www.davkoplacevalci.com

POVZETKI IZ DNEVNIKA DAVČNEGA INŠPEKTORJA (20.10.2003)

<html>

<head>

<title>POVZETKI IZ DNEVNIKA DAVČNEGA INŠPEKTORJA</title>

<style>

<!--

p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal

{

margin:0in;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:Arial;

color:windowtext;}

{margin-right:0in;

margin-left:0in;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman";

color:black;}

-->

</style>

</head>

<body >

Do tajnih zapiskov iz zasebnega dnevnika davčnega

inšpektorja 007-YU se je dokopal Zmuzne Pravdič. Na osnovi 3243.

člena Zakona o davčnem postopku Marije Terezije, odstavek 47,

točka 62, tretji in četrti stavek, se razkritje zapisanih osebnih

spominov ne more šteti kot tajnost davčnih podatkov. Vse je nelektorirano,

necenzurirano.

17.06.1945

S polnimi pljuči sem zajel prve zrake svobode in s

pravim, moškim glasom predirljivo zatulil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Mati me

je navdušeno pogledala in se čudila moji prvi izgovorjeni črki. V

največji tajnosti me je odnesla k ciganom v vas, kjer je prerokovalka

povedala materi: “I, pravite, je najprej rekel. Iz vašega sina še bo nekaj.

Postal bo Inšpektor.”

Tako je bila začrtana moja življenjska pot.

17.01.1949

Stric Lojz je poklical mamo, če bo pomagala pri

kolinah. Vzela me je s sabo še v jutranjem mraku, kajti prepovedano je bilo

klati brez soglasja zadruge. Sviji so zavezali gobec, da ne bi tulila

preveč naglas.

Takrat sem spoznal delo na črno in izraz davčne

tajnosti.

Opomba v dnevniku: “Tega dogodka sem se mnogokrat spomnil

tudi kasneje, ko sem prakticiral zavezovanje gobcev buržujskim svijam, ki so

hoteli dosti zaslužiti v presvetlem socializmu.”

02.10.1952

Moj prvi dan v šoli. Res je, da sem malo zamudil zaradi

dela na polji in je morala mati na zagovor k predsedniku okrajnega komiteja

zveze komunistov. Zraven je nesla še dve kili krompira in svinjsko kračo.

Ko sem stal pred vrati, sem slišal cvileje in ronkaje, kot da bi se svije

gonle.

Takrat sem spoznal, da se s svijami lahko daleč

pride.

01.04.1957

Mati je pridirkala v sobo z listom papirja, na katerem je

pisalo, da bom predal štafeto našemu dragemu Maršalu Titu. To je bilo kot

darilo za mojo zmago na natečaju “Katera ideja se bo najbolje uresničila

v komunizmu kot najvišjem stadiju socializma”. Napisal sem namreč: “Ljudje

bodo komunizem tako vzljubili, da bodo sami zahtevali povišanje davkov do

takšne stopnje, da njim ne bo nič ostalo. Ker v komunizmu tako

ničesar ne bomo rabili , saj bomo imeli vse.”

Takrat sem spoznal, da pamfleti pomenijo večjo

moč kot zakoni. In na prvi april več nisem nikdar zafrkaval drugih,

saj je zame postal zelo pomemben datum.

Opomba v dnevniku: “Moje besede so bile tako zgodovinske,

da to še danes velja kljub uvedbi DDV-ja.“

12. avgust 1962

Danes je drugi dan, odkar sem prišel na delovno akcijo.

Gradimo cesto bratstva in enotnosti in delamo skupaj z brigado iz Konjicev.

Tista Gordana ima takšne joške, da bi ji takoj podaril mojo nedolžnost. Na

žalost, Franc, ki ima več gnara kot jaz, jo je zvabo na pijačo in jo

je verjetno kar dobro ruknil, saj se je kuj naslednja dva dneva skup režala.

Tako sem spoznal, da si moram poiskati službo, ker brez

službe ni gnara, brez gnara pa bom težko nedolžnost zgubo.

