Matjaž K - 22.03.2007 - 18:00

"Samo vprašanje, ali mora imeti samostojni kulturni delavec, ki se je registriral za dejavnost, svoj poslovni račun."

Da (glejte ZPlaP).

"Prispevke ima plačane iz proračuna, ali bi morali biti v knjigah izkazani enkrat v strošek in drugič v prihodek kot subvencija iz proračuna. "

Zamimivo vprašanje. Po logiki, da. Ker pa tukaj ne poznam toliko samega postopka, mi najprej povejte, ali ta oseba oddaja obračune, ali ne?



"Ali prikaže toliko prihodkov, kolikor jih ima dejansko plačanih ali vse in na drugi strani terjatve do kupcev."

Ta drugo (vse v P, neplačani znesek je v terjatvah; načelo poslovnega dogodka, oz. načelo fakturirane realizacije).

Lola - 23.03.2007 - 07:18

Hvala, Matjaž, obračunov za prispevke pa ne oddaja. Menda je z odločbo ministrstva vse urejeno. Kako pa potem v obrazec napisati znesek obračunanih prispevkov - upam, da so inštitucije toliko povezane, da bo ta podatek znan dursu.

Matjaž K - 23.03.2007 - 07:46

Kako pa je to s šiframi zavarovanja (zavarovalnimi podlagami) urejeno?

Ima ta oseba enako podlago zavarovanja, kot "navadni" samozaposleni (ali pa je za njih mogče izmišljena kakšna posebna kulturniška šifra)?

Lola - 23.03.2007 - 09:23

NE VEM, NA MINISTRSTVU SEM PREVERILA IN PRAVIJO, DA NJIM DURS POŠLJE OBRAČUN, ONI PA SAMO NAKAŽEJO.

Lola - 23.03.2007 - 09:32

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

85. člen

(dohodkovni cenzus)

Ne glede na določbe 83. člena tega zakona lahko upravičenec pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna uveljavlja samo pod pogojem, če mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (v nadaljnjem besedilu: dohodkovni cenzus). Dohodkovni cenzus se ugotavlja na podlagi predložene odločbe o odmeri dohodnine.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se ugotavlja vsako leto. Dokler odločba o odmeri dohodnine za tekoče leto ni predložena, se prispevki plačujejo kot akontacija, pri čemer država zahteva vračilo, če se z odločbo izkaže preseganje dohodkovnega cenzusa.


ZA LETO 2005 JE BIL CENZUS 4,690.267,20 SIT BRUTO.



Zavezanec za plačilo prispevkov



V skladu s prvim odstavkom 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 - UPB2, 54/04 - ZDoh-1, 63/04 - ZZRZI in 72/05, v nadaljevanju: ZPIZ-1) se kot samozaposleni obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji:


kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah;
z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kako drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev in so v skladu z zakonom vpisane v register samostojnih dejavnosti, če je takšen register predpisan;
opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti: zdravstveno, klinično ali specialistično dejavnost, zasebno veterinarsko dejavnost ali drugo zasebno dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti ali farmacije, v skladu z zakonom;
opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost v skladu z zakonom;
samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost.

Obračunavanje prispevkov



Z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01, v nadaljevanju: ZPSV) se določajo obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so prispevki uvedeni.



Po določbi 4. člena ZPSV plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.



V skladu s 16. členom istega zakona morajo zavezanci iz 4. člena tega zakona dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Zasebniki, ki zaposlujejo delavce, morajo davčnemu organu dostaviti tudi plačilne liste za pri njih zaposlene delavce najpozneje na dan izplačila plač oziroma nadomestil plač.



Obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike je sestavni del Pravilnika o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št. 130/04).



Osnova za plačilo prispevkov



V skladu z drugo alineo 1. odstavka 207. člena ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za samozaposlene zavarovalna osnova.



Določitev zavarovalnih osnov je za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače, opredeljena v 209. členu ZPIZ-1. V skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se zavarovalna osnova za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, zakonom, ki ureja dohodnino zakonom, ki ureja dohodnino. Uvrstitev v ustrezno zavarovalno osnovo se glede na drugi odstavek istega člena določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni plači oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.



V skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se zavarovalna osnova določi:


če dosežena davčna osnova ne preseže minimalne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, najmanj v višini minimalne plače;
če je davčna osnova med zneskom minimalne letne plače in povprečno letno plačo, najmanj v višini 60% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova;
če je davčna osnova med eno in enoinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 90% povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova;
če je davčna osnova med enoinpolkratno in dvakratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 1,2 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova;
če je davčna osnova med dvakratno in dvainpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 1,5 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova;
če je davčna osnova med dvainpolkratno in trikratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 1,8 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova;
če je davčna osnova med trikratno in triinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 2,1 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova;
če je davčna osnova nad triinpolkratno povprečno letno plačo, najmanj v višini 2,4 povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova.

Po določbi tretjega odstavka 209. člena ZPIZ-1 se prispevki plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem obdobju.