www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<base target="_blank" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="#0563C1" vlink="#954F72" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">

EVIDENTIRANJE STROŠKOV, POVEZANIH Z NAKUPOM
RAČUNALNIŠKEGA PROGAMA


Praktični prikaz delovanja SuperDavčne AI

 


VPRAŠANJE

Vprašanje je
dobesedno povzeto iz davčne klepetalnice na
Davkoplacevalci.com

Kako knjižite stroške priprave na nakup
računalniškega programa? Gre za fazo pred nakupom in aktivacijo
programa, v kateri nastajajo različni stroški analiz, priprave
zahtev, svetovanja ipd. Po SRS bi se ti stroški lahko šteli kot del
nabavne vrednosti programa, vendar sam nakup oziroma pridobitev
programa še ni bila izvedena.

Me zanima, na kateri konto bi bilo najprimerneje
knjižiti te stroške do aktivacije. Ali se lahko knjižijo neposredno
na konto 003 – računalniški programi, ali je primernejša uporaba
drugega konta?

Pri gradnji nepremičnin se na primer uporablja
konto 027, pri nabavi opreme pa 047 za sredstva v pridobivanju.
Kako je v takšnem primeru pri neopredmetenih sredstvih?

Ali bi bilo možno uporabiti konto 002 – stroški
razvijanja, čeprav ne gre za lasten razvoj programske opreme,
temveč za pripravo na nakup in implementacijo zunanjega
računalniškega programa?

Izvirno
vprašanje na povezavi <a href=
"https://davkoplacevalci.com/davcni-klepet/prikaz/616328/racunalniski-program">
https://davkoplacevalci.com/davcni-klepet/prikaz/616328/racunalniski-program</a>

 


ODGOVOR SuperDavčne AI

Odgovor
podaja SuperDavčna umetna inteligenca – SD AI -
<a href=
"https://aidavki.si/">https://aidavki.si/</a> .


 


Obravnava po SRS


 


Pri zunanjem računalniškem programu je treba najprej
ločiti:


1.   

stroške, ki so neposredno pripisljivi pridobitvi in usposobitvi
programa za nameravano uporabo,
ter


2.   

predhodne, splošne ali neuspešne aktivnosti,
pri katerih še ni mogoče zanesljivo povezati stroškov s pripoznanim
neopredmetenim sredstvom.


 


Neopredmeteno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izmeri po nabavni
vrednosti. Ta vključuje poleg nakupne cene tudi vse neposredno
pripisljive stroške pripravljanja sredstva za nameravano
uporabo.


 


Zato se lahko stroški analiz, priprave zahtev, strokovnega
svetovanja, konfiguracije, testiranja in podobnih aktivnosti
vključijo v nabavno vrednost zunanjega programa, če so
neposredno povezani s pridobitvijo konkretnega programa in so
nujni, da se program pripravi za uporabo. Pri tem mora biti
program oziroma pravica do njegove uporabe pripoznana kot
neopredmeteno sredstvo, njegova nabavna vrednost pa mora biti
zanesljivo merljiva.


 


Ustrezen konto pred aktivacijo


 


V predaktivacijski fazi je primernejši konto za neopredmetena
sredstva v pridobivanju, in sicer predlagani analitični
konto:

·      

0032 – Premoženjske in druge pravice v
pridobivanju.


 


Kontni načrt izrecno predvideva konto 003 za premoženjske in druge
pravice, znotraj njega pa konto 0032 za pravice v
pridobivanju.


 


Po zaključku pridobitve in ko je program pripravljen za uporabo se
znesek prenese na ustrezen konto dokončno pripoznane pravice, na
primer na:

·      

0030 – Premoženjske in druge pravice z določeno dobo
koristnosti,
če ima program oziroma licenca končno dobo koristnosti;
ali

·      

ustrezen konto pravic z nedoločeno dobo koristnosti, če so za to
izpolnjeni pogoji.


 


Po aktivaciji se začne amortiziranje po pravilih za neopredmetena
sredstva s končno dobo koristnosti. Amortiziranje se začne prvi dan
naslednjega meseca, potem ko je sredstvo na razpolago za
uporabo.


