisa z navedbo firme in sedeža podjetnika (30.a
člen);
3. če v primeru izdrugega
tretjega odstavka 58. člena tega zakona ne predloži AJPES
letnega poročila zaradi javne objave v treh mesecih po koncu
poslovnega leta ali ga ne predloži v elektronski obliki, razen
podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti
zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega
dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov;
4. če v primeru iz prvega odstavka 59.
člena tega zakona ne predloži AJPES podatkov iz letnih poročil o
svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu v
treh mesecih po koncu koledarskega leta, razen podjetnikov, ki so
po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja
dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z
upoštevanjem normiranih odhodkov;
5. če uporablja firmo v nasprotju s prvim
in drugim odstavkom 72. člena tega zakona;
6. če na dopisih, ki jih pošlje
posameznemu naslovniku, ali dopisih, ki jih pošilja v okviru
obstoječih poslovnih stikov, ne navede podatkov v skladu s petim
ali šestim odstavkom 72. člena tega zakona;
7. če ne prijavi za vpis v Poslovni
register Slovenije sprememb podatkov ali prenehanja poslovanja v
skladu s prvim odstavkom 75. člena tega zakona;
8. če v prijavi za vpis v Poslovni
register Slovenije navede napačne podatke (drugi odstavek 74.
člena);
8. če kot poslovni naslov v skladu z osmo
alinejo drugega odstavka 74. člena tega zakona v poslovni register
navede naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga
oseba, ki mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem
naslovu.
(2) Z globo od 600 do 1200 eurov se
kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba podjetnika, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
689. člen
(prekrški družbenikov ali družbenikov
ustanoviteljev)
(1) Z globo od 600 do 1200 eurov se za
prekršek kaznujejo družbeniki ali družbeniki
ustanovitelji:
1. če ne prijavijo prenehanja družbe za
vpis v register (prvi odstavek 117. člena);
2. če prospekt ne vsebuje vseh podatkov
(prvi odstavek 207. člena);
3. če razpolagajo z vplačili za delnice
(213. člen);
4. če glasuje za sklep s katerim je za
poslovodjo imenovana oseba v nasprotju s šestim odstavkom 515.
člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznujejo družbeniki družbe, ki nima nadzornega sveta, če
družba nima poslovodje.
689.a člen
(prekršek poslovodstva in izvršnega
direktorja)
Z globo od 4.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor
delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki sklene
pravni posel brez predpisanega soglasja nadzornega sveta, upravnega
odbora ali skupščine iz 261., 262., 262.a, 270.a, 281.c, 284.a,
290.a, 330. in 515.a člena tega zakona.
689.b člen
(drugi prekrški
poslovodstva)
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek poslovodstvo, če:
1. podatkov ne prijavi za vpis v register
v določenem roku v skladu s tretjim odstavkom 47. člena tega
zakona;
2. opravlja pridobitno dejavnost v
nasprotju z 271. členom tega zakona;
3. ne da sodišču predloga za imenovanje
člana nadzornega sveta v skladu s prvim odstavkom 276. člena tega
zakona;
4. nadzornemu svetu ne posreduje
informacij v skladu s tretjim odstavkom 281. člena tega
zakona;
5. ne pripravi poročila o prejemkih v
skladu s prvim do četrtim odstavkom 294.b člena tega
zakona;
6. vsebina sklica skupščine ni v skladu s
prvim ali drugim odstavkom 296. člena tega zakona;
7. skupščine ne skliče v skladu s tretjim
do šestim odstavkom 296. členom tega zakona;
8. sklica skupščine ne objavi v roku iz
prvega odstavka 297. člena tega zakona;
9. ne sporoči sklica skupščine in
predlogov delničarjev v skladu s prvim odstavkom 299. člena tega
zakona;
10. ne objavi predloga delničarjev v
skladu s prvim odstavkom 300. člena tega zakona.
689.c člen
(prekrški nadzornega
sveta)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek predsednik nadzornega sveta, če:
1. nadzorni svet ni sklican v skladu s
prvim odstavkom 257. člena tega zakona;
2. nadzorni svet sprejme sklep v
nasprotju z določbo tretjega odstavka 257. člena tega
zakona;
3. ne skliče seje v skladu s prvim
odstavkom 260. člena tega zakona;
4. se na sejah nadzornega sveta ne piše
zapisnika (drugi odstavek 278. člen),
5. nadzorni svet ne pripravi poročila o
prejemkih v skladu s prvim do četrtim odstavkom 294.b člena tega
zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek član nadzornega sveta, ki je glasoval za
sklep:
1. s katerim je bi imenovan član oziroma
predsednik uprave v nasprotju z drugim odstavkom 255. člena tega
zakona;
2. ki ni v skladu z določbami 261. člena
tega zakona;
3. na podlagi katerega so prejemki članov
uprave določeni v nasprotju z določbami 270. člena tega
zakona;
4. s katerim se imenuje nadomestnega
člana v nasprotju z drugim odstavkom 273. člena tega
zakona;
5. na podlagi katerega je revizijska
komisija imenovana v nasprotju z določbo prvega odstavka 280. člena
tega zakona.
(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek član nadzornega sveta, če nadzorni
svet:
1. nima poslovnika o svojem delu v skladu
s prvim odstavkom 258. člena tega zakona;
2. ne imenuje članov uprave in
predsednika (prvi odstavek 268. člena);
3. v subjektu javnega interesa ne
oblikuje revizijske komisije (prvi odstavek 279. člena);
4. ne pripravi poročila o prejemkih v
skladu s prvim do četrtim odstavkom 294.b člena tega
zakona;
5. ne imenuje poslovodstva (četrti
odstavek 515. člen).
689.č člen
(prekrški upravnega odbora in
izvršnega direktorja)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek predsednik upravnega odbora, če:
1. upravni odbor ni sklican v skladu s
prvim odstavkom 257. člena tega zakona;
2. ne skliče seje v skladu s prvim
odstavkom 260. člena tega zakona;
3. se na sejah upravnega odbora ne piše
zapisnika (prvi odstavek 289. člena v povezavi z drugim odstavkom
278. člena);
4. upravni odbor ne pripravi poročila o
prejemkih v skladu s prvim do četrtim odstavkom 294.b člena tega
zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek član upravnega odbora, ki je glasoval za sklep,
na podlagi katerega:
1. je bila za izvršnega direktorja
imenovana oseba v nasprotju s tretjim odstavkom 290. člena tega
zakona;
2. so prejemki izvršnih direktorjev
določeni v nasprotju z določbami 270. člena tega zakona;
3. je revizijska komisija imenovana v
nasprotju z določbo četrtega odstavka 289. člena tega
zakona.
(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek član upravnega odbora, če:
1. upravni odbor nima poslovnika o svojem
delu v skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona;
2. upravni odbor v subjektu javnega
interesa, ne oblikuje revizijske komisije (tretji odstavek 289.
člena);
3. upravni odbor ne imenuje vsaj enega
izvršnega direktorja v skladu z določbami prvega odstavka 291.
člena tega zakona;
4. upravni odbor ne pripravi poročila o
prejemkih skladno s prvim do četrtim odstavkom 294.b člena tega
zakona.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek izvršni direktor, če ne pripravi poročila o
prejemkih v skladu s prvim do četrtim odstavkom 294.b člena tega
zakona.
689.d člen
(prekrški posrednikov)
(1) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba – posrednik, če:
1. ne posreduje brez odlašanja zahteve za
informacije o delničarju družbe naslednjemu posredniku v verigi
(tretji in četrti odstavek 235.b člena);
2. ne posreduje brez odlašanja informacij
o delničarju družbi (tretji odstavek 235.b člena);
3. ne posreduje brez odlašanja informacij
o delničarju družbi (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom
235.b člena);
4. ne posreduje brez odlašanja informacij
za uresničevanje pravic delničarjev iz prvega odstavka 235.c člena
tega zakona naslednjemu posredniku v verigi ali delničarju (tretji
in četrti odstavek 235.c člena);
5. delničarju brez odlašanja ne izstavi
dokazila (drugi odstavek 235.č člena);
6. hrani osebne podatke o delničarjih, ki
jih je zbral za namen iz prvega odstavka 235.d člena tega zakona,
dlje od 12 mesecev po tem, ko se je seznanil, da oseba ni več
delničar družbe, razen v primerih iz drugega odstavka 235.d člena
tega zakona (drugi odstavek 235.d člena);
7. informacij iz 235.b do 235.d člena
tega zakona ne posreduje v skladu z zahtevami iz izvedbene uredbe
Evropske komisije, ki določa minimalne zahteve za izvajanje določb
direktive glede identifikacije delničarjev, posredovanja informacij
in olajšanja uveljavljanja pravic delničarjev (prvi odstavek 235.e
člena);
8. krši obveznosti v zvezi z
zaračunavanjem nadomestil za stroške posredovanja informacij ali
navodil (drugi, tretji in četrti odstavek 235.e člena);
9. ne objavi nadomestila za stroške v
skladu s petim odstavkom 235.e člena tega zakona;
10. podatki o nadomestilih niso javno
dostopni najmanj pet let od dneva objave (peti odstavek 235.e.
člena);
11. uresničuje glasovalne pravice za
delnice, ki mu ne pripadajo, v nasprotju s prvim ali petim
odstavkom 309. člena tega zakona.
(2) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba – imetnik fiduciarnih računov
glede delnic, ki mu ne pripadajo, svetovalec za glasovanje ali
druga oseba, ki uresničuje glasovalno pravico v imenu delničarja na
podlagi pooblastila kot svojo dejavnost, če uresničuje glasovalne
pravice za delnice, ki mu ne pripadajo, v nasprotju s prvim ali
petim odstavkom 309. člena tega zakona.
(3) Z globo od 300 do 2.500 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe posrednika, imetnika
fiduciarnih računov glede delnic, ki mu ne pripadajo, svetovalca za
glasovanje ali druge osebe, ki uresničuje glasovalno pravico v
imenu delničarja na podlagi pooblastila kot svojo dejavnost, ki
stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega
člena.
689.e člen
(prekrški institucionalnih
vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za
glasovanje)
(1) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba – institucionalni vlagatelj,
če:
1. politika sodelovanja ne vsebuje opisa
iz 1. do 6. točke drugega odstavka 317.b člena tega
zakona;
2. poročilo o izvajanju politike
sodelovanja ne vsebuje sestavin iz tretjega in četrtega odstavka
317.b člena tega zakona;
3. ne objavi politike sodelovanja ali
poročila o izvajanju politike sodelovanja in glasovanju ali
pojasnila, zakaj ne izpolnjuje ene ali več obveznosti, v skladu s
petim odstavkom 317.b člena tega zakona;
4. ne objavi informacij iz prvega in
drugega odstavka 317.c člena tega zakona v skladu s tretjim ali
četrtim odstavkom 317.c člena tega zakona.
(2) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba – upravljavec premoženja,
če:
1. politika sodelovanja ne vsebuje opisa
iz 1. do 6. točke drugega odstavka 317.b člena tega
zakona;
2. poročilo o izvajanju politike
sodelovanja ne vsebuje sestavin iz tretjega in četrtega odstavka
317.b člena tega zakona;
3. ne objavi politike sodelovanja ali
poročila o izvajanju politike sodelovanja in glasovanju ali
pojasnila, zakaj ne izpolnjuje ene ali več obveznosti, v skladu s
petim odstavkom 317.b člena tega zakona;
4. ne poroča institucionalnim vlagateljem
v skladu s petim ali šestim odstavkom 317.c člena tega
zakona.
(3) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba – svetovalec za glasovanje,
če:
1. ne razkrije informacij iz prvega ali
drugega odstavka 317.č člena tega zakona v skladu s tretjim
odstavkom 317.č člena tega zakona;
2. ne obvesti brez odlašanja stranke o
nasprotju interesov ali poslovnem razmerju ali ukrepih za odpravo,
zmanjšanje ali obvladovanje nasprotja interesov (četrti odstavek
317.č člena).
(4) Z globo od 300 do 2.500 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe institucionalnega
vlagatelja, upravljavca premoženja ali svetovalca za glasovanje, ki
stori prekršek iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega
člena.
690. člen
(prekrški likvidacijskega
upravitelja)
(1) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za
prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj, ki je pravna oseba ali
podjetnik, če:
1. se podpisuje v nasprotju s 127. členom
tega zakona;
2. ne sestavi začetnega in končnega
likvidacijskega obračuna (128. člen);
3. po končani likvidaciji ne prijavi
vpisa izbrisa družbe iz registra (prvi odstavek 132.
člena);
4. ne sestavi začetne likvidacijske
bilance, objavi poziva upnikom, pripravi predloga poročila o poteku
likvidacijskega postopka ali predlaga izbrisa družbe v skladu z
določbo 412. člena tega zakona;
5. ne ustavi likvidacijskega postopka in
da predloga za začetek stečajnega postopka (414. člen);
6. ne pripravi poročila o poteku
likvidacije in predloga o razdelitvi premoženja (415.
člen);
7. razdeli premoženje pred potekom 6
mesecev (prvi odstavek 421. člen);
8. ne zagotovi ustreznega zavarovanja za
poplačilo terjatev, ki še niso dospele (drugi odstavek 421.
člen);
9. ne določi delničarja, pri katerem
morajo biti shranjene poslovne knjige, knjigovodska dokumentacija
in dokumentacija o likvidacijskem postopku (prvi odstavek 424.
člen).
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se za
prekršek kaznuje likvidacijski upravitelj, ki je fizična oseba, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
691. člen
(prekršek posameznika)
Z globo od 600 do 1200 eurov se za
prekršek kaznuje posameznik, ki mora vložiti prijavo za vpis v
register in prijave ne vloži v predpisanem roku (47. in 48.
člen).
691.a člen
(prekršek komisije nadzornega
sveta)
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje za prekršek član komisije nadzornega sveta, če odloča o
vprašanjih, ki sodijo v pristojnost nadzornega sveta oziroma
upravnega odbora (drugi odstavek 279. člena).
691.b člen
(odločanje nadzornih organov o
prekršku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v
hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje
predpisane globe, določene s tem zakonom.
Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1
(Uradni list RS, št. 42/06) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
X. DEL
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
692. člen
(uporaba zneskov)
Do dneva uvedbe eura, kot ga opredeljuje
zakon, ki ureja uvedbo eura (v nadaljnjem besedilu: dan uvedbe
eura) se:
– v drugem odstavku 55. člena tega zakona
namesto zneska »2.000.000 eurov« uporablja znesek »480 milijonov
tolarjev«;
– v tretjem odstavku 55. člena tega
zakona namesto zneska »7.300.000 eurov« uporablja znesek »1700
milijonov tolarjev«, namesto zneska »3.650.000 eurov« pa znesek
»850 milijonov tolarjev«;
– v četrtem odstavku 55. člena tega
zakona namesto zneska »29.200.000 eurov« uporablja znesek »6800
milijonov tolarjev«, namesto zneska »14.600.000 eurov« pa znesek
»3400 milijonov tolarjev«;
– v tretjem odstavku 57. člena tega
zakona namesto zneska »150.000 eurov« uporablja znesek »35
milijonov tolarjev«;
– v drugem odstavku 73. člena tega zakona
namesto zneska »42.000 eurov« uporablja znesek »10.000.000
tolarjev«, namesto zneska »25.000 eurov« pa znesek »6.000.000
tolarjev«;
– v 170. členu tega zakona namesto besede
»eurih« uporablja beseda »tolarjih«;
– v 171. členu tega zakona namesto zneska
»25.000 eurov« uporablja znesek »6 milijonov tolarjev«;
– v drugem odstavku 172. člena tega
zakona namesto zneska »1 euro« uporablja znesek »1000
tolarjev«;
– v tretjem odstavku 172. člena tega
zakona namesto zneska »1 uvra« uporablja znesek »1000
tolarjev«;
– v prvem odstavku 233. in drugem
odstavku 399. člena tega zakona namesto zneska »400.000 eurov«
uporablja znesek »100 milijonov tolarjev«;
– v drugem in četrtem odstavku 318.,
prvem odstavku 322., prvem odstavku 325. in prvem odstavku 328.
člena tega zakona namesto zneska »400.000 eurov« uporablja znesek
»100 milijonov tolarjev«;
– v prvem odstavku 475. člena tega zakona
namesto zneska »7500 eurov« uporablja znesek »2.100.000 tolarjev«,
namesto zneska »50 eurov« pa znesek »14.000 tolarjev«;
– v četrtem odstavku 475. člena tega
zakona namesto zneska »7500 eurov« uporablja znesek »1.100.000
tolarjev«;
– v četrtem odstavku 476. člena tega
zakona namesto zneska »100.000 eurov« uporablja znesek »14
milijonov tolarjev«;
– v prvem odstavku 506. člena tega zakona
obakrat namesto zneska »50 eurov« uporablja znesek »14.000
tolarjev«;
– v tretjem odstavku 605. člena tega
zakona namesto zneska »25.000 eurov« uporablja znesek »6 milijonov
tolarjev«;
– v prvem odstavku 662. člena tega zakona
namesto zneska »1 euro« uporablja znesek »1.400
tolarjev«;
– v prvem odstavku 685. člena tega zakona
namesto zneska »16.000 eurov« uporablja znesek »4.000.000
tolarjev«, namesto zneska »62.000 eurov« pa znesek »15.000.000
tolarjev«;
– v drugem odstavku 685. člena tega
zakona namesto zneska »1000 eurov« uporablja znesek »250.000
tolarjev«, namesto zneska »4000 eurov« pa znesek »1.000.000
tolarjev«;
– v prvem odstavku 686. člena tega zakona
namesto zneskov »6000 eurov« in »40.000 eurov« uporabljata zneska
»1.500.000 tolarjev« in »10.000.000 tolarjev«;
– v drugem odstavku 686. člena tega
zakona namesto zneska »300 eurov« uporablja znesek »75.000
tolarjev«, namesto zneska »4.000 eurov« pa znesek »1.000.000
tolarjev«;
– v prvem odstavku 687. člena tega zakona
namesto zneska »20.000 eurov« uporablja znesek »5.000.000
tolarjev«, namesto zneska »62.000 eurov« pa znesek »15.000.000
tolarjev«;
– v drugem odstavku 687. člena tega
zakona namesto zneska »6.000 eurov« uporablja znesek »1.500.000
tolarjev«, namesto zneska »40.000 eurov« pa znesek »10.000.000
tolarjev«;
– v prvem odstavku 688. člena tega zakona
namesto zneska »600 eurov« uporablja znesek »150.000 tolarjev«,
namesto zneska »1600 eurov« pa znesek »400.000
tolarjev«;
– v drugem odstavku 688. člena tega
zakona namesto zneska »600 eurov« uporablja znesek »150.000
tolarjev«, namesto zneska »1200 eurov« pa znesek »300.000
tolarjev«;
– v 689. členu tega zakona namesto zneska
»600 eurov « uporablja znesek »150.000 tolarjev« namesto zneska
»1200 eurov« pa znesek »300.000 tolarjev«;
– v prvem odstavku 690. člena tega zakona
namesto zneska »1600 eurov« uporablja znesek »400.000 tolarjev«,
namesto zneska »3700 eurov« pa znesek »900.000
tolarjev«;
– v drugem odstavku 690. člena tega
zakona namesto zneska »1000 eurov« uporablja znesek »240.000
tolarjev«, namesto »2000 eurov« pa znesek »480.000
tolarjev«;
– v tretjem odstavku 690. člena tega
zakona namesto zneska »600 eurov« uporablja znesek »150.000
tolarjev«, namesto »1200 eurov« pa znesek »300.000 tolarjev«
in
– v 691. členu tega zakona namesto zneska
»600 eurov « uporablja znesek »150.000 tolarjev«, namesto zneska
»1200 eurov« pa znesek »300.000 tolarjev«.