05.09.1962

Stric Lojz, tisti, ki je sviji gobec dol zavezal, je imel

izgleda dobre veze zaradi svojih šunk tudi na mestnem komiteji, kjer mi je

zrihtal razgovor za službo. Ko so me vprašali, kaj bi rad delal, sem kar

naravnost usekal: “Inšpektor bi bil rad.” Takoj so se navdušili zame, ko so

zvedeli, da sem štafeto noso, moj zgodovinski rek o pobiranju davkov v

komunizmu pa jih je dokončno zlomo. Dobo sem službo. Cigansko prerokovalko

sem raje zamolčal, saj cigoti niso bili preveč za socializem,

čeprav so imeli podobne delovne navade kot večina ludi po fabrikah.

Takrat sem spoznal, da brez vez in poznanstev ter strica

Lojzovih šunk nikamor ne prideš.

03.12.1965

Delo davčnih inšpektorjev sem si drugače

predstavljal. Že tri leta hodim okrog, predvsem ponoči v usnjenih mantlih,

tako da sem bolj gestapovcu podobn. Pravijo, da moram končati najprej

pripravništvo na tereni, šele potlej pridem delat v pisarno, kjer bom imel

direktne kontakte s strankami. Sicer je moje delo predvsem to, da pazim, da

davkoplačevalci ob pregledih ne zbežijo. Včasih jih moji kolegi

pripeljejo ven iz hiš malo potolčene, zadnjič se je enemu celo kri

vlila iz nosa. Mogoče ima bolj tanke žilice v nosi.

Takrat sem spoznal, da so lahko davčni pregledi za

davkoplačevalce tudi boleči.

07.03.1968

Že dva tedna se izobražujem o knjigovodstvi. Imamo

luštno, mlado predavatlco, ki skoz povdarja debet – kredit. Kredit mi je še kar

jasn, ker smo v tem cajti lahko najemali kar poceni kredite. Najbolj pa mi je

blo všeč, da morata biti aktiva in pasiva v ravnovesju. To je vedno

pokazala s svojimi rokami pod njenimi joški. Njeni joški so bili res v

ravnovesju, tako da sem tudi sam začel verjeti v pravljice o aktivi -

pasivi. Odločo sem se, da jo povabim na kavo, dnara mi ni manjkalo.

Takrat sem spoznal, da se lahko knjigovodstvo najbolje

naučimo na delih človeškega telesa.

Opomba v dnevniku: “Predavatlca je zdaj moja žena, vun

pasja. In tudi njeno ravnovesje je že zdavnaj zginlo.”

08.06.1975

Dobo sem sina. Tako sem se ga nažrl v Rajkotovi gostilni,

da so me vun nesli že zgodaj popoldan. Hudič frdamani pa njegovo žveplano

vino. Res je, da nism rabo nič plačat, ker ga nism prijavo za premalo

prikazan promet. Butl zmešani, saj te ne more izstavit enega računa na dva

dni, če pa ma skoz polno. V tistih blesavih TOZDI-ih in SOZD-ih pa itak

skoraj vse pokradejo, pa nikome ništa. Ne ve se, kdo pije, in kdo plača.

Jaz pijem, vsekakor pa ne plačam.

Spoznal sem, da sem postal tako vpliven kot strica

Lojzove šunke. Prešel sem v višjo fazo socializma, kjer moje dematerializirane

ideje prevladujejo nad materijo.

04.05.1980

Titeja ni več. Gledam v sliko, kjer mu dajem

štafeto. Dobri, stari Tito. On je porihtal, da lahko delamo v tako

čudovitem sistemu, kjer imamo vsi dosti dela in je vse v ravnovesju. Tito

je bil tak kot bilanca in kot kontni plan. Na levo, na desno, aktivno in

pasivno (taka je bila včasih tudi moja stara, danes pa je samo še

pasivna). Neodvisni strokovnjaki bi mu tudi lahko rekli, da se je bolj nagibal

na kredit, saj nas je precej zapufal. Nič več ne bo tako, kot je

bilo. Upam, da mi ne bo kdo tega mota vkral, nekaj globokega in zgodovinskega

je v njem.

Takrat sem spoznal, da je najvišji stadij komunizma

titoizem. En lider, ena država, en centralistični davek.

