www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">

Da
ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen
samo vladi RS, temveč je namenjen VSEM, ki ne delajo v
gospodarstvu!«

 

Prišel je čas,
da Slovenija vsem nam v gospodarstvu, ki držimo tole slovensko
(proračunsko) štalo pokonci že od njene ustanovitve, omogoči s
hitrimi, takojšnjimi ukrepi ohranitev delovnih mest na
način, da delavce v gospodarstvu vsaj deloma izenači z vsemi
uslužbenci v javnem sektorju.

 

Prišel je čas,
da se pričakovana evropska sredstva Unije (omenja se na začetku 3
mlrd EUR) in potencialno dodatno zadolževanje države prvenstveno
nameni gospodarstvu.

 

Prišel je čas,
da vam skušam tudi sam na enostaven način, brez vesoljske fizike,
podati nekaj predlogov, kako lahko naredite to, kar je edino prav!
In to TAKOJ, brez vsakega dodatnega administriranja s strani
gospodarstva!

 

P
r e d l o g i  z a  o h r a n i t e v  d e l o v n i
h  m e s t  v  g o s p o d a r s t v u

 

1.  Direktno
subvencioniranje vsakega delovnega mesta v gospodarstvu (velja za
vse gospodarske subjekte – gospodarske družbe, s.p.-je,
samozaposlene itd.)

 

·     
država
subvencionira vsako delovno mesto v gospodarstvu v višini 80%
povprečne obračunane bruto plače za pretekle 3 mesece pred
pričetkom prejemanja subvencije, vendar ne več kot 1.500,00 EUR
obračunane bruto plače (kar znaša malo več kot 1.000,00 EUR neto
plače brez olajšav) in ne manj, kot znaša bruto znesek zajamčene
plače;

·     
država
subvencionira zajamčeno minimalno plačo (neto znesek) tudi vsem
samozaposlenim, nosilcem dejavnosti itd., kateri ne prejemajo neto
plače;

·     
navedeni znesek
izplačanih subvencioniranih delov plač se ne všteva v letno osnovo
za odmero dohodnine prejemnikov plač.

 

2.  Opustitev
plačevanja socialnih prispevkov delodajalca iz naslova
subvencioniranih plač

 

·     
odpustek
plačila vseh socialnih prispevkov na subvencionirano obračunano
bruto plačo s strani delodajalca (prispevki na bruto
I.);

·     
odpustek
plačila vseh obveznih socialnih prispevkov s strani samozaposlenih,
nosilcev dejavnosti s.p. …

 

3.  začasna
zamrznitev – uravnilovka vseh plač (vsaj) pri majhnih gospodarskih
subjektih

 

·     
(vsaj) mikro in
majhna podjetja, samostojni podjetniki – posamezniki, kateri
izpolnjujejo pogoje za mikro in majhna podjetja ter ostali
subjekti, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v času subvencioniranja
ne rabijo izplačevati plač, ki presegajo znesek subvencioniranih
sredstev za vsakega posameznika;

·     
v
kolikor se navedeni subjekti odločijo – skladno s pogoji, rezultati
poslovanja, likvidnostjo (itd.), da zaposlenim izplačajo znesek
plač preko subvencioniranega zneska, se ta del plače samostojno
obračuna kot plača – »samostojna« plača, katera se všteva v osnovo
za odmero vseh dajatev in v letno osnovo za odmero dohodnine
posameznega prejemnika plače.

 

4.  Solidarnostni
davek – vračilo prejetih subvencioniranih sredstev za ohranitev
delovnih mest v letu 2021

 

·     
prejemniki
subvencije povrnejo prejeta sredstva kot solidarnostni davek v letu
2021, v kolikor znesek prejetih subvencij presega znesek neto
ustvarjenega dobička v letu 2020 in sicer:
<ul style='margin-top:0cm' type="disc">
<li class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;line-height:normal'>
celotni znesek
prejetih subvencij, v kolikor so le-te manjše od 25% neto
ustvarjenega dobička;</li>
<li class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;line-height:normal'>
polovico
zneska prejetih subvencij, v kolikor so te večje od 25% in manjše
od 50% neto ustvarjenega dobička;</li>
</ul>

·     
višina
solidarnostnega davka se ugotovi na podlagi davčnega obračuna za
leto 2020 (obračun DDPO, obračun davka od dohodka iz dejavnosti
…);

·     
ugotovljeni
solidarnostni davek se plača v 12 obrokih po 1/12 v letu
2021;

·     
ugotovljen/povrnjen
solidarnostni davek predstavlja davčno priznane odhodke v letu
2021.

 

5.  Omejitve za
izplačilo subvencije – do subvencije niso upravičeni

 

·     
davčni dolžniki
- subjekti, nad katerimi je bil opravljen davčni nadzor (davčni
nadzor pri davčnem organu, davčni inšpekcijski nadzor) ter svoje
obveznosti (na podlagi izdanega zapisnika, odločbe …) niso
poravnali. Navedeno ne velja, v kolikor davčni inšpekcijski
nadzor/davčni nadzor ni bil zaključen v vseh fazah
davčnega/upravnega postopka;

·     
nosilci
dejavnosti, zaposleni itd., v kolikor so njihove plače v višini
potencialnih pripadajočih subvencij krite iz naslova drugih
(državnih) povračil;

·     
delavci, kateri
so sklenili delovno razmerje (tudi samozaposleni itd.) po datumu
razglasitve izrednih razmer, t.j. po 12.03.2020.

 

Zapisani
predlogi verjetno potrebujejo še kakšne korekcije, dopolnitve,
uskladitve, vendar vsekakor ne v smeri zniževanja zapisanih
standardov.

 

Procesno smo
zmožni tole izvesti v bistvu takoj oziroma sigurno maksimalno v
roku meseca dni, na način, da:

·     
vsak
gospodarski subjekt preko sistema eDavki sporoči osnovne podatke,
da želi prejemati navedeno subvencijo, okvirni – pričakovani
mesečni znesek subvencije  in na kateri transakcijski račun se
subvencija nakaže (torej – davčni zavezanci, ki tega ne sporočijo,
se lahko prostovoljno odpovedo navedeni subvenciji);

·     
vsak
gospodarski subjekt v začetku meseca za pretekli mesec poda obračun
subvencije s priloženimi zbirnimi in analitičnimi podatki preko
sistema eDavki;

·     
FURS (»država«)
poskrbi za izplačilo subvencije v roku 8 dni od prejetega
zahtevka.

 

Brez vesoljske
matematike (ja, vem, ponavljam se) je moč trditi, da bo breme za
državni proračun precej večje, v kolikor se bo usul plaz odpuščanj,
stečajev, verižne nelikvidnosti in podobnih črnih
scenarijev.

 

In
da ne pozabim – z (nekaterimi) že sprejetimi interventnimi zakoni
si lahko mnogi, predvsem majhni gospodarski objekti in
samozaposleni, brez olepševanja, obrišemo riti, kar pa pomeni le
majhno posredno korist - da se v štacunah ne bomo poklali za
toaletni papir.

 

Vedno
vaš

Martin
Krpan

 

P.S. O tem, da
bi mnoge v javnem sektorju morali dati v teh časih na rigorozno
uravnilovko – porazdelitev bremen z gospodarstvom, pa naj še kdo
drug kaj zapiše, da ne bom samo jaz izpadel kot državni sovražnik
št. 1. Lahko pa vseeno povem (samo primeroma), da sem bil zgrožen,
ko učiteljica z ultra zajamčenimi pravicami in dohodkom jamra po
TV, kako so oni ubogi, če morajo ravnatelju napisati poročilo, kaj
so delali od doma. Zdaj je čas, da se tudi izkaže solidarnost
javnega sektorja do gospodarstva, ne pa da mislijo samo na svoje
riti. NE JAMRAJTE, raje delajte!

 

Moj
osebni globok poklon zdravstvenim delavcem in trgovcem.
Zdravstvenim delavcem ne morem pomagati razen na način, da strogo
spoštujem vse trenutne ukrepe. Bom pa pomagal trgovcem, ker bom v
trgovini prvega butnil v glavo, kateri ne bo upošteval elementarnih
osnov človeške kulture. V čudnih (težkih) časih moramo biti
predvsem ljudje. Včasih tudi s trdo roko.
 
</div>
</body>
</html>