www.davkoplacevalci.com

POVZETKI IZ DNEVNIKA RAČUNOVODJE (20.10.2003)

<html>

<head>

<title>POVZETKI IZ DNEVNIKA RAČUNOVODJE</title>

<style>

<!--

p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal

{

margin:0in;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:Arial;

color:windowtext;}

{margin-right:0in;

margin-left:0in;

font-size:12.0pt;

font-family:"Times New Roman";

color:black;}

-->

</style>

</head>

<body >

Do tajnih zapiskov iz zasebnega dnevnika računovodje

pod davčno številko davčnega zavezanca PKGO 13 -YU se je dokopal

Zmuzne Pravdič, ki je po prestopu iz stranke P v stranko D preko stranke J

s pomočjo stranke J drago prodal svojo kožo predsedniku M. Za

neposvečene še dodatni podatek kratice PKGO - POTENCIALNI KANDIDAT

GOLEGA OTOKA.

Na osnovi 3243. člena Zakona o davčnem postopku

Marije Terezije, odstavek 47, točka 62, tretji in četrti stavek, se

razkritje zapisanih osebnih spominov ne more šteti kot tajnost davčnih

podatkov. Vse je nelektorirano, necenzurirano. Za lažje razumevanje dogodkov

priporočamo predhodno branje Dnevnika davčnega inšpektorja.

17.06.1945

Mati je izbulila oke na porodniškem stolu, ko je dohtar

reko, da sma dva. Malo pred mano je pritulil na svet moj brat, ki je

kričal kot zmešan. Sam sem bil bolj tih in miren, kar je zaznamovalo mojo

prihodnost. Kot desetega brata v familiji me je mati dala v rejo po predhodnem

posvetu s ciganko, saj je le-ta bratu prvorojencu tistega dne predpisala

bleščečo kariero inšpektorja zaradi njegovih pljučnih kapacitet,

ki so jih takrat cenili v partiji. Nekako mi je ostalo v podspominu, da me je

brat že v materinem trebuhu tišal v kot, da mati ni vedla, da sma dva.

Tako je bila začrtana moja življenjska pot.

17.01.1949

Stric Lojz, moj rejnik, je na črno klal svijo. Na

pomoč sta prišla moja mama in moj brat. Spomnim se, da brat ni htel svije

držati za rep in sem to težaško delo opravil sam. Brat me je gledal postrani in

mi po uspešnem zakolu povedal na uho: "Ti packa, ti. Ti pa ne boš plavi

pionil, kel delaš na clno. Ko bom velik, te bo zatožu."

Takrat sem spoznal, da se najprej varuj svojega

bližnjega, potem pa še ostalih.

Opomba v dnevniku: “In kako prav sem imel. Moj brat je

najbolj zaslužen, da sem kasneje pristal na najbolj znanem otoku v rajnki

jugi."

01.10.1952

Moj prvi dan v šoli. Brata še ni. Je rekel stricu Lojzu,

da je on posvečen višjim ciljem in da bo preskočil pionirsko

organizacijo. Ko ga je stric Lojz opomno, da bo to povedal materi, mu je brat

pokazal palico, na kateri je imel vrezane zareze, kolko svij je stric Lojz

prejšnjo leto na črno zaklal in da bo palco nesel pokazat stricom v dolgih

usnjenih mantlih. Stric Lojz je pobledel, kot da bi požrl kilo krede.

Takrat sem spoznal zraven poprej dobro znane fizične

še psihološko moč palice.

01.04.1957

Moj brat je zmagal na natečaju "Katera ideja se

bo najbolje uresničila v komunizmu kot najvišjem stadiju socializma".

Tudi sam sem sodeloval, vendar bi blo boljše, da bi se izognil kvalifikacijam

na daleč. Napisal sem namreč: "Ko bomo lahko svije klali brez

skrivaja, bomo živeli kot Amerikanci, ki so po mojem mnenju že dolgo v

socializmu". Zaradi mojega pisanja je še isto noč zasedal centralni

komite ZK in mati se je baje komaj odkupla s pomočjo strica Lojza, ki je

šenkal dva odojka.

Takrat sem spoznal, da ima tudi svija lahko dve plati.

Opomba v dnevniku: “Moje besede so bile takrat

zgodovinske, saj bi danes pri nas radi vsi bli Amerikanci."

12. avgust 1962

Brat je na delovni akciji, mene pa niso hteli vzeti, saj

so me označli kot potencialno nevarno osebo. Zasluge za to imajo svije, ki

me spremljajo že celo moje življenje. Kaj pa morem, če sem njimi gor

rasto, pa tudi krav ne smem pozabit, saj jih molzem že tako dolgo, kot naši

molzejo strica Lojza. To niso moje besede, to mi je po treh litrih šmarnice

zaupal stric Lojz. Zraven pa je še dodal, da bi bil čas, da se postavim na

svoje noge, ker je on že čisto finančno izmolžen.

Takrat sem prvič spoznal, da ne molzejo samo krav,

ampak tudi ludi. Čeprav bi tudi jaz sam rad včasih pomolzo sosedovo

Frančko, ki je bujna kot strica Lojzova Šeka.

05.09.1962

Stric Lojz je zrihtal razgovor za službo mojemu bratu na

mestnem komiteju, mene pa je poslal zaradi mojega slovesa kar v zadružno

klavnico. Šef, ki me je sprejel, se je zadovoljno smehljal ob branju moje

kartoteke, saj sem baje pravšnji za določeno delovno mesto. Rekel mi je,

da sem pravi antikomunistični prasec in da mi bo mojim referencam primerno

dodelil tudi delovno mesto. Postal sem glavni in odgovorni pralec svinjskih

črev.

Takrat sem spoznal, da me bodo svije celo življenje

spremljale, le da lahko še v globjem dreku pristanem.

03.12.1965

Delo v klavnici sem si popolnoma drugače

predstavljal. Ta dan so prišli na ogled klavnice partijski šefi, spremljal pa

jih je moj brat v dolgem usnjenem mantlu. Kolega me je rukno in komentiral, da

tako visokih svij še ni bilo v naši klavnici. Ko sem rekel šefu, da več ne

morem videti svinjskih črev, me je vtakno v oddelek za kure, kjer sem tace

bek sekal, nato pa sem po besedah šefa še napredoval v zlaganje kravjih

jezikov.

Takrat sem spoznal, da sem končal pri zlaganju

kravjih jezikov zaradi svojega predolgega jezika.

07.03.1968

Vpisan sem v večerno šolo knjigovodstva, da se že

enkrat premaknem na boljše delovno mesto. In šmenta, tudi tukaj se srečam

z mojim bratom, ki me spremlja kot senca skozi vse življenje. Brat je z

neverjetnim žarom spremljal predavatlco pri razlagi aktive in pasive, sam pa

sem se zatopil v razlago storna. Sanjal sem, da bi nekdo storniral moj zapis iz

otroštva, ki je dosedaj zaznamoval mojo življenje in bi bilo to izbrisano iz

moje kartoteke. Zaradi dodatnega izpopolnjevanja sem najel predavatlco, da mi

je razložila vse skrivnosti knjigovodstva, o čemer ni mogla govoriti na

predavanjih. Brat mi je strašno zameril druženje z predavatlco.

V večerni šoli in ob privatnih inštrukcijah sem

spoznal, da so bilance kot svinjske čreve: zamotane, polne dreka in lahko

jih razteguješ, dokler ne počijo.

Opomba v dnevniku: "Predavatlca je postala kasneje

bratova žena in zaradi mojih privatnih inštrukcij se mi je kasneje

maščeval z letovanjem na znanem jugo otoku".

08.06.1975

Danes je že peto leto, odkar kampiram na najbolj znanem

jugo otoku: Goli otok. Za to je poskrbel moj brat, ki je inšpiciral moje

knjigovodsko delo v isti klavnici, kjer sem se kasneje zaposlil kot

knjigovodja. Moj izvirni greh je bil samo ta, da sem hotel razpucat

bilančni drek, ker je bil tako velik manjko mesa, kot da dinozavri žrejo

naše svije. Pa niso bili dinozavri, temveč tiste svije iz komiteja, ki so

kar s traktorji vozli predelane svije neznano kam. In na koncu so mene

obdolžli, da prirejam bilančne podatke.

V rokah držim ženino pismo, kjer piše, da sin sprašuje,

kdaj se ata vrne z dopusta z morja in ali smo že v najvišjem stadiju

socializma, če je lahko ata 5 let na dopustu.

Takrat sem spoznal, da so bilance hudičevo nevarna

stvar in da ko počijo, prileti drek v glavo tistemu, ki jih sestavlja in

ne tistemu, ki je za poslovanje odgovoren.

04.05.1980

Že dve leti sem doma. Sin me je ob vrnitvi vprašal, zakaj

nisem nič rjav, če pa sem tak dolgo bil na morju. V rokah držim

kozarec čiste šmarnice, tiste strica Lojzove, ko je utapljal svojo žalost.

Le da tokrat jaz praznujem, ko se po televizijskem ekranu sprehaja napis z

vedno enako vsebino. Zapustil nas je naš tovariš predsednik. Ima me, da bi na

ves glas zakričal skozi okno in podelil svojo radost z vsemi, še posebej z

mojimi nekdanjimi sotrpini nekje daleč na Jadranu. Tokrat sem raje držal

jezik za zobmi, še preživ je bil spomin na zlaganje kravjih jezikov in

dolgoletno morsko letovanje.

Takrat sem spoznal, da so tudi ludi pokvarljiva roba in

prej ali slej crknejo tako kot zastarajo bilance v arhivih.

12.07.1986

V Elanu sem zadolžen za vodenje skladišča za

promocijska darila. Preteklost je za menoj in znova sem upal v boljšo

prihodnost, saj sem svoje delo znal zelo dobro opravljati. Opraviti sem seveda

imel še vedno z istimi ljudmi, kot v preteklosti, vendar so mi zdaj dali mir.

Za svoje delo sem bil celo pohvaljen, saj sem strokovno in utemeljeno

dokumentacijsko pokril razdelitev več kot 2000-ih parov smuči,

več ali manj enim in istim ljudem. To je potrdil tudi moj brat, ki je

opravil inšpiciranje v naši firmi.

Takrat sem spoznal, da je vijuganje s smučkami še

najboljše v okviru reprezentance ali reklame. Kala si več nikdar ne bomo

privoščo.

15.11.1992

Odkar smo se osamosvojili, sem tudi jaz šel na svoje in

odprl računovodski servis. Tako sem videl, da tudi drugim kri

puščajo, ne samo meni. Zadnjič so Franceljna, mojo stranko,

inšpektorji tako krvavo odrli, da se je uresničil rek, da smo vsi krvavi

pod kožo. Inšpektorju sem v neformalnem pogovoru ponujal staro 200 kilsko svijo

strica Lojza, vendar stare metode več ne vžgejo.

Pri Franceljnovem davčnem pregledu sem spoznal, da

imajo sedaj (ne)pravilno izpolnjene naročilnice in izjave večjo

moč kot včasih partijske knjižice.

Opomba v dnevniku: "Brata takrat nisem videl že dve

leti. Le kam je ponikno s svojim usnjenim mantlom, kaj jih več ne

uporabljajo pri davčnih pregledih?"

01.07.1999

Zopet prelomni trenutek v življeji. Stricu Lojzu, ki je

že zelo v letih, sem skušal obrazložiti filozofijo davka na dodano vrednost.

Mogoče je le nekaj razumel, saj je rekel, da če se svija zredi iz 10 na

100 kil, je potem dodane vrednosti 90 kil. Hkrati me je tudi vprašal, kako je

lahko dodane vrednosti 90 kil, če pa ima zaradi poceni svij iz Madžarske

pri prodaji državi celo zgubo. Ob njegovih bistroumnih besedah sem se celo jaz

zamislo. Stric Lojz seveda ne plačuje davka na dodano vrednost, malo prej

pa je tudi kotl za kuhanje šnopsa s puško prelukno. Pravi, da ga ne bo prijavil

davkariji, ga bo raje rabo za peko kostanjev.

Takrat sem spoznal, zakaj je v tistih dneh tako fejst

pokalo po Halozah. Verjetno so vsi predelovali kotle za žganjekuho.

02.05.2000

Zbudo sem se v bolnici, ker me je infarkt rukno, ko sem

zvedo, da je neki inšpektor moji stranki zaradi napačnih vejic v nazivu

firme 300 tavžnt mark davka zaračunal. Zraven mene je v šok sobi ležal še

moj brat, s katerim se že dolgo nisem pogovarjal. Kot najbližjemu sorodniku mi

je zaupal, da ga je nek podjetnik dal prebutat, ker mu je zaradi napake v

nazivu firme kar nekaj 100 tavžnt mark davkov pobral. Hkrati se je zelo

razburil, ker so mu odvzeli večino pooblastil iz rajnke juge, ko je lahko

okrog hodil še v usnjenem mantlu, namesto svinčnika pa je uporabljal

pendrek.

Takrat sem spoznal, da ostanki civilne družbe bijejo

zadnji boj z ostanki skorumpirane države.

15.10.2000

Na dan volitev je umrl stric Lojz in mi zapustil dnevnik

in poslovilno pismo, ki ga je očitno že kar nekaj časa hranil v

predalu svoje stare kmečke mize. Dnevnika še nisem imel časa

prebrati, v poslovilnem pismu pa je zapisal: "Dovolj mi je vse te svijarije,

davkov in luknjanja piskrov. Nič več ne bo tako, kot je včasih

bilo. Včasih si lahko vse svije s svijami podkupo. Časi naturalnega

podkupovanja so mimo, zdaj so moderni certifikati, delnice in informacije pod

mizo. V takšnem svetu je težko živeti in smrdi celo bolj, kot v moji

štali"

Takrat sem spoznal, da je bil stric Lojz v bistvu pošten

državljan. Celo bolj, kot njegova država in voditelji sami.

Pripis Zmuzneta Pravdiča: "Ta zadeva sicer bolj

sodi v kolum črne kronike, verjetno se je iz tega razvil tudi črni

humor."

</div>

</body>

</html>

MARTINOVE ZASOLJENE

Kako Mimica preživlja CV-19
Ojla, »Mimica, kje si, zakaj te n ...
02.05.2020 - 14:16:57
44. DAN KARANTENE
DEZINFEKCIJE (44. dan karantene) ...
29.04.2020 - 14:17:22
43. DAN KARANTENE
SAMO DA NE POZABIJO (40. dan karantene) ...
27.04.2020 - 14:59:05

ARHIV

POVZETKI IZ DNEVNIKA RAČUNOVODJE (20.10.2003)

MARTINOVE ZASOLJENE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE