Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Računovodstvo/Računovodstvo/MSRP/ …
Mednarodni standard
računovodskega poročanja 9
FINANČNI
INSTRUMENTI
/MSRP 9/
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
|
Uradni list
Evropske Unije (EU)
|
|
|
št.
|
stran
|
datum
|
|
Uredba Komisije (EU)
št. 2016/2067 z dne 22. november
2016
|
L 257
|
1
|
23.9.2016
|
|
Uredba Komisije (EU) št.
2017/1986 z dne 31. oktobra 2017
|
L
291
|
1
|
09.11.2017
|
|
Uredba Komisije (EU) št.
2018/498 z dne 22. marca 2018
|
L
82
|
3
|
26.03.2018
|
Datum veljavnosti NUPB: od 29.03.2018
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2019 naprej
POGLAVJE 1 – Cilj
1.1
Cilj tega standarda je določiti načela za računovodsko poročanje o
finančnih sredstvih in finančnih obveznostih, s katerim se bodo
uporabnikom računovodskih izkazov predstavile ustrezne in koristne
informacije za ocenjevanje zneskov, časovnega okvira in negotovosti
prihodnjih denarnih tokov podjetja.
POGLAVJE 2 – Področje uporabe
2.1
Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih
instrumentov, razen za:
(a) deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih
podvigih, ki se obračunavajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani
računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28
Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar v
nekaterih primerih MSRP 10, MRS 27 ali MRS 28 od podjetja zahtevajo
ali mu dopuščajo, da deleže v odvisnem podjetju, pridruženem
podjetju ali skupnem podvigu obračunava v skladu z nekaterimi ali
vsemi zahtevami tega standarda. Podjetja morajo ta standard
uporabljati tudi za izvedene finančne instrumente na deleže v
odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, razen
če izvedeni finančni instrument ustreza opredelitvi kapitalskega
instrumenta podjetja po MRS 32 Finančni instrumenti:
predstavljanje;
(b) pravice in obveze na podlagi najemov, za katere se uporablja
MRS 17 Najemi. Toda:
(i) za terjatve iz najemov, ki jih pripozna najemodajalec, se
uporabljajo zahteve o odpravljanju pripoznanja in zahteve glede
oslabitve iz tega standarda;
(ii) za obveznosti iz finančnih najemov, ki jih pripozna
najemnik, se uporabljajo določbe o odpravljanju pripoznanja iz tega
standarda; in
(iii) za izvedene finančne instrumente, ki so vgrajeni v najeme,
se uporabljajo določbe o vgrajenih izvedenih finančnih instrumentih
iz tega standarda;
(b) pravice in obveze na podlagi najemov,
za katere se uporablja MSRP 16 Najemi. Vendar:
(i) za terjatve iz finančnega najema (tj.
neto naložbe v finančni najem) in terjatve iz poslovnega najema, ki
jih je pripoznal najemodajalec, se uporabljajo zahteve tega
standarda za odpravo pripoznanja in oslabitve;
(ii) za obveznosti iz najema, ki jih je
pripoznal najemnik, se uporabljajo zahteve za odpravo pripoznanja
iz 3.3.1. člena tega standarda; in
(iii) za izvedene finančne instrumente, ki
so vgrajeni v najeme, se uporabljajo določbe o vgrajenih izvedenih
finančnih instrumentih iz tega standarda;
(c) pravice in obveze zaposlovalcev po programih zaslužkov
zaposlencev, za katere se uporablja MRS 19 Zaslužki
zaposlencev;
(d) finančne instrumente, ki jih izda podjetje in ki ustrezajo
opredelitvi pojma kapitalski instrument iz MRS 32 (vključno z
opcijami in nakupnimi boni) ali ki jih je treba razvrstiti kot
kapitalski instrument v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in
16.D členom MRS 32. Imetnik takšnih kapitalskih instrumentov sicer
zanje uporablja ta standard, razen če so v skladu z izjemo iz točke
(a) zgoraj;
(e) pravice in obveze, ki nastanejo na podlagi (i) zavarovalne
pogodbe, opredeljene v MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, razen pravic in
obvez izdajatelja, ki nastanejo na podlagi zavarovalne pogodbe, ki
ustreza opredelitvi pogodb o finančnem poroštvu, ali (ii) pogodbe,
ki je zajeta v MSRP 4, ker vsebuje možnost diskrecijske udeležbe.
Vendar se za izvedeni finančni instrument, ki je vgrajen v pogodbo,
ki spada v področje uporabe MSRP 4, uporablja ta standard, če sam
izvedeni finančni instrument ni pogodba, ki spada v področje
uporabe MSRP 4. Poleg tega se izdajatelj pogodb o finančnem
poroštvu, če je predhodno izrecno izjavil, da take pogodbe
obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki
se uporablja za zavarovalne pogodbe, lahko odloči, da bo za take
pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal ta standard ali MSRP 4
(glej B2.5.–B2.6. člen). Izdajatelj se lahko tako odloči za vsako
pogodbo posebej, vendar je odločitev za posamezno pogodbo
nepreklicna;
(f) katere koli terminske pogodbe med prevzemnikom in delničarjem,
ki prodaja, o nakupu ali prodaji prevzetega podjetja, ki bo na
prihodnji datum prevzema privedla do poslovne združitve v okviru
področja uporabe MSRP 3 Poslovne združitve. Veljavnost terminske
pogodbe ne sme biti daljša od razumnega obdobja, ki je navadno
potrebno za pridobitev morebitnih dovoljenj in dokončanje
posla;
(g) obveze iz posojil, razen tistih iz 2.3. člena. Vendar mora
izdajatelj obvez iz posojil zahteve glede oslabitve iz tega
standarda uporabljati za obveze iz posojil, ki sicer ne spadajo v
področje uporabe tega standarda. Prav tako se za vse obveze iz
posojil uporabljajo določbe o odpravljanju pripoznanja iz tega
standarda;
(h) finančne instrumente, pogodbe in obveznosti iz plačilnih
transakcij z delnicami, za katere velja MSRP 2 Plačilo z delnicami,
razen pogodb, ki jih zajema 2.4.-2.7. člen tega standarda, za
katere se uporablja ta standard;
(i) pravice do izplačil, s katerimi se podjetju povrnejo odhodki,
potrebni za poravnavo obveznosti, ki jo pripozna kot rezervacijo v
skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna
sredstva, ali za katero je v prejšnjem obdobju pripoznalo
rezervacijo v skladu z MRS 37;
(j) pravice in obveznosti, ki jih zajema MSRP 15 Prihodki iz pogodb
s kupci, ki so finančni instrumenti, razen tistih, za katere MSRP
15 določa, da se obračunavajo v skladu s tem standardom.
2.2
Določbe glede oslabitev iz tega standarda se uporabljajo za
pravice, za katere MSRP 15 določa, da se obračunavajo v skladu s
tem standardom za namene pripoznavanja dobičkov in izgub zaradi
oslabitev.
2.3
V področje uporabe tega standarda spadajo naslednje obveze iz
posojil:
(a) obveze iz posojil, ki jih podjetje določi kot finančne
obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (glej 4.2.2.
člen). Podjetje, ki glede na preteklo prakso prodaja sredstva,
izhajajoča iz njegovih obvez iz posojil, kmalu po nastanku, mora
uporabljati ta standard za vse svoje obveze iz posojil v istem
razredu;
(b) obveze iz posojil, ki se lahko neto poravnajo z denarnimi
sredstvi ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega
instrumenta. Te obveze iz posojil so izvedeni finančni instrumenti.
Obveza iz posojila se ne obravnava kot neto poravnana samo zato,
ker se posojilo izplačuje v obrokih (na primer hipotekarno posojilo
za gradnjo, ki se izplačuje v obrokih v skladu z napredovanjem
gradnje);
(c) obveze glede zagotovitve posojila po obrestni meri, ki je nižja
od tržne obrestne mere (glej 4.2.1.(d) člen).
2.4
Ta standard se uporablja za pogodbe o nakupu ali prodaji
nefinančnega sredstva, ki se lahko neto poravnajo z denarnimi
sredstvi ali drugim finančnim instrumentom ali z menjavo finančnih
instrumentov, kot da bi bile te pogodbe finančni instrumenti, razen
za pogodbe, ki jih je podjetje sklenilo in jih še naprej poseduje
za namene prejema ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s
pričakovanimi potrebami po nakupu, prodaji ali uporabi. Vendar se
ta standard uporablja za tiste pogodbe, za katere podjetje določi,
da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z
2.5. členom.
2.5
Za pogodbo o nakupu ali prodaji nefinančnega sredstva, ki se lahko
neto poravna z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim instrumentom
ali z menjavo finančnih instrumentov, kot da bi bila pogodba
finančni instrument, se lahko nepreklicno določi, da se meri po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tudi če je bila sklenjena
za namene prejema ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s
pričakovanimi potrebami podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi.
Taka določitev je možna samo ob sklenitvi pogodbe in samo če
odpravi ali pomembno zmanjša nedoslednost pri pripoznavanju (včasih
omenjena kot „računovodska neskladnost“), ki bi sicer izhajala iz
nepripoznanja navedene pogodbe, ker je ta izključena iz področja
uporabe tega standarda (glej 2.4. člen).
2.6
Obstaja več načinov za neto poravnavo pogodbe za nakup ali prodajo
nefinančnega sredstva z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim
instrumentom ali z menjavo finančnih instrumentov. Ti vključujejo
naslednje primere:
(a) kadar pogoji iz pogodbe vsaki od strank omogočajo poravnavo
pogodbe z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim instrumentom
oziroma z menjavo finančnih instrumentov;
(b) kadar sposobnost neto poravnave z denarnimi sredstvi ali drugim
finančnim instrumentom oziroma z menjavo finančnih instrumentov ni
izrecno določena v pogodbenih pogojih, vendar podjetje podobne
pogodbe običajno poravnava z denarnimi sredstvi ali drugim
finančnim instrumentom oziroma z menjavo finančnih instrumentov
(bodisi z nasprotno stranko bodisi s sklenitvijo pogodbe o pobotu
ali s prodajo pogodbe pred njeno izvršitvijo ali potekom);
(c) kadar pri podobnih pogodbah podjetje običajno prejme predmet
pogodbe in ga kmalu po prejemu proda z namenom ustvariti dobiček na
podlagi kratkoročnih nihanj cene ali trgovčeve marže; in
(d) kadar je nefinančno sredstvo, ki je predmet pogodbe, mogoče
takoj pretvoriti v denarna sredstva.
Pogodba, za katero velja točka (b) ali (c), ni sklenjena z namenom
prejema ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s pričakovanimi
potrebami podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi, in zato spada v
področje uporabe tega standarda. Druge pogodbe, za katere velja
2.4. člen, se ocenijo, da se ugotovi, ali so bile sklenjene in se
še naprej posedujejo z namenom prejema ali dobave nefinančnega
sredstva v skladu s pričakovanimi potrebami podjetja po nakupu,
prodaji ali uporabi in ali v skladu s tem spadajo v področje
uporabe tega standarda.
2.7
Izdana opcija za nakup ali prodajo nefinančnega sredstva, ki se
lahko neto poravna z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim
instrumentom ali z menjavo finančnih instrumentov v skladu s
2.6.(a) ali 2.6.(d) členom, spada v področje uporabe tega
standarda. Takšna pogodba ne more biti sklenjena za namen prejema
ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s pričakovanimi potrebami
podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi.
POGLAVJE 3 – Pripoznanje in odprava pripoznanja
3.1
ZAČETNO PRIPOZNANJE
3.1.1
Podjetje pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost v svojem
izkazu finančnega položaja samo, kadar podjetje postane stranka v
pogodbenih določbah finančnega instrumenta (glej B3.1.1. in B3.1.2.
člen). Ko podjetje prvič pripozna finančno sredstvo, ga razvrsti v
skladu s 4.1.1.–4.1.5. členom in meri v skladu s 5.1.1.–5.1.3.
členom. Ko podjetje prvič pripozna finančno obveznost, jo razvrsti
v skladu s 4.2.1. in 4.2.2. členom in meri v skladu s 5.1.1.
členom.
Običajen nakup ali prodaja finančnih sredstev
3.1.2
Pri obračunavanju običajnega nakupa ali prodaje finančnih sredstev
se pripozna ali odpravi pripoznanje, kot je ustrezno, z
obračunavanjem bodisi po datumu sklenitve posla bodisi po datumu
poravnave posla (glej B3.1.3.–B3.1.6. člen).
3.2
ODPRAVA PRIPOZNANJA FINANČNIH SREDSTEV
3.2.1
V konsolidiranih računovodskih izkazih se 3.2.2.–3.2.9., B3.1.1.,
B3.1.2. in B3.2.1.–B3.2.17. člen uporabljajo na konsolidirani
ravni. Zato podjetje najprej konsolidira vsa odvisna podjetja v
skladu z MSRP 10, nato pa za nastalo skupino uporabi navedene
člene.
3.2.2
Pred oceno, ali in v kakšnem obsegu je primerno odpraviti
pripoznanje v skladu s 3.2.3.–3.2.9. členom, podjetje ugotovi, ali
bi se morali navedeni členi uporabiti za del finančnega sredstva
(ali del skupine podobnih finančnih sredstev) ali za celotno
finančno sredstvo (ali skupino podobnih finančnih sredstev), kot
sledi.
(a) 3.2.3.–3.2.9. člen se uporabi za del finančnega sredstva (ali
del skupine podobnih finančnih sredstev) samo, če del, za katerega
naj bi se odpravilo pripoznanje, izpolnjuje enega od naslednjih
treh pogojev:
(i) del zajema samo posebej identificirane denarne tokove iz
finančnega sredstva (ali skupine podobnih finančnih sredstev). Na
primer, če podjetje sklene kuponsko polo za izplačilo obresti, pri
čemer dobi nasprotna stranka pravico do denarnih tokov od obresti,
ne pa do denarnih tokov iz glavnice dolžniškega instrumenta, se za
denarne tokove od obresti uporabi 3.2.3.–3.2.9. člen;
(ii) del vsebuje samo popolnoma sorazmeren (pro rata) delež
denarnih tokov iz finančnega sredstva (ali skupine podobnih
finančnih sredstev). Na primer, če podjetje sklene dogovor, v
skladu s katerim dobi nasprotna stranka pravico do 90 % vseh
denarnih tokov iz dolžniškega instrumenta, se za 90 % navedenih
denarnih tokov uporabi 3.2.3.–3.2.9. člen. Če obstaja več kot ena
nasprotna stranka, ni treba, da ima vsaka nasprotna stranka
sorazmeren delež denarnih tokov, če ima podjetje, ki prenaša
sredstvo, popolnoma sorazmeren delež;
(iii) del vsebuje samo popolnoma sorazmeren (pro rata) delež
posebej identificiranih denarnih tokov iz finančnega sredstva (ali
skupine podobnih finančnih sredstev). Na primer, če podjetje sklene
dogovor, v skladu s katerim dobi nasprotna stranka pravico do 90 %
denarnih tokov od obresti iz finančnega instrumenta, se za 90 %
navedenih denarnih tokov od obresti uporabi 3.2.3.–3.2.9. člen. Če
obstaja več kot ena nasprotna stranka, ni treba, da ima vsaka
nasprotna stranka sorazmeren delež posebej identificiranih denarnih
tokov, če ima podjetje, ki prenaša, popolnoma sorazmeren delež.