693. člen
(metoda preračuna nominalnih zneskov
delnic in osnovnega kapitala delniških družb)
(1) Z dnem uvedbe eura se nominalni
zneski delnic preračunajo iz tolarjev v eure na podlagi najmanjšega
nominalnega zneska delnic s tečajem zamenjave, kot ga določa
predpis Evropske Skupnosti, ki ga bo sprejel Svet Evropske
Skupnosti v skladu s petim odstavkom 123. člena Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tečaj
zamenjave). Pridobljen znesek se v skladu z zakonom, ki ureja
uvedbo eura, zaokroži na dve decimalni mesti. Izhajajoč iz tako
preračunanega nominalnega zneska delnic, se višji nominalni zneski
delnic izračunajo kot večkratniki tega zneska. Osnovni kapital je
vsota tako izračunanih nominalnih zneskov delnic. Medsebojna
razmerja med pravicami, povezanimi z delnicami, in razmerja
njihovih nominalnih zneskov do osnovnega kapitala ter razmerja
glasovalnih pravic v delniški družbi se zaradi preračuna tolarjev v
eure ne spremenijo. Razlike v zneskih, ki izhajajo iz
preračunavanja, se prerazporedijo v kapitalske rezerve ali pa se
pokrijejo najprej iz nevezanih rezerv iz dobička, nato iz zakonskih
rezerv in drugih vezanih rezerv iz dobička ter nazadnje iz
kapitalskih rezerv, morebitni še obstoječi primanjkljaj, pa se
izkaže kot prenesena izguba.
(2) Z dnem uvedbe eura se osnovni kapital
delniške družbe s kosovnimi delnicami preračuna s tečajem
zamenjave.
694. člen
(preračun nominalnih zneskov delnic in
osnovnega kapitala delniških družb)
(1) Za delniške družbe, ki so bile v
register vpisane ali so vložile predlog za vpis ustanovitve v
register do dneva uvedbe eura, ostaja v veljavi do tega dneva
veljaven znesek osnovnega kapitala, dokler se zneski delnic in
osnovnega kapitala ne uskladijo z zneski, ki veljajo od dneva
uvedbe eura.
(2) Delnice družb iz prejšnjega odstavka,
ki so bile izdane pred dnem uvedbe eura, se lahko tudi po dnevu
uvedbe eura glasijo na zneske v tolarjih, kot jih določa 692. člen
tega zakona, vendar se morajo ti zneski uporabljati enotno za vse
delnice družbe.
(3) Skupščina delniške družbe, ki pred
dnem uvedbe eura izvede prehod nominalnih zneskov delnic in
osnovnega kapitala na euro po tečaju zamenjave, mora zneske v eurih
uskladiti s tem zakonom. Ti sklepi skupščin se vpišejo v register
šele z dnem uvedbe eura. Registrski organ zavrne vpis spremembe v
register, če statut ni usklajen s tem zakonom.
(4) Skupščina delniške družbe, ki uvaja
kosovne delnice pred dnem uvedbe eura ali pred določitvijo tečaja
zamenjave, lahko hkrati pooblasti nadzorni svet ali upravni odbor,
da v statutu vsebovane zneske osnovnega kapitala v tolarjih z dnem
uvedbe eura preračuna v eure po tečaju zamenjave.
(5) Medsebojna razmerja med pravicami,
povezanimi z delnicami, in razmerja njihovih nominalnih zneskov do
osnovnega kapitala se s preračunom tolarja v euro brez soglasja
prizadetih delničarjev ne smejo spremeniti.
(6) Če delniške družbe do dneva uvedbe
eura ne izvedejo prehoda nominalnih zneskov svojih delnic in
osnovnega kapitala na euro ali ne uvedejo kosovnih delnic, lahko v
register vpišejo spremembe osnovnega kapitala le, če hkrati vpišejo
tudi spremembo statuta, s katero izvedejo prehod nominalnih zneskov
svojih delnic ali osnovnega kapitala na euro v skladu z določbami
tega zakona.
(7) Za vpis podatkov, ki se nanašajo na
uskladitev statuta zaradi uvedbe eura, v register, delniške družbe
ne plačajo sodne takse.
695. člen – upoštevana ZSReg-B in
ZTFI
(postopek prehoda na euro delniških
družb)
(1) O prehodu osnovnega kapitala in
nominalnih zneskov delnic na euro odloča skupščina z navadno večino
pri sprejemanju sklepa zastopanega osnovnega kapitala, ne glede na
drugi odstavek 329. člena tega zakona ali statuta. Za prijavo in
vpis prehoda na euro v register se ne uporabijo določbe tretjega
stavka prvega odstavka in drugi odstavek 332. člena tega
zakona.
(2) O povečanju osnovnega kapitala iz
sredstev delniške družbe ali zmanjšanju osnovnega kapitala v
obsegu, ki je potreben, da se nominalni zneski delnic glasijo na
najbližji višji ali nižji cel euro, odloča skupščina z navadno
večino pri sprejemanju sklepa zastopanega osnovnega kapitala, ne
glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 358. člena, prvega
odstavka 333. člena in 372. člena tega zakona ali statuta, vendar
mora biti pri sprejetju sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala
zastopana najmanj polovica osnovnega kapitala. Enaka večina velja
tudi za sklepe o ustrezni prilagoditvi odobrenega kapitala in
razdelitvi delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu, ki so
povezani s spreminjanjem osnovnega kapitala.
(3) Povečanje osnovnega kapitala iz
sredstev delniške družbe ali zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko
izvede s povečanjem ali zmanjšanjem nominalnega zneska delnic ali z
novo porazdelitvijo nominalnih zneskov delnic. Z novo
porazdelitvijo nominalnih zneskov delnic morajo soglašati tisti
delničarji, ki so v celoti vplačali delnice in na katere ne
odpadejo njihovemu deležu ustrezno celo število delnice ali odpade
manjše število delnic kot prej. Za soglasje delničarjev se smiselno
uporabljajo določbe 606. člena tega zakona.
(4) Delnice, izdane iz pogojnega kapitala
po bilančnem presečnem dnevu zadnjega poslovnega leta, veljajo pri
izračunu zneskov kapitalskega povečanja iz sredstev delniške družbe
in pri sprejetju sprememb statuta za prehod na euro za izdane šele
po njihovem vpisu v register. Delnice, ki so ali bodo izdane iz
pogojnega kapitala, so udeležene pri spremembi nominalnih
zneskov.
(5) Za povečanje osnovnega kapitala iz
sredstev delniške družbe po drugem odstavku tega člena se lahko ne
glede na določbe tretjega in desetega odstavka 64. in prvega
odstavka 359. člena tega zakona v osnovni kapital pretvorijo tudi
kapitalske rezerve in zakonske rezerve ter njihovo povečanje,
čeprav skupaj ne presegajo desetine ali v statutu določenega
višjega deleža dotedanjega osnovnega kapitala. Zneski, pridobljeni
pri zmanjšanju osnovnega kapitala po drugem odstavku tega člena, se
izkažejo v kapitalskih rezervah.
(6) Pri postopku prehoda na euro se ne
uporablja določba drugega stavka prvega odstavka 244. člena tega
zakona.
(7) Delnice se v postopku prehoda na euro
zamenjajo z delnicami v nematerializirani obliki. Določbe tega
zakona, ki se nanašajo na delniške listine oziroma delnice, ki so
izdane kot pisne listine, se uporabljajo do uskladitve delnic z
določbami 182. člena tega zakona. Ne glede na določbo 182. člena
tega zakona so lahko do dne uvedbe eura delnice izražene tudi v
materializirani obliki.
(8) Za delniške družbe, ki bodo v letu
2006 na skupščinah za poslovno leto 2005 odločanju o uporabi
bilančnega dobička in razrešnici pridružile tudi odločanje o
prilagoditvi zneskov iz 171. in drugega odstavka 172. člena tega
zakona na euro in o njihovi uskladitvi s tem zakonom, ne velja
določba šestega stavka tretjega odstavka 294. člena tega zakona.
Temu se smiselno prilagodi tudi uporaba določb 58. člena tega
zakona o javni objavi.
696. člen
(metoda preračuna osnovnih vložkov in
osnovnega kapitala družb z omejeno odgovornostjo)
(1) Z dnem uvedbe eura se znesek
osnovnega kapitala v tolarjih družb z omejeno odgovornostjo
preračuna v eure po tečaju zamenjave. Pridobljen znesek se deli s
številom 100 in se nato v skladu z zakonom, ki ureja uvedbo eura,
zaokroži na dve decimalni mesti. S tem zneskom se pomnoži v
odstotku izražen poslovni delež vsakega družbenika, s čimer se
izračunajo osnovni vložki družbenikov v eurih. Osnovni kapital je
vsota tako izračunanih osnovnih vložkov.
(2) Medsebojna razmerja med pravicami,
povezanimi z osnovnimi vložki, in razmerja njihovih nominalnih
zneskov do osnovnega kapitala ter razmerja glasovalnih pravic v
družbi se zaradi preračuna tolarjev v eure ne
spremenijo.
(3) Razlike v zneskih, ki izhajajo iz
preračunavanja, se prerazporedijo v kapitalske rezerve ali pa se
pokrijejo najprej iz nevezanih rezerv iz dobička, nato iz zakonskih
rezerv in drugih vezanih rezerv iz dobička ter nazadnje iz
kapitalskih rezerv, morebitni še obstoječi primanjkljaj, pa se
izkaže kot prenesena izguba.
697. člen – upoštevan
ZSReg-B
(preračun osnovnih vložkov in
osnovnega kapitala družb z omejeno odgovornostjo)
(1) Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki
so bile v register vpisane ali so za vpis v register prijavljene do
dne uvedbe eura, ostaja v veljavi do tega dne veljaven znesek
osnovnega kapitala, dokler se zneski osnovnih vložkov in osnovnega
kapitala ne uskladijo z zneski, ki veljajo od dne uvedbe
eura.
(2) Osnovni vložki družb iz prejšnjega
odstavka, ki so bili izdani pred dnem uvedbe eura, se lahko tudi po
dnevu uvedbe eura glasijo na zneske v tolarjih, kot jih določa 692.
člen tega zakona, vendar se morajo ti zneski uporabljati enotno za
vse osnovne vložke družbe.
(3) Skupščina družbe z omejeno
odgovornostjo se lahko pred dnem uvedbe eura odloči, da bo izvedla
prehod osnovnih vložkov in osnovnega kapitala na euro na način iz
prejšnjega člena, in hkrati pooblasti poslovodjo, da z dnem uvedbe
eura v družbeni pogodbi vsebovane zneske v tolarjih nadomesti z
zneski v eurih.
(4) Medsebojna razmerja med pravicami,
povezanimi z osnovnimi vložki, in njihovo razmerje do osnovnega
kapitala se s preračunom tolarja v euro brez soglasja prizadetih
družbenikov ne smejo spremeniti. Za soglasja družbenikov se
smiselno uporabljajo določbe 606. člena tega zakona.
(5) Če družbe z omejeno odgovornostjo do
dneva uvedbe eura ne izvedejo prehoda zneskov osnovnih vložkov in
osnovnega kapitala, lahko v register vpišejo spremembe osnovnega
kapitala le, če hkrati vpišejo tudi spremembo družbene pogodbe, s
katero izvedejo prehod nominalnih zneskov svojih osnovnih vložkov
in osnovnega kapitala na euro v skladu s tem zakonom.
(6) O prehodu osnovnih vložkov in
osnovnega kapitala na euro odloča skupščina družbenikov z navadno
večino, ne glede na določbo prvega odstavka 516. člena tega zakona.
Za prijavo in vpis prehoda v register se ne uporabljajo določbe
tretjega stavka četrtega odstavka 516. člena tega zakona. Če so ob
sklepu o prehodu osnovnih vložkov in osnovnega kapitala na euro
sprejeti še drugi ukrepi, zanje ne veljajo določbe o prehodu na
euro.
(7) Spremembe družbene pogodbe, s
katerimi družba z omejeno odgovornostjo izvede prehod na euro in ne
spreminjajo dosedanjih razmerij, lahko skupščina sprejme z navadno
večino glasov vseh družbenikov, ne glede na določbo prvega odstavka
516. člena tega zakona ali družbene pogodbe.
(8) Za prilagoditev zneskov iz prvega in
četrtega odstavka 475. člena tega zakona družb z omejeno
odgovornostjo se smiselno uporablja določba osmega odstavka 695.
člena tega zakona.
(9) Za vpis podatkov, ki se nanašajo na
uskladitev družbene pogodbe zaradi uvedbe eura, v register družbe z
omejeno odgovornostjo ne plačajo sodne takse.
698. člen
(rok izvedbe prehoda na
euro)
(1) Družba mora uskladiti svoj statut ali
družbeno pogodbo s prehodom na euro v skladu s tem zakonom
najpozneje v dveh letih po dnevu uvedbe eura.
(Opomba: se ne
uporablja za družbe z omejeno odgovornostjo –
ZSReg-B)
(2) Družba z omejeno odgovornostjo, ki na
dan uvedbe eura nima vplačanega osnovnega kapitala v višini 7500
eurov, kot to določa 475. člen tega zakona, mora vplačati osnovni
kapital v tej višini najpozneje v enem leta od dneva uvedbe eura,
sicer se njeni poslovni deleži ne smejo prenašati, razen v primerih
dedovanja, delitve skupnega premoženja zakoncev ali v postopku
izvršbe, in ne sme izplačevati dobička družbenikom.
(3) Investicijske družbe, katerih
nominalni znesek delnic se na dan uveljavitve tega zakona glasi na
manj kot 1000 tolarjev, lahko izvedejo prehod na euro s kosovnimi
delnicami, katerih pripadajoč delež je nižji od 1 eura. Te
investicijske družbe morajo prilagoditi pripadajoč delež kosovne
delnice v skladu s tretjim odstavkom 172. člena tega zakona
najkasneje do konca poslovnega leta, ki se začne v letu
2011.
699. člen
(druge uskladitve)
(1) Družbe iz desetega odstavka 54. člena
tega zakona, pri katerih so na katerega od organiziranih trgov v
državah članicah Evropske skupnosti uvrščeni samo dolžniški
vrednostni papirji, kot jih določa zakon, ki ureja trg vrednostnih
papirjev, prvič sestavijo računovodska poročila v skladu z
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja najpozneje za
poslovno leto, ki se začne v letu 2007.
(2) Družbe iz enajstega odstavka 54.
člena tega zakona prvič sestavijo računovodska poročila v skladu z
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za poslovno leto,
ki se začne v letu 2006.
(3) Banke prvič sestavijo računovodska
poročila v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
za poslovno leto, ki se začne v letu 2006.
(4) Zavarovalnice prvič sestavijo
računovodska poročila v skladu z mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja za poslovno leto, ki se začne v letu
2007.
(5) Delniške družbe brez nadzornih svetov
morajo uskladiti svoje delovanje z določbami tega zakona o organih
delniške družbe v roku 18 mesecev po uveljavitvi tega
zakona.
(6) Registrski organ mora v treh mesecih
po uveljavitvi tega zakona AJPES izročiti pripadajočo dokumentacijo
in prenesti celotno podatkovno zbirko v register vpisanih
podjetnikov. AJPES vpiše te podjetnike v Poslovni register
Slovenije.
(7) Član nadzornega sveta, ki je ob
uveljavitvi tega zakona že član nadzornih svetov več ko treh družb,
lahko opravlja to funkcijo najdlje do izteka mandatne
dobe.
700. člen
(prehodne kazenske
določbe)
(1) Z globo od 16.000 eurov do 62.000
eurov se za prekršek kaznuje družba, ki
– v poslovnem letu po roku, določenem v
prvem odstavku 698. člena tega zakona, ne izvede potrebnih
uskladitev v zvezi s prehodom na euro, ali
– v roku, določenem v šestem odstavku
prejšnjega člena, ne uskladijo svojega delovanje z določbami tega
zakona o organih delniške družbe.
(2) Z globo od 1000 eurov do 4000 eurov
se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba družbe, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
701. člen
(uporaba drugih
predpisov)
(1) Za kosovne delnice se glede vprašanj,
ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe
predpisov o nominalnih delnicah, dokler ti predpisi ne bodo
usklajeni s tem zakonom.
(2) Za upravni odbor se glede vprašanj,
ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe
predpisov o upravi, nadzornem svetu in njunih članih, dokler ti
predpisi ne bodo usklajeni s tem zakonom.
(3) Za izvršne direktorje, ki niso člani
upravnega odbora, se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom,
smiselno uporabljajo določbe predpisov o upravi in njenih članih,
dokler ti predpisi ne bodo usklajeni s tem zakonom.
702. člen
(uporaba določb o poslovnih knjigah in
letnem poročilu za leto 2006)
(1) Ne glede na določbe 708. člena tega
zakona, se 73. člen in določbe Osmega poglavja I. dela tega zakona
pričnejo uporabljati in se upoštevajo že pri vodenju poslovnih
knjig in sestavi letnega poročila za poslovno leto, ki se začne v
letu 2006.
(2) Podjetnik, ki želi v poslovnem letu
2006 ugotavljati davčno osnovo od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti, z upoštevanjem normiranih dohodkov, lahko
ne glede določbe zakona, ki ureja davčni postopek, zahtevo za
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za
poslovno leto 2006 prijavi Davčni upravi Republike Slovenije
najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona. Ta zahteva, ki
jo je podjetnik v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
morebiti že posredoval pred uveljavitvijo tega zakona, se šteje za
pravočasno po tem zakonu.
703. člen – upoštevan
ZSDU-B
(prenehal veljati)
704. člen
(roki za izdajo podzakonskih
predpisov)
(1) Ministra, pristojna za gospodarstvo
in za pravosodje, morata izdati predpis iz dvanajstega odstavka 58.
člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo,
mora izdati predpis ali predpise iz 74., 75. in 474. člena tega
zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister, pristojen za gospodarstvo
mora izdati predpis, v katerem določi obrazce iz 474. in 523. člena
tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(4) Notarska zbornica mora v treh mesecih
od uveljavitve tega zakona predložiti ministroma, pristojnima za
gospodarstvo in za pravosodje, v soglasje predpis iz drugega
odstavka 526. člena tega zakona. Ministra morata o soglasju
odločiti v roku enega meseca od predložitve.
(5) Ministri, pristojni za gospodarstvo,
za pravosodje in za finance, morajo izdati predpis iz sedmega
odstavka 615. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona.
705. člen
(dokončanje postopkov začetih pred
uveljavitvijo zakona)
Zadeve, glede katerih je postopek ob
uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob
uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se
končajo po določbah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS,
št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo).
706. člen
(imenovanje članov poravnalnega odbora
izvedencev)
Ministri, pristojni za gospodarstvo, za
pravosodje in za finance, morajo imenovati predsednika in člane
poravnalnega odbora izvedencev ter njihove namestnike v treh
mesecih od uveljavitve tega zakona. Predsednik in člani
poravnalnega odbora izvedencev, ki so bili imenovani pred
uveljavitvijo tega zakona, opravljajo svoje naloge do imenovanja
novega predsednika in članov.
707. člen
(spremembe drugih
predpisov)
(1) V 3. točki prvega odstavka 41.a člena
Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno
prečiščeno besedilo) se na koncu stavka pred vejico doda besedilo
»ali na predpisanem obrazcu«.
(2) V Zakonu o prevzemih (Uradni list RS,
št. 47/97 in 56/99) se črtajo četrti odstavek 2. člena in 67. do
79. člen.
(3) V 1. členu Zakona o revidiranju
(Uradni list RS, št. 11/01) se besedilo »s slovenskimi
računovodskimi standardi« nadomesti z besedilom »z računovodskimi
standardi kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske
družbe«.
708. člen
(razveljavitev
predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.
30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99 – ZFPPod, 31/00 –
ZP-L, 36/00 – ZPDZC, 45/01, 59/01 – popr., 93/02 – odločba US,
57/04 in 139/04).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati podzakonski predpisi:
– Pravilnik o načinu in postopku vpisa
ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v
Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št.
