Podjetje je v precej oddaljenih letih (prva polovica 90-tih) uporabljalo prenizko izhodiščno plačo in je dolovno-pravni spor z taposlenimi izgubilo. Četudi sodba (še) ni pravnomočna (pritožba tožene strani), se je slednja odločila plačati procesne stroške, glavnice in akontacijo zamudnih stroškov. Tožena stran je prepričana, da s plačilom glavnic zaustavi nadaljnje naraščanje dolga na osnovi zamudnega obrestovanja dosojenega od dneva nastale terjatve do plačila. Menim, da je podjetje ravnalo zmotno in se na dan plačila zgolj zniža terjatev za nominalni znesek plačila, preostala terjatev se obrestuje kot nova glavnica. Imam prav?
Še dodatno vprašanje: v istem primeru je bilo v letih 92-95 48 mesečnih prikrajšanj. Neto glavno terjatev je tožena stran enostavno seštela in obrutila, s tem pa je plačilo postalo davčna osnova tudi za davek na plače, ne samo za akontacijo dohodnine in prispevka za ZPIZ. Menim, da bi morali izplačati neto glavnice za vsak mesec posebej in jih obrutiti, tako pa sploh ne bi prišlo do dodatne davčne obremenitve zaradi visoke bruto plače. Prosim za mnenje!