Da
bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA PAKETOV« - sprejetih
in napovedanih - bo v prihodnosti nosilo le in samo
gospodarstvo, zato je zdaj tudi čas, da se nataknejo uzde javnemu
sektorju, ker so tam že zdavnaj izgubili občutek za marsikaj,
predvsem pa za solidarnost!«
Razumem, da
kdor dela, se lahko zmoti. Razumem (no, vsaj jaz), da je obstoječa
vlada RS prevzela vajeti v roke od popolnoma abotne in
nekompetentne vlade kar se tiče gospodarstva, katere največji
»dosežek« je bil dodatna obdavčitev najbolj produktivnih in tistih
poštenih, ki smo pripravljeni (zaenkrat še) plačevati davke v
Sloveniji. Sem tudi mislil, da smo s komedijantom na čelu slovenske
vlade dosegli dno zaničevanja in poniževanja gospodarstva – čeprav
tile predzadnji še niti niso bili tako slabi, ker so dokaj hitro
odstopili.
Zaradi vsega
tega ne razumem (pa ne samo jaz, temveč mnogi), da se pri poizkusu
pomoči gospodarstvu v času razglašene epidemije v trenutno najbolj
»vroč« zakon zapišejo določene nelogičnosti in tudi »amaterske«
napake, s katerimi se sedaj porajajo mnogim v gospodarskih
subjektih (predvsem majhnih) dileme, ali naj raje delavce odpustijo
brez vsakršnega poslovnega tveganja ali sprejmejo določeno pomoč za
ohranitev delovnih mest, ki pa se lahko izkaže za dvorezen meč. Ta
potencialno prejeta pomoč lahko pomeni tudi potencialni stečaj v
roku cca. leta dni zaradi vračanja pomoči - pa čeprav bodo mogoče
poslovno leto 2020 zaključili z izgubo!
V
tej smeri je potrebno temeljito razmisliti o nadgradnji – spremembi
sprejetega zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 itd. (v nadaljevanju ZIUZEOP), kateri je bil sprejet v DZ
RS 02.04.2020, pričetek njegove veljavnosti pa pričakujemo (tam
nekje …) od 11.04.2020, dan po objavi v Uradnem listu
RS.
Le
tri bistvene – nujne spremembe oziroma dopolnitve
ZIUZEOP:
1.
Odprava
vračanja prejete pomoči izplačane gospodarstvu oziroma vsaj
zamenjava predpisanega kriterija vračanja pomoči na podlagi
primerjave prihodkov v letu 2020/2019 s kriterijem na podlagi
ustvarjenega neto dobička v letu 2020
Osebno se
sprašujem, zakaj bi gospodarski subjekt, ki prejme pomoč glede na
obstoječe razmere, morali to sploh vračati. Ali vračajo pomoč, ki
jo dobijo (večinoma) tuje multinacionalke za odpiranje novih
delovnih mest v Sloveniji? Kaj bodo morali npr. učitelji, uradniki,
sodniki, tožilci in ostali proračunski prejemniki plač vračati
svojo plačo, če ne delajo zaradi epidemije (in večina, vsaj 50% jih
dejansko NE dela, tisti, ki pa mislijo da delajo, pa naj se vrnejo
h koreninam Marxa in Engelsa)? Če je pogojevana prejeta pomoč s
potencialnim naknadnim vračilom, potem to ni paket pomoči
gospodarstvu, temveč paket začasnega kreditiranja gospodarstva!
Zame kot podjetnika kredit ni pomoč!
V
kolikor pa se pogojuje vračilo prejete pomoči glede na določene
ekonomske pokazatelje pri prejemniku, pa prosim pošljite v kot
(kakšne trenutno prazne osnovne, ne srednje šole, kaj šele faksa)
na koruzo klečat osebe, katere kot ustrezni ekonomski pokazatelj za
upravičenost vračila pomoči podajajo primerjavo ustvarjenih
prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (glej drugi odstavek
22. člena ZIUZEOP). Mislim, da sem s tem vse povedal, saj bi
vsakršno opisovanje predlagateljem tega določila, kaj je to
fakturirana (in ne plačana realizacija), kaj so to odloženi
prihodki, kaj so to enkratni prihodki z odprodajo osnovnih
sredstev, kaj so to poslovni prihodki, prihodki financiranja (npr.
tečajne razlike) ali izredni prihodki ter podobno, lahko povzročilo
mentalni in defibrilacijski šok.
Če
pa je že ta pomoč dana gospodarstvu pogojno glede na rezultate
poslovanja v letu 2020, potem naj bo kriterij za potencialno
vračilo pomoči izključno opredeljen s postavljenimi kriteriji
prejete pomoči glede na višino neto ustvarjenega
dobička!
2.
Obvezna uvedba
posebne pomoči vsem računovodskim servisom (ja, prav ste
prebrali!)
Tako, kot so
zdravniki in ostalo medicinsko osebje na prvi bojni v boju proti
virusu za prebivalstvo, tako so računovodski servisi v prvi bojni
vrsti za gospodarstvo. Trdno sem prepričan, da sta stres in
obremenitve zdravnikov primerljive s stresom in obremenitvami
računovodkinj in računovodij. Glede na to, da sem sam nekoč imel
računovodski servis in sem (iskreno) sprejel odločitev, da raje
grem na zavod za zaposlovanje kot pa da opravljam ta poklic še
naprej (z vsem spoštovanjem do tega poklica), lahko utemeljeno
trdim, da so ti subjekti v tem času celo pomembnejši od samega
FURS-a! Če se le-ti »zrušijo« (finančno, mentalno, psihološko …),
njihovi klienti ne bodo mogli plačati dajatev v proračun, pa čeprav
bi to želeli (večina naročnikov računovodskih storitev niti ne ve,
kaj je konto, kaj šele, kako izgleda obrazec DDV-O ali kako
vstopiti na eDavke).