12.07.1986

Poklicali so me oni od zgoraj in mi dali nalogo, da grem

malo pregledat papirje v naš, slovenski ponos, ELAN. Zraven so mi še

zabičali, da tudi po pregledu mora ponos ostati ponos. Ter da moram

ubogati nekega kodra. Kaj hudiča, zdaj Elan že vodijo pudli? Ko sem si najprej

ogledal proizvodnjo, sem videl na koncu hale poseben prostor, noter pa polno

rdečih smučk. Takrat pristopi k meni neki človek in mi

reče, da je Koder. Hvala bogu, pa le ni pes. Naroči mi, da naj zraven

vzamem nekaj parov smuči in jih odnesem onim tam zgoraj.

Takrat sem spoznal pojem donatorstva.

15.11.1992

Frdamana država, res ni več tako, kot je včasih

bilo. Grozijo mi, da bom moral iti v šolo, ker nimam dovolj velike izobrazbe za

davčnega inšpektorja. Grem, kamor hočejo, samo v šolo ne. Kaj ne

vejo, da sem tam ob spoznavanju ravnovesja debeta in kredita fasal mojo staro.

Še ene zraven več ne bi prenesel. Le kteri vrag si je zmislil toti DEMOS.

Takrat sem spoznal, da tudi demokracija kot revolucija

zahteva svoje žrtve.

Opomba v dnevniku: “Po dolgoletnem tuhtaji zdaj vem, kaj

je DEMOS: denar-egoizem-mostovi-oportunizem-sraje. Mogoče me bodo zdaj

sprejeli v zvezo ekonomistov, ker sem izgleda izumil nov denarni tok: denar –

sraje –denar.”

01.07.1999

Danes je veliki dan za mene. Pričel je veljati zakon

o DDV-ji. Najbolj so mi interesantne kazenske določbe, kjer jih bom lahko

opalil do nebovzetja, majke mi. Še dobro, da sem ob obisku Elana ohranil en

fascikl dokumentov o talanju rdečih smučk in me niso upalo zjebati v

službi. Še vedno sem davčni inšpektor in počutim se zelo

močnega. Kako je tehnologija v vsem tem času napredovala. Včasih

je imela moč svinjska krača, danes pa en navadni fascikl dokumentov.

Moji so še vedno gori, zdaj so neka čudna mešanica LSD-a in matelovih

igračk, zadi pa štrika naš prasedente. Moj sin bi temu rekel, res so pravi

joint.

Takrat sem spoznal, da je kapitalizem najvišji stadij

socilaizma, saj se danes na nematerializiranih papirjih največ služi.

02.05.2000

Ležim v bolnici in berem o meni v črni kroniki.

Barabe ciganske, kako so me mogli tako zbincati in še avto v reko flosniti. Še

dobro, da znam plavati. Si kuj mislim, kdo bi lahko bil. Tisti dedec od

zadnjič, ki sem mu ob pregledu v prvih 15 minutah 300 tavžnt mark davka

zaračunal, ker mu je manjkala vejica na fakturi. Ded je tako popenil in mi

celo kazal posnetke s televizije in sklep vlade, da moramo v primeru dvoma

razsoditi v prid davčnim zavezancem ter da v prvih mesecih poslovanja

moramo biti bolj tolerantni, ker baje v zakoni dosti stvari ne špila. Jaz mu

nisem kriv, če je drugi dan od uvedbe DDV-ja kupil za nekaj milijonov mark

robe in je dobil pomankljivo fakturo, kjer je v naslovu manjkala vejica. Ko jih

jebe, njih in vlado, inšpektor je pri svojem delu samostojen. Počutil sem

se kot Tito.

Takrat sem spoznal, da je cajt, da grem v penzijo.

Opomba v dnevniku: “Tisti fascikl ma res vlko moč.

Mojemu sinu, avtomehaniku, sem omogočil pripravništvo na davčnem

uradu. S svojimi izkušnjami mu bom v pomoč, saj se tradicija mora

nadaljevati.”

</div>

</body>

</html>

MARTINOVE ZASOLJENE

Kako Mimica preživlja CV-19
Ojla, »Mimica, kje si, zakaj te n ...
02.05.2020 - 14:16:57
44. DAN KARANTENE
DEZINFEKCIJE (44. dan karantene) ...
29.04.2020 - 14:17:22
43. DAN KARANTENE
SAMO DA NE POZABIJO (40. dan karantene) ...
27.04.2020 - 14:59:05

ARHIV

POVZETKI IZ DNEVNIKA DAVČNEGA INŠPEKTORJA (20.10.2003)

MARTINOVE ZASOLJENE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE