na trgu se pojavlja več ponudnikov, ki za podjetja organizirajo rekreacijo zaposlenih preko mreže različnih izvajalcev (fitnesi, bazeni, skupinske vadbe ipd.) po vsej Sloveniji. Podjetje prejme enoten račun od ponudnika, zaposleni pa lahko koristijo storitve pri različnih pogodbenih partnerjih.
Zanima me, ali se je kdo v praksi že srečal s takšnimi računi in kakšna je bila davčna obravnava?
V našem podjetju imamo sprejet  Pravilnik promocije zdravja na delovnem mestu, s katerim zaposlenim omogočamo različne aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja. Ker so zaposleni razpršeni po različnih krajih Slovenije, je organizacija rekreacije pri enem izvajalcu praktično nemogoča, zato se zdi takšen sistem precej primerna rešitev.
Zanima me vaše mnenje:
ali lahko stroške takšne organizirane rekreacije obravnavamo kot stroške promocije zdravja na delovnem mestu,ali menite, da bi bili ti stroški davčno priznani pri podjetju,
in predvsem, ali bi bilo treba zaposlenim obračunavati boniteto, če je program na voljo vsem zaposlenim pod enakimi pogoji in izhaja iz sprejetega programa promocije zdravja na delovnem mestu?
Moj mnenje je, da bi se dalo zagovarjati stališče, da gre za ukrep promocije zdravja na delovnem mestu, posebej če je vključen v program promocije zdravja, dostopen vsem zaposlenim in namenjen zmanjševanju zdravstvenih tveganj ter izboljšanju počutja zaposlenih. Vseeno pa nisem našla jasnega pojasnila FURS za takšne sodobne oblike organizirane rekreacije.

Ali ima kdo praktične izkušnje?