Računovodski
servisi so v tem trenutku vez med pretežno malimi gospodarskimi
subjekti - podjetniki (cca. 100.000 le-teh) in državo, so neke
vrste zdravniki, medicinske sestre, reševalci in gasilci za
pritekanje sveže infuzije (denarja) v državni proračun in za
pritekanje ustrezne strokovne podpore gospodarstvu.
Dejstvo je, da
računovodkinje in računovodje v tem času ne morejo na začasno
čakanje na delo, da bodo imeli velik osip plačil s strani svojih
naročnikov (v tem tempu bo cca. 30% malega gospodarstva »izginilo«
- likvidacija, stečaj, nelikvidnost …), da so oni za svoje
naročnike »vse« (računovodje, pravniki, strokovnjaki za delovna
razmerja, »psihologi« …).
Zato menim, da
bi morali računovodski servisi za vsakega zaposlenega + »nosilca
dejavnosti«, kateri dela, prejeti dodatno nepovratno pomoč v višini
vsaj polovice povprečne letne plače leta 2019, preračunane na
mesec, za vsak mesec trajanja razglašene epidemije. Ta pomoč ne sme
izključevati ostalih potencialnih ugodnosti, ki izhajajo iz
zakonodaje.
3.
Izenačitev
prejemkov zaposlenih v gospodarstvu s prejemki zaposlenih v javnem
sektorju in vseh ostalih »institucijah«, financiranih s strani
države, v kolikor je bil delavec poslan na začasno čakanje na
delo
Če
delavec v javnem sektorju NE dela, ne more biti financiran iz
proračuna več kot znaša maksimalna pomoč za delavca v gospodarstvu,
ki ne dela. Zato bi moral pripadati v tem primeru tako delavcem v
gospodarstvu kot tudi delavcem v javnem sektorju maksimalni znesek
plače v višini povprečne plače iz leta 2019, vendar ne manj, kot
znaša minimalna plača (glej prvi odstavek 28. člena in drugi
odstavek 26. člena ZIUZEOP).
Menim, da več
kot polovica zaposlenih v javnem sektorju od razglasitve epidemije
NE dela (pa pustimo, kar so mnogi delali pred epidemijo). Verjetno
je odveč, da začnem z naštevanjem občinskih uradnikov, zaposlenih
na sodiščih, tožilstvih, ministrstvih, na področju izobraževanja,
raznih agencijah, navsezadnje tudi na … FURS-u! In da skrajšam –
jaz pojmujem kot javni sektor vsako institucijo, ki je vsaj 70%
financirana iz proračuna.
Seveda je
potrebno narediti še precej drugih sprememb v navedenem zakonu, kot
samo primeroma:
-
prepoved javne
objave prejemnikov pomoči, npr. samozaposlenim (ali se bodo tudi
objavili seznami npr. na šolah, kdo je bil poslan na čakanje na
delo oziroma – zakaj demoniziramo prejemnike pomoči?);
-
opredelitev
kazenskih določb za javni sektor, če bo nekdo neupravičeno prejel
celo plačo, čeprav bi moral biti poslan na čakanje na delo oziroma
ni opravljal svojega dela, pa je prejel celotno plačo;
-
izvzem iz
neupravičenih prejemnikov pomoči »zavarovalnih agentov«
(zavarovalnih agencij - posrednikov), v kolikor le-ti izpolnjujejo
pogoje, kot preostalo gospodarstvo (ni mi jasno, kako je to prišlo
v zakon);
-
…
Ter na koncu še
sporočilo politikom, ki skušajo s t.i. »mega paketom« perverzno
kupovati volilne glasove volivcev, ki jih tradicionalno tako ne
bodo nikdar volili - NE IGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM.
In
če ne veste, o čem je govora pri perverznem kupovanju volilnih
glasov oziroma kako bi te stvari lahko izvedli dosti bolj korektno,
pošteno in pravično, s primernim socialnim čutom:
-
opredeljena
pomoč iz mega paketov ne pripada penzionistom, če njihovo
premoženje na podlagi dostopnih podatkov (stanje na TRR, depoziti,
nepremičnine …) presega npr. vrednost 100.000,00 EUR;
-
študentom, ki
prejemajo štipendijo, se ne izplača pomoč. Ostalim študentom se
pomaga na način, da se jim opusti obveznost plačevanja študentskih
domov oziroma se jim povrne vplačana najemnina v maksimalni višini
povprečne najemnine v študentskem domu, ob predložitvi najemne
pogodbe s strani drugega subjekta, ki ni študentski dom, in
dokazila o plačilu najemnine na transakcijski račun najemodajalca
(joj, ste »levi« - FURS – tudi vi bi lahko »izkoristili« tole
situacijo za zajezitev sive ekonomije – glavni center sive
ekonomije za te najemnine je definitivno v LJ).
Vedno
vaš
Martin
Krpan