- 25.04.2007 - 11:26

jaz mislim da delate prav če piše na izvršbi samo plačo potem bi morali samo plačo, saj prevoz in malica nista plače saj je to povračilo stroškov.Če pa piše na izvržbi vse prejemke pa nisem sigurno. Upam da bo še kdo dal svoje mnenje.

Lina - 25.04.2007 - 11:58

izvršba gre samo na plačo, izvršbe so res krute, vendar žal delavci pravočano ne pomislijo, kaj jim preti, če ne bodo pravočasno plačali svojih obveznosti, še posebej pa pri preživninah

lila - 25.04.2007 - 13:12

izvršba je lahko tudi na materialne stroške, odvisno kaj piše v izvršbi, lp

lila - 25.04.2007 - 13:24

Odbitki pri plači - izvršbe vrstni red, najprej preživnina na glede kdaj dobimo izvršbo, potem davčna, nato ostalo(ni pomemben datum ampak vsebina izvršbe)
Pravna pisarna

Pri odtegljajih od plače je potrebno ločiti tiste, ki so posledica sodne ali davčne izvršbe in tiste, na katere delavec sam prostovoljno pristane. Pri prvih je potrebno upoštevati določila o omejitvi izvršbe, ki jih vsebujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju in Zakon o davčnem postopku, medtem ko te določbe za druge odtegljaje, na katere delavec sam prostovoljno pristane, ne veljajo.
Ko delavcu obračunate plačo, mu morete pred izplačilom najprej odtegniti zneske po prejetih sklepih o izvršbi sodišč in Davčne uprave Republike Slovenije v skladu z omejitvami, ki jih vsebujeta navedena zakona, potem pa mu lahko odtegnete še ostale zneske, glede katerih ste se z njim dogovorili (stanarina, krediti, prostovoljno zdravstveno zavarovanje,..).
Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju je mogoče delavcu seči na plačo do dveh tretjin in ne do ene tretjine, kot navajate. Delavcu lahko torej po sklepih o izvršbi odtegnete največ 2/3 neto plače, vendar tako, da mu ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, ki znaša neto cca. 80.000,00 SIT (tukaj je še nekaj posebnosti, ki jih vsebuje 102. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju in ki jih zaradi prostorske stiske ne navajam).
Glede na vsebino ima pri odtegljajih absolutno prednost sodna izvršba iz naslova neplačane preživnine. Če delavcu ostane še razpoložljivi del plače, ki ga je mogoče odtegniti glede na zgoraj navedeno, po prioriteti sledijo sklepi Davčne uprave Republike Slovenije iz naslova neplačanih davkov, nato pa vsi ostali sklepi o izvršbi sodišč. Pri tem vrstnem redu prioritet ni pomembno, kdaj je delodajalec prejel nek sklep, temveč samo vsebina.
Glede vseh ostalih odtegljajev, ki jih navajate (stanarina, zavarovanje, voda ) pa gre izključno za dogovor med vami in delavcem. V kolikor vam za to delavec da soglasje, pri tovrstnih odtegljajih ni zakonskih omejitev. Kot delodajalec pač nekatere stvari plačujete namesto njega iz njegove plače in mu s tem delate uslugo. Najboljše je, da si za to zagotovite pisno soglasje, da kasneje ne bi prihajalo do sporov.
Pravna pisarna
Bhagavati Devi s.p.