62/05),
– Pravilnik o načinu predložitve letnih
poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov,
o načinu javne objave letnih poročil in o načinu obveščanja
registrskega sodišča o javni objavi letnih poročil (Uradni list RS,
št. 42/05),
– Pravilnik o overitvi in vodenju knjige
sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (Uradni list RS,
št. 96/01), in
– Odredba o merilih za določanje nagrade
članom poravnalnega odbora izvedencev (Uradni list RS, št.
10/02).
(3) Podzakonski predpisi iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo do izdaje novih predpisov, če niso v
nasprotju s tem zakonom.
709. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1A (Uradni list RS, št. 10/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
gospodarskih družbah – ZGD-1B (Uradni list RS, št. 68/08) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
49. člen
(prehodna določba)
Določba 5. točke tretjega odstavka 75.
člena tega zakona se začne uporabljati 1. oktobra 2008. Do takrat
se za izbrise podjetnikov iz Poslovnega registra Slovenije po
uradni dolžnosti zaradi stečaja uporabljajo določbe, ki so se za te
izbrise uporabljale do uveljavitve tega zakona.
50. člen
(prehodna določba)
Z dnem uveljavitve tega zakona ostane v
veljavi Pravilnik o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z
enim družbenikom (Uradni list RS, št. 111/06 in 141/06).
51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1C (Uradni list RS, št. 42/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
37. člen
(1) Družbe morajo svoje statute v skladu
z določbami tega zakona uskladiti do 1. septembra 2010.
(2) Določbe 10., 11., 13., 15. in 18.
člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2009. Do
takrat se za vsebino in objavo sklica, sklicni rok in udeležbo na
skupščini, dopolnitev dnevnega reda, predloge delničarjev in izid
glasovanja uporabljajo določbe zakona, ki so veljale do uveljavitve
tega zakona.
(3) Določbe 21. člena tega zakona se
začnejo uporabljati 1. septembra 2009.
38. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o
gospodarskih družbah – ZGD-1D (Uradni list RS, št. 33/11) vsebuje
naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o
gospodarskih družbah – ZGD-1E (Uradni list RS, št. 91/11) vsebuje
naslednjo končno določbo:
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1F (Uradni list RS, št. 32/12)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
17. člen
Postopki statusnega preoblikovanja, ki so
se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah,
ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
18. člen
AJPES pripravi in objavi navodilo iz
tretjega odstavka 579.a člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve
tega zakona.
Do objave navodila iz tretjega odstavka
579.a člena tega zakona se podatki in sporočila, ki so jih družbe
dolžne objaviti v skladu z določbami VI. dela tega zakona, objavijo
po določbah, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
19. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1G (Uradni list RS, št. 57/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
23. člen
(1) AJPES pripravi in objavi navodilo iz
tretjega odstavka 11. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Do uveljavitve navodila, ki ga AJPES
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se podatki in
sporočila, ki so jih družbe dolžne objaviti v skladu z določbami
tega zakona, objavijo po določbah, ki so veljale do uveljavitve
tega zakona.
24. člen
(1) Tiha družba, nastala po dosedanjih
predpisih, preneha z dnem uveljavitve tega zakona. Najkasneje v
roku šestih mesecev po prenehanju tihe družbe mora nosilec tihe
družbe napraviti obračun s tihim družbenikom in mu njegov vložek
izplačati v denarju, razen če sta se z nosilcem tihe družbe s
pogodbo dogovorila drugače.
(2) Ne glede na 4. in 14. člen tega
zakona se postopki spregleda pravne osebnosti in postopki stečaja
nosilca tihe družbe, ki so v teku, končajo po pravilih, ki so
veljala na dan začetka teh postopkov.
(3) Z globo od 16.000 do 62.000 eurov se
kaznuje družba nosilca tihe družbe iz prejšnjega odstavka, če kljub
prenehanju tihe družbe na tej podlagi tihi družbenik pridobi
pravico do udeležbe pri dobičku.
(4) Z globo od 4.000 do 5.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznujeta tudi odgovorna oseba
družbe nosilca tihe družbe in tihi družbenik.
25. člen
Določba 6.a točke 685. člena zakona se
začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega
zakona.
26. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1H (Uradni list RS, št. 82/13)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
11. člen
V Zakonu o sodnem registru (Uradni list
RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 49/09)
se:
– v 4. členu doda nov četrti odstavek, ki
se glasi:
»(4) Če subjekt vpisa ni lastnik objekta
na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi, mora prijavi priložiti
overjeno izjavo lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje
poslovanje na tem naslovu.«,
– v tretjem odstavku 27. člena 4. točka
spremeni tako, da se glasi:Stran 9190 / Št. 82 / 8. 10. 2013 Uradni
list Republike Slovenije
»4. izjavo lastnika objekta v skladu s
četrtim odstavkom 4. člena tega zakona«,
– v 53. členu besedilo tretjega, petega
in šestega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z globo 1.600 eurov se za prekršek
kaznuje pravna oseba, ki kot poslovni naslov v skladu z četrtim
odstavkom 4. člena tega zakona v register vpiše naslov, na katerem
je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala
dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
(5) Z globo 600 eurov se za prekršek
kaznuje posameznik, ki je dal neresnično izjavo iz četrtega
odstavka 4. člena tega zakona.
(6) Nadzor nad izvrševanjem tretjega
odstavka 3. člena in četrtega odstavka 4. člena tega zakona izvaja
ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.«.
12. člen
Postopki, začeti na podlagi 10.b člena
zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo.
13. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 2. in 3.
točke prvega ter četrtega do sedmega odstavka 10.a člena in
tretjega odstavka 481. člena zakona se začnejo uporabljati štiri
mesece od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve določb iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe petega odstavka, 3. točke prvega
stavka ter drugega in tretjega stavka šestega odstavka 10.a člena,
osme alineje drugega odstavka 74. člena, 9. točke tretjega odstavka
75. člena in tretjega odstavka 481. člena zakona, ki so veljale do
uveljavitve tega zakona ter določbe 4. točke tretjega odstavka 27.
člena ter tretjega, petega in šestega odstavka 53. člena Zakona o
sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/08 in 49/09).
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1I (Uradni list RS, št. 55/15)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
103. člen
Slovenski institut za revizijo predloži
ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v soglasje
spremembo Slovenskih računovodskih standardov zaradi uskladitve z
določbami tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega
zakona. Ministra o soglasju odločita v roku enega meseca od
predložitve.
104. člen
(1) Določbe 10. do 25., 36. in 83. člena
tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2016. Za razvrščanje
in prerazvrščanje družb za poslovno leto 2015 se uporabljajo
določbe o velikosti družb, ki so veljale do uveljavitve določb iz
prejšnjega stavka.
(2) Določbe spremenjenega in dopolnjenega
10.a člena zakona, razen tretje in četrte alineje drugega odstavka,
se začnejo uporabljati 1. januarja 2016. Do začetka uporabe določb
iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe 10.a člena zakona, ki
so veljale do uveljavitve tega zakona.
105. člen
Vse družbe se v roku enega leta od
uveljavitve tega zakona uskladijo z dopolnjeno določbo prvega
odstavka 495. člena zakona.
106. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati 8. in 66.a člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih
papirjih (uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo,
67/07 – ZTFI, 58/09 in 78/11).
107. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1J (Uradni list RS, št. 15/17)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA
DOLOČBA
24. člen
(1) Spremenjeni 622.k in 622.l člen ter
2. točka 683.a člena zakona se začnejo uporabljati 8. junija 2017.
Do začetka uporabe določb spremenjenega 622.k in 622.l člena zakona
se uporabljajo določbe 622.k in 622.l člena Zakona o gospodarskih
družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo,
33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in
55/15).
(2) Določbi nove 2. točke prvega odstavka
686. člena in nove 1. točke prvega odstavka 688. člena zakona se
začneta uporabljati dvanajst mesecev po uveljavitvi tega
zakona.
25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o poslovni skrivnosti – ZPosS
(Uradni list RS, št. 22/19) vsebuje naslednjo končno
določbo:
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK-C (Uradni
list RS, št. 158/21) vsebuje naslednjo končno
določbo:
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o interventnih ukrepih za
omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19 – ZIUOPDVE
(Uradni list RS, št. 175/20) z naslednjimi določbami posega v
ZGD-1:
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
[…]
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve
posledic drugega vala epidemije COVID-19 odstopa od določb
naslednjih zakonov:
[…]
10. Zakona o gospodarskih družbah (Uradni
list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11,
32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 –
ZPosS),
[…]
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH
ZAKONOV
10. Zakon o gospodarskih
družbah
71. člen
Ne glede na drugi odstavek 292. člena
Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US,
82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1)
lahko v času trajanja epidemije COVID-19 člani organov vodenja ali
nadzora sodelujejo na skupščini prek prenosa slike in tona, če gre
za skupščino, ki poteka s pomočjo elektronskih sredstev v skladu z
72. členom tega zakona, ali virtualno skupščino v skladu s 73.
členom tega zakona.
72. člen
(1) Ne glede na četrti in peti odstavek
297. člena ZGD-1 lahko poslovodstvo s soglasjem organa nadzora v
sklicu skupščine določi, da se lahko delničarji udeležijo skupščine
ali glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih
sredstev brez fizične prisotnosti (v nadaljnjem besedilu:
elektronska skupščina), tudi če statut družbe postopka elektronske
skupščine ne določa. Udeležba in glasovanje sta odvisna samo od
zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete
delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in do mere,
sorazmerne za uresničitev tega cilja.
(2) Poslovodstvo določi pravila postopka
elektronske skupščine iz prejšnjega odstavka.
(3) Pravila postopka se javno objavijo na
mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje
do dneva sklica skupščine.
