Vprašaj je brž prišel na čisto,

Da Sibila lovi na zvijačo isto,

Razkril mu je skrbni pregled,

Da rada nas spet pelje na led.

Saj zares ne vodi nobene knjige,

Samo vsej čvekalnici kaže fige,

Nas razburja, da bodimo sociala,

Tarifa kot njena naj bi bila mala.

Da ne bo preveč prepira in stoka,

Naj zdaj malo se oddahne stroka.

Spoznajmo, zakaj ji je do zdrah:

Za dobrim konjem se dviga prah;

A prav tako se kadi za iskro kobilo!

Zato -?- hlepi za skrivnostno Sibilo.

Le kakšne mora biti postave;

Je polti bledolične ali rjave;

So njene oči nebesno modre;

Si je dala narediti zlate kodre

Ali so gladki in črni njeni lasi?

Kliče jo in kliče, a se ne oglasi.

Tedaj utihne trubadurska lutnja,

V srce ga zmrazi temna slutnja:

so ji sploh všeč možje ali fanti,

Naj bodo resni ali komedijanti?

Kar bilo je skrito in obrobno,

Je danes na stežaj sodobno,

Kaj če ji niso več pogodu žrebci,

Če tudi njeni so hormoni slepci,

Če jo narava je tako zmotila,

Da se je v Murko zaljubila?

PS Za primerjavo:

Tarifni del kolektivne pogodbe za najstarejšo obrt

Tisočletja je resnica vsem poznana:

Po tarifi najvišji računa kurtizana,

Ne daje skonta odlična prostitutka;

Poceni je samo nimfomanska lutka,

Katere telo ne bi preživelo zapleta,

Če bi prišlo do zmanjšanja prometa;

Čeprav ne dobi nikakršnega dobička,

Dovolj, da stranki sprazni mošnjička.