 


Poenostavljeno knjiženje bi bilo:

·      

D 0032 – pravice v pridobivanju / K obveznost do
dobaviteljaza
neposredno pripisljive stroške pred aktivacijo;

·      

ob aktivaciji D 0030 / K 0032;

·      

nato obračun amortizacije na 4300 – Amortizacija neopredmetenih
sredstev in popravek vrednosti na 0082.


 


Če se stroški najprej evidentirajo na stroškovnih kontih, se lahko
njihovo usredstvenje izvede prek konta 4920 – Prenos stroškov v
nabavno vrednost sredstev.


 


Razmerje do kontov 027 in 047


 


Konta 027 – neopredmeteno sredstvo ni v pridobivanju, temveč
se nanaša na opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma
izdelavi, konto 047 pa na opremo in druga opredmetena osnovna
sredstva v gradnji oziroma izdelavi. Za zunanji računalniški
program zato nista ustrezna.


 


Vsebinsko je položaj sicer primerljiv: do aktivacije se uporablja
konto sredstva v pridobivanju, po aktivaciji pa se znesek prenese
na dokončno sredstvo. Pri programu je ustrezen konto v okviru
skupine 003, predvsem 0032, ne pa 027 ali 047.


 


Ali je primeren konto 002?


 


Praviloma ne. Konto 002 se nanaša na odložene stroške
razvijanja. Stroški razvijanja se kot neopredmeteno sredstvo
pripoznajo le, če organizacija dokaže zlasti izvedljivost
dokončanja projekta, namen dokončanja in uporabe oziroma prodaje,
zmožnost uporabe, verjetne gospodarske koristi, razpoložljivost
virov ter zanesljivo merjenje stroškov.


 


Če družba ne razvija lastne programske rešitve, temveč kupuje
oziroma uvaja zunanji program, je primernejša obravnava kot
pridobitev premoženjske oziroma druge pravice:

·      

neposredno pripisljive stroške do aktivacije:
0032;

·      

po aktivaciji: prenos na 0030 oziroma drug ustrezen konto
dokončane pravice;

·      

stroške, ki niso neposredno pripisljivi pridobitvi ali usposobitvi
konkretnega programa, pa ni mogoče avtomatično
usredstviti.


 


Za stroške, ki so nastali zgolj v fazi raziskovanja, splošnega
načrtovanja ali priprave in niso neposredno povezani s sredstvom,
je v razpoložljivih pravilih podlaga za obravnavo kot nabavne
vrednosti nezadostna; njihova dokončna razmejitev je zato odvisna
od konkretne vsebine storitev, pogodbenih obveznosti in tega, ali
je bil program dejansko pridobljen ter pripravljen za uporabo. Pri
spletnem mestu je na primer izrecno poudarjeno, da se stroški
načrtovanja obravnavajo kot odhodek, medtem ko se razvojni stroški
vključijo v sredstvo le, če izpolnjujejo ustrezna
merila. 


 

<img border="0" width="605" height="202" id="Slika 2" src=
"http://www.davkoplacevalci.com/files/attachment_images/75a41ecdc704a0f06b64d40bec46c3ec_image001.jpg" name=
"Slika 2" />


 
<div style=
'border:solid windowtext 1.0pt;padding:1.0pt 4.0pt 1.0pt 4.0pt'>

To je
bil odgovor na njihovo vprašanje. Kaj pa
vaše?

 

SuperDavčna
AI povezuje umetno inteligenco z več kot 23 leti našega davčnega
znanja, strokovnih vsebin in praktičnih rešitev ter z interno bazo
več kot 30.000 dokumentov, zbranih na spletnih straneh:

<a href=
"http://www.SuperDavki.com">www.SuperDavki.com</a>,
<a href=
"http://www.DDVpoznavalec.si">www.DDVpoznavalec.si</a> in
<a href=
"http://www.Doberracunovodja.si">www.Doberracunovodja.si</a>.

 

Namesto
dolgotrajnega iskanja preprosto zastavite vprašanje in pridobite
konkreten, preverljiv ter z viri podprt davčni odgovor.

 

Vprašajte.
Preverite vire. Pridobite odgovor.

 

Naj na
vaše naslednje davčno vprašanje odgovori <a href=
"https://aidavki.si/">SuperDavčna AI</a>.
</div>


 
</div>
</body>
</html>