Prejšnji teden, je bila tule razprava na to temo. Ker sem vaše prispevke bral šele včeraj, ko sem prišel z dopusta, se poslal svoje mnenje. Vendar sem nato videl, da teme ni bilo več med novimi, zaradi česar ga skoraj gotovi ni nihče bral. Ker menim, da bi vendarle utegnil komu kaj povedati, svoj včerajšnji odgovor na vašo razpravo ponavljam:

"Tole je pa res ena zmešnjava! Ne da bi mogel in hotel biti izčrpen, zgolj tole za pojasnilo:

Odvetnik, ki zastopa (zagovarja) svojo stranko na sodišču, je v pogodbenem razmerju (na podlagi podpisanega pooblastila)z njo in ne s sodiščem. Zato svoje storitve zaračunava (v skladu z odvetniško tarifo) njej, ta pa mu jih plačuje.

V razmerju s sodiščem je zgolj stranka, ki ji sodišče sodi.

Če je stranka obsojena, pri tem (njenih plačilih odvetniških storitev) tudi ostane, oziroma mora še kaj (povprečnino, denarno kazen) plačati sodišču ali pa celo iti v zapor (šala), če pa je oproščena, sodišče v sodbi izreče, da stroški postopka bremenijo proračun. Stranka mora nato v določenem roku (nisem šel gledat v ZKP, po spominu pa se mi zdi, da je rok 3 mesece)sodišču te stroške opredeliti (specificirati).

To običajno stori v njenem imenu odvetnik, tako da sodišču predloži, vendar ne račun (saj ni za sodišče opravil nobene storitve), temveč tako imenovani STROŠKOVNIK, se pravi specifikacijo posameznih svojih storitev za stranko (vloge, obravnave, delo po času, posveti s stranko ipd.) po njihovi točkovni vrednosti ter posameznih svojih stroškov (potni stoški, takse ipd.)kot tudi neposrednih stroškov same stranke (potni stroški ipd.), ter DDV.

Na podlagi takšnega stroškovnika potem sodišče s posebnim sklepom (možna je pritožba)odmeri te stroške (vse to so stroški stranke), ki jih stranki nato izplača iz proračuna (lahko tudi prek odvetnika, ki je na podlagi pooblastila upravičen sprejeti denar zanjo). Pri odmeri prizna sodišče tiste stroške, ki jih šteje za potrebne, zaradi česar se sklep sodišča praviloma ne ujema s seštevkom odvetnikovih računov (praviloma prizna sodišče nekaj manj, včasih pa tudi več). Razlogi so različni: zaradi različne razlage, kam (pod katero točkovno vrednost) katero opravilo po odvetniški tarifi sodi, lahko je ob odmeri stroškov vrednost točke po OT višja kot ob izdaji odvetnikovega računa (kar se upošteva in se na ta način vrednost valorizira), včasih prizna sodišče DDV celo za vse storitve, odvetnik pa ga v računu ni zaračunal, ker so bile te storitve pred leti še neobdavčene.

Bistvo je torej, da gre za različna razmerja in je treba paziti in se vprašati, kdo je za koga kaj naredil in dobilo plačano, oziroma kdo mora komu zaradi določenih razlogov (oprostilne sodbe) kaj povrniti. Vendar, kot rečeno, ne gre neposredno za povrnitev že plačnega (kaj šele z obrestmi) ali za kakšno storniranje računov.

Zgolj zaradi popolnosti: kadar je obramba obdolženca obvezna (npr. pripor) in si obdolženec ne najame svojega zagovornika - odvetnika (ki ga v takšnem primeru tudi sam plača), mu ga postavi na svoje stroške sodišče; v takšnem primeru je dolžniško upniško razmerje zgolj med odvetnikom in sodiščem, ne pa med odvetnikm in stranko."