73. člen
(1) Ne glede na določbe ZGD-1, ki urejajo
sklic in izvedbo skupščine delniške družbe kot skupščine s fizično
prisotnostjo delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb,
lahko poslovodstvo s soglasjem organa nadzora odloči, da se
skupščina izvede kot virtualna skupščina brez fizične prisotnosti
delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb (v nadaljnjem
besedilu: virtualna skupščina), če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
– da družba zagotovi prenos slike in tona
celotne skupščine v realnem času,
– da družba zagotovi pogoje za
ugotavljanje identitete delničarjev ali njihovih
pooblaščencev,
– da je glasovanje delničarjev ali
njihovih pooblaščencev na skupščini možno z uporabo elektronskih
sredstev, ter da so zagotovljeni pogoji za varno elektronsko
komuniciranje in
– da lahko delničarji uresničujejo
delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 z uporabo
elektronskih sredstev, če ni v tretjem odstavku tega člena določeno
drugače.
(2) Delničarji, ki so uresničevali
glasovalno pravico v skladu s tem členom, imajo pravico
izpodbijanja sklepov skupščine, ne glede na to, da na elektronski
ali virtualni skupščini družbe niso takoj obvestili o nameravani
tožbi, kot to določa prvi odstavek 397. člena ZGD-1.
(3) Poslovodstvo presodi, na katera
vprašanja delničarjev, ki so predložena družbi v skladu s tem
členom zaradi uresničevanja delničarjeve pravice do obveščenosti iz
305. člena ZGD-1, in na kakšen način bo družba nanje odgovorila.
Poslovodstvo lahko v sklicu skupščine določi, da morajo delničarji
predložiti družbi vprašanja z uporabo elektronskih sredstev
najpozneje dva dneva pred skupščino.
(4) Poslovodstvo določi pravila postopka
virtualne skupščine iz prvega in tretjega odstavka tega člena in
jih objavi v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega
člena.
74. člen
(1) Ne glede na drugi odstavek 304. člena
ZGD-1 se v zapisniku elektronske ali virtualne skupščine navede
tudi način ugotovitve vsebine glasov.
(2) Predsednik skupščine lahko na daljavo
podpiše zapisnik virtualne skupščine z elektronskim podpisom, z
naprednim elektronskim podpisom ali žigom, ki temelji na
kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis ali žig, ali s
kvalificiranim elektronskim podpisom ali žigom.
(3) Identiteto na virtualni ali
elektronski skupščini prisotnih ali zastopanih delničarjev in
njihovih zastopnikov preveri oseba, ki je sklicala skupščino, ali
predsednik skupščine.
75. člen
(1) Ne glede na drugi stavek šestega
odstavka in sedmi odstavek 308. člena ZGD-1 lahko delničarji za
zastopanje na elektronski ali virtualni skupščini imenujejo
pooblaščenca v skladu s šestim odstavkom 308. člena ZGD-1 z uporabo
elektronskih sredstev. Delničarji lahko pooblastilo na enak način
prekličejo kadar koli.
(2) Ne glede na sedmi in osmi odstavek
308. člena ZGD-1 poslovodstvo podrobneje določi in na mestih, kjer
je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje do dneva
sklica skupščine javno objavi:
1. način posredovanja dokazila o
imenovanju pooblaščenca z uporabo elektronskih sredstev
in
2. način uresničevanja glasovalne pravice
na elektronski ali virtualni skupščini.
76. člen
(1) Ne glede na deveti odstavek 308.
člena ZGD-1 lahko poslovodstvo družbe s soglasjem organa nadzora v
sklicu skupščine določi, da lahko delničarji glasujejo tudi po
pošti pred zasedanjem skupščine. Glasovanje po pošti je lahko
odvisno samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje
identitete delničarjev, in do mere, sorazmerne za uresničevanje
tega cilja.
(2) Poslovodstvo podrobneje določi in na
mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje
do dneva sklica skupščine v skladu s tem zakonom javno objavi
pravila postopka glasovanja po pošti.
77. člen
(1) Izpodbijanje sklepa, sprejetega na
elektronski ali virtualni skupščini, ne more temeljiti na kršitvi
pravic, ki so posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih
sredstev, razen če so tehnične motnje posledica hude malomarnosti
ali naklepa na strani družbe, ki je sklicala skupščino.
(2) Sklepa skupščine, sprejetega na
virtualni skupščini, ni mogoče izpodbijati iz razloga po drugem
odstavku 395. člena ZGD-1 zgolj zaradi omejitve delničarjeve
pravice do obveščenosti v skladu s 73. členom tega zakona, ki je
posledica izvedbe virtualne skupščine.
78. člen
(1) Določbe tega zakona o elektronski in
virtualni skupščini ter uresničevanju glasovalne pravice se
smiselno uporabljajo tudi za komanditno delniško družbo in evropsko
delniško družbo, ter za ločeno zasedanje in ločeno glasovanje iz
313. člena ZGD-1.
(2) Določbe 71. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo za nadzorni svet družbe z omejeno
odgovornostjo.
(3) Določbe 74. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo za notarski zapisnik elektronske ali virtualne
skupščine družbe z omejeno odgovornostjo.
79. člen
Ne glede drugi odstavek 507. člena ZGD-1
lahko družbeniki, ki imajo večino glasov v skladu s prvim odstavkom
506. člena ZGD-1, s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne
opravi. V tem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove poslovodji
pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih
sredstev.
80. člen
Ne glede na določbe ZGD-1 se lahko
skupščina, ki je bila sklicana pred uveljavitvijo tega zakona,
izvede kot elektronska ali virtualna skupščina v skladu s tem
zakonom. Družba najpozneje sedmi dan pred zasedanjem skupščine
obvesti delničarje in osebe iz prvega odstavka 299. člena ZGD-1 o
spremembi sklica skupščine in javno objavi pravila postopka iz
drugega odstavka 72. člena ali četrtega odstavka 73. člena tega
zakona ter drugega odstavka 75. člena in drugega odstavka 76. člena
tega zakona na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic
skupščine.
81. člen
Določbe tega poglavja zakona se
uporabljajo za skupščine, sklicane v času epidemije
COVID-19.
PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
142. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K (Uradni list RS, št. 18/21)
vsebuje še naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
71. člen
(začetek uporabe posameznih določb
tega zakona)
(1) Določbi spremenjene 2. in 3. točke
prvega odstavka 10.a člena zakona se začneta uporabljati 12 mesecev
od dneva uveljavitve tega zakona. Določba 6. točke prvega odstavka
10.a člena zakona se začne uporabljati šest mesecev od dneva
uveljavitve tega zakona. Do začetka uporabe spremenjene 2. in 3.
točke prvega odstavka 10.a člena zakona se uporabljajo določbe 2.
in 3. točke prvega odstavka 10.a člena zakona, ki so veljale do
uveljavitve tega zakona.
(2) Določba tretjega odstavka
spremenjenega 281.a člena zakona se začne uporabljati tri leta po
uveljavitvi tega zakona.
(3) Določbe novega drugega odstavka 514.
člena in prvega odstavka novega 514.a člena zakona se začnejo
uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
(4) Določbe novega 235.a do 235.e člena,
novega drugega stavka tretjega odstavka in spremenjenega četrtega
odstavka 297. člena ter novega 294.a, 294.b člena, sedmega odstavka
304. člena in 7. odseka 5. pododdelka 5. oddelka Četrtega poglavja
III. dela zakona, se začnejo uporabljati šest mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
72. člen
(obveznost uskladitve s tem
zakonom)
Vse družbe v roku enega leta od
uveljavitve tega zakona uskladijo podatke v registru v skladu z
določbo dopolnjenega prvega odstavka 47. člena zakona.
73. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23)
vsebuje naslednjo končno določbo:
59. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1L (Uradni list RS, št. 75/23)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
52. člen
(spremembe in dopolnitve Zakona o
Poslovnem registru Slovenije)
V Zakonu o Poslovnem registru Slovenije
(Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15, 54/17 in 18/23
– ZDU-1O) se v:
– 1. členu drugi odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2017/1132
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2017 o določenih
vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (UL L št. 169 z dne 30.
6. 2017, str. 46), zadnjič
spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih
nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št.
648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365
ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU)
2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1), (v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2017/1132/EU).«;
– 3. členu tretji odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»(3) Upravljavec registra prek sistema
povezovanja poslovnih registrov:
1. prejema podatke in listine o tujih
podjetjih iz držav članic Evropske unije in Evropskega
gospodarskega prostora in podružnicah, ki jih enote poslovnega
registra iz 3. do 6. točke prvega odstavka Zakona o sodnem registru
(Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08,
49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17, 16/19 – ZNP-1 in 75/23; v
nadaljnjem besedilu: ZSReg) ustanovijo v državah članicah Evropske
unije in Evropskega gospodarskega prostora, ter jih posreduje
registrskemu organu, ki vodi sodni register,
2. posreduje podatke in listine o enotah
poslovnega registra iz 3. do 6. točke prvega odstavka in 2. točke
drugega odstavka 3. člena ZSReg, ki jih posreduje registrski organ
iz prejšnje točke,
3. prejema zahteve za podatke in listine
o okoliščinah, ki nasprotujejo imenovanju osebe za poslovodjo ali
člana organa nadzora ali upravnega odbora v tujih podjetjih držav
članic ter jih posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje ali
Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije,
4. posreduje podatke o okoliščinah, ki
nasprotujejo imenovanju osebe za poslovodjo ali člana organa
nadzora ali upravnega odbora v tujih podjetjih držav članic, ki jih
posredujeta organa iz prejšnje točke,
5. posreduje zahteve registrskega organa
iz 1. točke tega odstavka državam članicam za podatke in listine o
okoliščinah, ki nasprotujejo imenovanju osebe za poslovodjo ali
člana organa vodenja ali nadzora ali upravnega odbora v enotah
poslovnega registra iz 3. do 6. točke prvega odstavka 3. člena
ZSReg,
6. prejema podatke in listine iz držav
članic o okoliščinah, ki nasprotujejo imenovanju osebe za
poslovodjo ali člana organa vodenja ali nadzora ali upravnega
odbora v enotah poslovnega registra iz 3. do 6. točke prvega
odstavka 3. člena ZSReg, ter jih posreduje registrskemu organu iz
1. točke tega odstavka,
7. prejema podatke in listine o čezmejnem
preoblikovanju, čezmejni združitvi ali čezmejni delitvi iz držav
članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter jih
posreduje registrskemu organu iz 1. točke tega odstavka
in
8. posreduje podatke in listine o
čezmejnem preoblikovanju, čezmejni združitvi in čezmejni delitvi,
ki jih posreduje registrski organ iz 1. točke tega
odstavka.«;
– 22. členu drugi odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek
upravljavec registra brezplačno zagotavlja javne podatke in listine
o:
– posamezni enoti poslovnega registra iz
3. do 6. točke prvega odstavka 3. člena ZSReg in iz 2. točke
drugega odstavka 3. člena ZSReg, ki jih ustanovijo poslovni
subjekti iz držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega
prostora, za katere velja Priloga II Direktive
2017/1132/EU,
– čezmejnem preoblikovanju ali čezmejni
združitvi ali čezmejni delitvi
tudi prek sistema povezovanja poslovnih
registrov.«
53. člen
(spremembe in dopolnitve Zakona o
storitvah na notranjem trgu)
V Zakonu o storitvah na notranjem trgu
(Uradni list RS, št. 21/10) se v:
– 1. členu tretji odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»(3) S tem zakonom se v slovenski pravni
red delno prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
– Direktiva Evropskega parlamenta in
Sveta 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem
trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2006/123/ES) in
– Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2017 o določenih vidikih prava
družb (kodificirano besedilo) (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str.
46), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in
reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št.
1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014
in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES,
2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L št. 22 z dne 22. 1. 2021, str.
1).«.;
– 7. členu drugi odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»(2) Ponudnikom in prejemnikom storitev
ter drugim uporabnikom so na enotni kontaktni točki dostopne
naslednje informacije:
– informacije o zahtevah in pogojih za
ponudnike storitev s sedežem na ozemlju Republike Slovenije,
vključno za gospodarske družbe in podružnice tujih podjetij, zlasti
zahteve v zvezi s postopki, vključno s spletnimi postopki, in
formalnostmi, ki morajo biti opravljeni za začetek opravljanja in
opravljanje storitev, ter zahteve za identifikacijo oseb v teh
postopkih, uporabo posebnega obrazca družbene pogodbe in akta o
ustanovitvi in jezikov ter pristojbinami;
– informacije po določbah zakona, ki
ureja gospodarske družbe, o pogojih za imenovanje osebe za člana
organa vodenja ali nadzora ali upravnega odbora ali izvršnega
direktorja, ki ni član upravnega odbora, ali poslovodjo, o nalogah
in pristojnostih teh organov ter o organih, pristojnih za vodenje
in upravljanje podatkov o okoliščinah, ki nasprotujejo njenemu
imenovanju za člana organa vodenja ali nadzora ali upravnega odbora
ali izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora, ali
poslovodjo;
– podatki, potrebni za navezavo stika s
pristojnimi organi, vključno s podatki o organih, odgovornih za
zadeve v zvezi z opravljanjem storitev;
– informacije o sredstvih in pogojih za
dostop do javnih registrov in zbirk podatkov o ponudnikih storitev
in storitvah;
– informacije o pravnih sredstvih v
primeru spora med pristojnimi organi in ponudnikom ali prejemnikom
storitev ali med ponudnikom in prejemnikom storitev ali med
ponudniki storitev;
– podatki, potrebni za navezavo stika z
združenji, društvi, zbornicami ali organizacijami, ki niso
pristojni organi, pri katerih lahko ponudniki in prejemniki
storitev dobijo praktično pomoč.«.
54. člen
(končanje postopkov
nadzora)
Postopki nadzora, začeti na podlagi 16.
točke prvega odstavka 685. člena Zakona o gospodarskih družbah
(Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 –
ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O), se dokončajo po
določbah, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
55. člen
(začetek uporabe posameznih določb
tega zakona)
(1) Določbe novega drugega odstavka 183.
člena ter novega drugega in tretjega odstavka ter spremenjenega
četrtega odstavka 474. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem
začetka uporabe določb, ki v zakonu, ki ureja notariat, urejajo
sestavljanje notarske listine v elektronski obliki in overjanje
podpisa prek neposredne varne videopovezave z notarjem.
(2) Določbe novega šestega odstavka 58.
člena, spremenjenega 255. člena, drugega stavka drugega odstavka
spremenjenega 622.e člena, dvanajstega odstavka spremenjenega 622.k
člena, drugega stavka drugega odstavka novega 638.e člena,
dvanajstega odstavka novega 638.k člena, drugega stavka drugega
odstavka novega 661.e člena, dvanajstega odstavka novega 661.j
člena ter novih 677.a in 677.b člena zakona se začnejo uporabljati,
ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje vendar
najpozneje 1. januarja 2025. Do začetka uporabe spremenjenega 255.
člena zakona se uporablja 255. člen Zakona o gospodarskih družbah
(Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 –
ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O), ki je veljal do
uveljavitve tega zakona.
(3) Kolikor določajo obveznost prejemanja
in posredovanja listin prek sistema povezovanja poslovnih registrov
ter dajanja na voljo listin prek sistema povezovanja poslovnih
register, se določbe enajstega in trinajstega odstavka
spremenjenega 622.k člena, drugega stavka drugega odstavka
spremenjenega 622.l člena, enajstega in trinajstega do petnajstega
odstavka novega 638.k člena, tretjega in petega odstavka novega
638.l člena, enajstega in trinajstega odstavka novega 661.j člena
ter tretjega in petega odstavka novega 661.k člena zakona začnejo
uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo
izvajanje vendar najpozneje 1. januarja 2025.
(4) Minister, pristojen za gospodarstvo,
v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, ob zagotovitvi
tehničnih pogojev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, določi datum, od katerega se začnejo uporabljati določbe
iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Do začetka uporabe določb iz tretjega
odstavka tega člena, kolikor določajo obveznost prejemanja listin
prek sistema povezovanja poslovnih registrov, mora listine
registrskemu organu poslati oseba iz 46. člena zakona.
(6) Do začetka uporabe določb iz tretjega
odstavka tega člena, kolikor določajo obveznost posredovanja listin
prek sistema povezovanja poslovnih registrov, mora registrski organ
poslati listine pristojnemu organu države članice oziroma osebi iz
46. člena zakona.
56. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1M (Uradni list RS, št. 102/24)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
33. člen
(končanje postopkov
nadzora)
Postopki nadzora, začeti na podlagi 4.
točke prvega odstavka 688. člena Zakona o gospodarskih družbah
(Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 –
ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23), se
dokončajo po določbah, ki so veljale do uveljavitve tega
zakona.
34. člen
(začetek uporabe določbe o obveščanju
pristojnih organov držav članic prek sistema povezovanja poslovnih
registrov)
(1) Določba petega odstavka spremenjenega
58. člena zakona se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični
pogoji za njihovo izvajanje, vendar najpozneje 1. januarja
2025.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo,
v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, ob zagotovitvi
tehničnih pogojev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, določi datum, od katerega se začnejo uporabljati določbe
iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(začetek uporabe 58., 70.c do 70.d in
683.b člena zakona)
(1) Določbe spremenjenega 70.c in novega
70.č člena zakona se začnejo uporabljati:
1. za poslovno leto, ki se začne v letu
2024, za:
– velike družbe, ki so subjekti javnega
interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu
je na bilančni presečni dan večje od 500,
– obvladujoče družbe, ki so subjekti
javnega interesa in ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje
za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se
merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za
20 %, ter katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je
na dan bilance stanja na ravni skupine večje od 500;
2. za poslovno leto, ki se začne v letu
2027, za:
– velike družbe, razen za tiste iz prve
alineje prejšnje točke,
– obvladujoče družbe, ki skupaj z
odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega
odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od
prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, razen za tiste iz
druge alineje prejšnje točke;
3. za poslovno leto, ki se začne v letu
2028, za:
– majhne in srednje družbe, z
vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, razen
za mikro družbe,
– majhne in nekompleksne institucije, če
gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere
vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro
družba,
– lastne zavarovalnice in pozavarovalnice
po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če gre za veliko družbo
oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se
trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 70.c
in novega 70.č člena zakona se za obveznosti poročanja uporabljajo
določbe 70.c člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS,
št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12,
44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 –
ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23), ki so se uporabljale do
uveljavitve tega zakona.
(3) Določbe drugega odstavka
spremenjenega 58. člena zakona, ki se nanašajo na opremo poročila o
trajnostnosti z oznakami, se začnejo uporabljati, ko so
zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Minister,
pristojen za gospodarstvo, ob zagotovitvi tehničnih pogojev z
odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi
datum, od katerega se začnejo uporabljati te
določbe.
(3) Določbe drugega odstavka 58. člena
zakona, ki se nanašajo na opremo poročila o trajnostnosti z
oznakami, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe pravil
glede označevanja, ki jih Evropska komisija sprejme v skladu z 29.d
členom Direktive 2013/34/EU.
(4) Določbe novega 70.d in 683.b člena
zakona se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu
2028.
36. člen
(prehodno obdobje za pripravo poročila
o trajnostnosti za majhne in srednje družbe, z vrednostnimi papirji
katerih se trguje na organiziranem trgu)
Ne glede na prejšnji člen se lahko majhna
in srednja družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na
organiziranem trgu, za poslovno leto, ki se začne pred 1. januarjem
2028, odloči, da ne pripravi poročila o trajnostnosti. V tem
primeru družba v poslovnem poročilu na kratko pojasni, zakaj
poročila o trajnostnosti ni pripravila.
37. člen
(prehodno obdobje za vključitev
informacij o vrednostni verigi družbe v poročilo o
trajnostnosti)
Družba, ki pripravi poročilo o
trajnostnosti v skladu s prvim odstavkom spremenjenega 70.c člena
zakona oziroma konsolidirano poročilo o trajnostnosti v skladu z
novim 70.č členom zakona, lahko v prvih treh letih od nastanka
obveznosti poročanja, kadar niso na voljo vse potrebne informacije
o vrednostni verigi, pojasni, kaj je storila za njihovo pridobitev,
zakaj vseh potrebnih informacij ni bilo mogoče pridobiti in kako
jih namerava pridobiti v prihodnje.
