andy - 27.09.2002 - 16:15

Najlažje si boš pomagala z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, kjer je sam postopek podrobno opisan.

boos - 29.09.2002 - 07:36

Prisilna poravnava je poseben sodni postopek, ki na predlog prezadolženega (insolventnega) dolžnika poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika.

Insolventnost naj bi bila odpravljena z odložitvijo oziroma zmanjšanjem dolgov dolžnika in z njegovo reorganizacijo, ki mu naj zagotovi normalno gospodarsko poslovanje. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št.: 67/93, 8/96, 39/97 in 52/99) priznava dolžniku, ki je dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen, interes, da izvede finančno reorganizacijo in s tem zagotovi svoj nadaljni obstoj.

Za dosego tega interesa mu Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: zakon) priznava pravico predlagati upnikom sklenitev prisilne poravnave (zahtevek dolžnika, ki se nanaša na potrditev prisilene poravnave, s katero bodo njegove obveznosti zmanjšane, odložene ali spremenjene), podrejeno pa se v tem postopku uporavljajo posamezne določne:

 Zakona o finančnem poslovanju podjetij
 Zakona o gospodarskih družbah
 Zakona o obligacijskih razmerjih
 Zakona o pravdnem postopku …

Postopek prisilne poravnave se uvede z dolžnikovo vložitvijo predloga za začetek postopka. Predlog mora vsebovati navedbo sodišča, vse indentifikacijske označbe dolžnika in dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so podani pogoji za začetek prisilne poravnave. Priložiti mu je potrebno še dokumentacijo, iz katere je razvidno ekonomsko-finančno stanje dolžnika in seznam upnikov ter dolžnikovih dolžnikov s podrobnejšimi podatki.

Zahteva po sodnem varstvu, ki jo dolžnik uveljavlja s predlogom prisilne poravnave, je usmerjena proti vsem dolžnikovim upnikom, saj bo potrjena prisilna poravnava učinkovala za vse.

Upnik pridobi položaj stranke šele s prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave. Le tisti upnik, ki je prijavil terjatev, sme opravljati procesna dejanja v postopku. Najpomembnejše procesno dejanje upnika v postopku prisilne poravnave je glasovanje o predlogu prisilne poravnave, zato za tak položaj upnika ne zadošča zgolj prijava terjatve, ampak mora biti njegova terjatev vsaj verjetno izkazana.

boos - 29.09.2002 - 07:39

Prisilna poravnava je poseben sodni postopek, ki na predlog prezadolženega (insolventnega) dolžnika poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika.

Insolventnost naj bi bila odpravljena z odložitvijo oziroma zmanjšanjem dolgov dolžnika in z njegovo reorganizacijo, ki mu naj zagotovi normalno gospodarsko poslovanje. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št.: 67/93, 8/96, 39/97 in 52/99) priznava dolžniku, ki je dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen, interes, da izvede finančno reorganizacijo in s tem zagotovi svoj nadaljni obstoj.

Za dosego tega interesa mu Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: zakon) priznava pravico predlagati upnikom sklenitev prisilne poravnave (zahtevek dolžnika, ki se nanaša na potrditev prisilene poravnave, s katero bodo njegove obveznosti zmanjšane, odložene ali spremenjene), podrejeno pa se v tem postopku uporavljajo posamezne določne:

 Zakona o finančnem poslovanju podjetij
 Zakona o gospodarskih družbah
 Obligacijski zakonik
 Zakona o pravdnem postopku …

Postopek prisilne poravnave se uvede z dolžnikovo vložitvijo predloga za začetek postopka. Predlog mora vsebovati navedbo sodišča, vse indentifikacijske označbe dolžnika in dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so podani pogoji za začetek prisilne poravnave. Priložiti mu je potrebno še dokumentacijo, iz katere je razvidno ekonomsko-finančno stanje dolžnika in seznam upnikov ter dolžnikovih dolžnikov s podrobnejšimi podatki.

Zahteva po sodnem varstvu, ki jo dolžnik uveljavlja s predlogom prisilne poravnave, je usmerjena proti vsem dolžnikovim upnikom, saj bo potrjena prisilna poravnava učinkovala za vse.

Upnik pridobi položaj stranke šele s prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave. Le tisti upnik, ki je prijavil terjatev, sme opravljati procesna dejanja v postopku. Najpomembnejše procesno dejanje upnika v postopku prisilne poravnave je glasovanje o predlogu prisilne poravnave, zato za tak položaj upnika ne zadošča zgolj prijava terjatve, ampak mora biti njegova terjatev vsaj verjetno izkazana.

boos - 29.09.2002 - 07:39

Prisilna poravnava je poseben sodni postopek, ki na predlog prezadolženega (insolventnega) dolžnika poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika.

Insolventnost naj bi bila odpravljena z odložitvijo oziroma zmanjšanjem dolgov dolžnika in z njegovo reorganizacijo, ki mu naj zagotovi normalno gospodarsko poslovanje. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št.: 67/93, 8/96, 39/97 in 52/99) priznava dolžniku, ki je dalj časa plačilno nesposoben oziroma prezadolžen, interes, da izvede finančno reorganizacijo in s tem zagotovi svoj nadaljni obstoj.

Za dosego tega interesa mu Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: zakon) priznava pravico predlagati upnikom sklenitev prisilne poravnave (zahtevek dolžnika, ki se nanaša na potrditev prisilene poravnave, s katero bodo njegove obveznosti zmanjšane, odložene ali spremenjene), podrejeno pa se v tem postopku uporavljajo posamezne določne:

 Zakona o finančnem poslovanju podjetij
 Zakona o gospodarskih družbah
 Obligacijski zakonik
 Zakona o pravdnem postopku …

Postopek prisilne poravnave se uvede z dolžnikovo vložitvijo predloga za začetek postopka. Predlog mora vsebovati navedbo sodišča, vse indentifikacijske označbe dolžnika in dejstva, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so podani pogoji za začetek prisilne poravnave. Priložiti mu je potrebno še dokumentacijo, iz katere je razvidno ekonomsko-finančno stanje dolžnika in seznam upnikov ter dolžnikovih dolžnikov s podrobnejšimi podatki.

Zahteva po sodnem varstvu, ki jo dolžnik uveljavlja s predlogom prisilne poravnave, je usmerjena proti vsem dolžnikovim upnikom, saj bo potrjena prisilna poravnava učinkovala za vse.

Upnik pridobi položaj stranke šele s prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave. Le tisti upnik, ki je prijavil terjatev, sme opravljati procesna dejanja v postopku. Najpomembnejše procesno dejanje upnika v postopku prisilne poravnave je glasovanje o predlogu prisilne poravnave, zato za tak položaj upnika ne zadošča zgolj prijava terjatve, ampak mora biti njegova terjatev vsaj verjetno izkazana.