38. člen
(prehodno obdobje za odvisne družbe v
Evropski uniji, ki jih obvladuje družba iz tretje
države)
(1) Odvisna družba iz države članice, za
katero velja spremenjeni 70.c ali novi 70.č člen zakona in ki jo
obvladuje družba iz tretje države, lahko do 6. januarja 2030 v
skladu z zahtevami iz novega 70.č člena zakona pripravi
konsolidirano poročilo o trajnostnosti, ki vključuje vse odvisne
družbe iz držav članic take obvladujoče družbe, ki so zavezane
pripraviti poročilo o trajnostnosti oziroma konsolidirano poročilo
o trajnostnosti.
(2) Konsolidirano poročilo o
trajnostnosti iz prejšnjega odstavka lahko do 6. januarja 2030
vključuje razkritja iz 8. člena Uredbe 2020/852/EU, kadar so zajete
dejavnosti, ki jih izvajajo vse odvisne družbe iz držav članic
obvladujoče družbe iz prejšnjega odstavka, ki so zavezane
pripraviti poročilo o trajnostnosti oziroma konsolidirano poročilo
o trajnostnosti.
(3) Odvisna družba, ki pripravi
konsolidirano poročilo o trajnostnosti iz prvega odstavka tega
člena, je ena od odvisnih družb skupine, ki je ustvarila največji
prihodek v državah članicah v vsaj enem od petih predhodnih
poslovnih let, po potrebi na konsolidirani podlagi.
(4) Odvisna družba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki pripravi konsolidirano poročilo o trajnostnosti iz
prvega odstavka tega člena, zaradi javne objave tega predloži AJPES
v skladu s prvim in drugim odstavkom spremenjenega 58. člena
zakona.
(5) Za namene izvzetja iz osmega odstavka
spremenjenega 70.c člena zakona se konsolidirano poročilo o
trajnostnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena šteje za
poročanje obvladujoče družbe na ravni skupine v zvezi s družbami,
vključenimi v konsolidacijo. Za poročanje v skladu z drugim
odstavkom tega člena se šteje, da izpolnjuje pogoje pod č) 2. točke
osmega odstavka spremenjenega 70.c člena zakona.
39. člen
(prehodna določba glede obveznosti
poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki)
Določbe novih 70.e do 70.l ter 683.c do
683.d člena zakona se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se
začne z 22. junijem 2024 ali po tem datumu.
40. člen
(imenovanje revizorja poročila o
trajnostnosti in konsolidiranega poročila o trajnostnosti za
poslovno leto 2024)
Ne glede na 293. člen zakona za poslovno
leto 2024 ni potrebno, da skupščina imenuje revizorja poročila o
trajnostnosti in konsolidiranega poročila o trajnostnosti, ki je
isti kot revizor letnega in konsolidiranega letnega
poročila.
41. člen
(uskladitev podzakonskega
predpisa)
Pravilnik o načinu predložitve letnih
poročil in njihove javne objave (Uradni list RS, št. 47/08) se
uskladi s tem zakonom v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
42. člen
(roki za dosego deležev glede
uravnotežene zastopanosti spolov)
Deleže iz novega 254.c člena zakona
morajo družbe zavezanke iz prve alineje novega 254.b člena zakona
doseči do 30. junija 2026, družbe zavezanke iz druge alineje novega
254.b člena zakona pa do 30. junija 2028.
43. člen
(obveznost uskladitve s tem
zakonom)
Družbe in podjetniki v roku enega leta od
uveljavitve tega zakona uskladijo svoje poslovanje z določbo novega
30.a člena zakona.
44. člen
(prehodna določba glede razvrščanja in
prerazvrščanja družb)
Določbe spremenjenega 55. člena zakona se
začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu
2024.
45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1N (Uradni list RS, št. 77/25)
vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne
točke dostopa – ZdZEETD (Uradni list RS, št. 10/26) vsebuje
naslednji končni določbi:
TRETJI DEL KONČNI DOLOČBI
40. člen
(začetek uporabe posameznih
določb)
(1) 10. januarja 2028 se začnejo
uporabljati:
1. novi 70.da člen in nova 12.a točka
prvega odstavka 686. člena Zakona o gospodarskih družbah
ter
2. [...]
(2) 10. januarja 2030 se začnejo
uporabljati:
[...]
5. novi 317.d člen in nova 33.a točka
prvega odstavka 686. člena Zakona o gospodarskih
družbah;
[...]
41. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o gospodarskih družbah – ZGD-1O (Uradni list RS, št. 1270/26)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
21. člen
(spremembe in dopolnitve Zakona o
prevzemih)
V Zakonu o prevzemih (Uradni list RS, št.
79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl.
US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14, 75/15 in 10/26 –
ZdZEETD) se:
– v 22. členu v drugem odstavku na koncu 2.
točke pika nadomesti z vejico in doda beseda »ali« ter za njo doda
nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če ga je dosegla zaradi prenehanja
večkratnih glasovalnih pravic imetnika delnic z večkratno
glasovalno pravico, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske
družbe.«;
– v 47. členu v četrtem odstavku na koncu
doda besedilo »Na skupščini iz prejšnjega stavka dajejo delnice z
večkratno glasovalno pravico le en glas.«;
– v 49. členu peti odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»(5) Pri sklepanju o predmetih na skupščini
iz prejšnjega odstavka:
1. ne učinkujejo omejitve glasovalnih
pravic iz tretjega odstavka tega člena in pravice delničarjev za
imenovanje ali odpoklic članov organov vodenja ali nadzora,
določene s statutom ciljne družbe,
2. delnice z večkratno glasovalno pravico
dajejo le en glas.«.
22. člen
(sprememba 35. člena Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah)
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona
o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 102/24 in 77/25) se v
35. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Določbe drugega odstavka 58. člena
zakona, ki se nanašajo na opremo poročila o trajnostnosti z
oznakami, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe pravil
glede označevanja, ki jih Evropska komisija sprejme v skladu z 29.d
členom Direktive 2013/34/EU.«.
23. člen
(uporaba spremenjenih 70.c in 70.č člena
zakona)
(1) Določbe spremenjenih 70.c in 70.č člena
zakona se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu
2027.
(2) Do začetka uporabe spremenjenih 70.c in
70.č člena zakona se za obveznosti poročanja za družbe, ki so
zavezane k poročanju o trajnostnosti v skladu s 1. točko prvega
odstavka 35. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 102/24 in 77/25),
uporabljajo določbe, ki so se uporabljale do uveljavitve tega
zakona za poslovno leto, ki se začne v letu 2026.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek k
poročanju o trajnostnosti za poslovno leto, ki se začne v letu
2026, niso zavezane družbe iz 1. točke prvega odstavka 35. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah
(Uradni list RS, št. 102/24 in 77/25), katerih čisti prihodki od
prodaje ne presegajo 450.000.000 eurov bodisi na samostojni bodisi
skupaj z odvisnimi družbami na konsolidirani osnovi ali katerih
povprečno število delavcev v poslovnem letu na bilančni presečni
dan ne presega 1 000 na samostojni bodisi skupaj z odvisnimi
družbami na konsolidirani osnovi.
(4) Za družbe, ki so v skladu z 2. točko
prvega odstavka 35. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 102/24 in 77/25),
zavezane uporabljati določbe o poročilu o trajnostnosti oziroma
konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, po novi ureditvi pa ne
več, se določbe ne uporabljajo več za poslovno leto, ki se začne v
letu 2027.
(5) Za družbe, ki so v skladu s 3. točko
prvega odstavka 35. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 102/24 in 77/25),
zavezane uporabljati določbe o poročilu o trajnostnosti oziroma
konsolidiranem poročilu o trajnostnosti, po novi ureditvi pa ne
več, se določbe ne uporabljajo več za poslovno leto, ki se začne v
letu 2028.
24. člen
(začetek uporabe 70.d in 683.b člena
zakona)
Določbe spremenjenih 70.d in 683.b člena
zakona se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu
2028.
25. člen
(prehodno obdobje za odvisne družbe v
Evropski uniji, ki jih obvladuje družba iz tretje
države)
(1) Odvisna družba iz države članice, za
katero velja spremenjeni 70.c ali novi 70.č člen zakona in ki jo
obvladuje družba iz tretje države, lahko do 6. januarja 2030 v
skladu z zahtevami iz spremenjenega 70.č člena zakona pripravi
konsolidirano poročilo o trajnostnosti, ki vključuje vse odvisne
družbe iz držav članic take obvladujoče družbe, ki so zavezane
pripraviti poročilo o trajnostnosti oziroma konsolidirano poročilo
o trajnostnosti.
(2) Konsolidirano poročilo o trajnostnosti
iz prejšnjega odstavka lahko do 6. januarja 2030 vključuje
razkritja iz 8. člena Uredbe 2020/852/EU, kadar so zajete
dejavnosti, ki jih izvajajo vse odvisne družbe iz držav članic
obvladujoče družbe iz prejšnjega odstavka, ki so zavezane
pripraviti poročilo o trajnostnosti oziroma konsolidirano poročilo
o trajnostnosti.
(3) Odvisna družba, ki pripravi
konsolidirano poročilo o trajnostnosti iz prvega odstavka tega
člena, je ena od odvisnih družb skupine, ki je ustvarila največji
prihodek v državah članicah v vsaj enem od petih predhodnih
poslovnih let, po potrebi na konsolidirani podlagi.
(4) Odvisna družba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki pripravi konsolidirano poročilo o trajnostnosti iz
prvega odstavka tega člena, zaradi javne objave tega predloži AJPES
v skladu s prvim in drugim odstavkom 58. člena zakona.
(5) Za namene izvzetja iz desetega odstavka
spremenjenega 70.c člena zakona se konsolidirano poročilo o
trajnostnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena šteje za
poročanje obvladujoče družbe na ravni skupine v zvezi z družbami,
vključenimi v konsolidacijo. Za poročanje v skladu z drugim
odstavkom tega člena se šteje, da izpolnjuje pogoje pod č) 2. točke
desetega odstavka spremenjenega 70.c člena zakona.
26. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.