(b) V vseh drugih primerih se 3.2.3–3.2.9. člen uporablja za
celotno finančno sredstvo (ali celotno skupino podobnih finančnih
sredstev). Na primer, če podjetje prenese (i) pravico do prvih ali
zadnjih 90 % prejetih denarnih sredstev iz finančnega sredstva (ali
skupine finančnih sredstev) ali (ii) pravico do 90 % denarnih tokov
iz skupine terjatev, vendar zagotovi poroštvo, v skladu s katerim
bo kupcu nadomestilo morebitne kreditne izgube v višini do 8 %
glavnice terjatev, se za celotno finančno sredstvo (oziroma celotno
skupino podobnih finančnih sredstev) uporabi 3.2.3.–3.2.9.
člen.
V 3.2.3.–3.2.12. členu se izraz „finančno sredstvo“ nanaša bodisi
na del finančnega sredstva (ali del skupine podobnih finančnih
sredstev), kot je opredeljeno v točki (a) zgoraj, ali na celotno
finančno sredstvo (ali celotno skupino podobnih finančnih
sredstev).
3.2.3
Podjetje odpravi pripoznanje finančnega sredstva samo, kadar:
(a) potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega
sredstva ali
(b) prenese finančno sredstvo, kot je navedeno v 3.2.4. in 3.2.5.
členu, in prenos izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja v skladu
s 3.2.6. členom.
(Za običajno prodajo finančnih sredstev glej 3.1.2. člen.)
3.2.4
Podjetje prenese finančno sredstvo samo, kadar:
(a) prenese pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz
finančnega sredstva ali
(b) obdrži pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz
finančnega sredstva, vendar prevzame pogodbeno obvezo za izplačilo
denarnih tokov enemu ali več prejemnikov v okviru dogovora, ki
izpolnjuje pogoje iz 3.2.5. člena.
3.2.5
Če podjetje obdrži pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov
iz finančnega sredstva („izvirno sredstvo“), vendar prevzame
pogodbeno obvezo za izplačilo navedenih denarnih tokov enemu ali
več podjetjem („končnim prejemnikom“), podjetje ta posel obravnava
kot prenos finančnega sredstva samo, če so izpolnjeni naslednji
trije pogoji:
(a) podjetje nima obveze izplačati zneskov končnim prejemnikom,
razen če prejme ustrezne zneske iz izvirnega sredstva. Kratkoročni
predujmi, ki jih da podjetje, pri čemer ima pravico do polnega
vračila posojenega zneska skupaj z natečenimi obrestmi po tržni
obrestni meri, ne kršijo tega pogoja;
(b) pogodba o prenosu podjetju prepoveduje prodajo ali zastavo
izvirnega sredstva, razen zastave kot zavarovanja končnim
prejemnikom za obvezo izplačila denarnih tokov;
(c) podjetje je obvezano izplačati vse denarne tokove, ki jih
prejme v imenu končnih prejemnikov, brez pomembnih zamud. Poleg
tega podjetje v kratkem obdobju za poravnavo med datumom prejema in
datumom zahtevanega izplačila končnim prejemnikom nima pravice
ponovno naložiti teh denarnih tokov, razen v naložbe v denarna
sredstva ali njihove ustreznike (kot je opredeljeno v MRS 7 Izkaz
denarnih tokov), obresti od takih naložb pa mora prenesti na končne
prejemnike.
3.2.6
Kadar podjetje prenese finančno sredstvo (glej 3.2.4. člen), mora
oceniti, v kakšnem obsegu je obdržalo tveganja in koristi, povezane
z lastništvom finančnega sredstva. V tem primeru velja
naslednje:
(a) če podjetje prenese skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom finančnega sredstva, mora odpraviti pripoznanje
finančnega sredstva in kakršne koli pravice in obveze, ki nastanejo
oziroma se obdržijo pri prenosu, pripoznati ločeno kot sredstva ali
obveznosti;
(b) če podjetje obdrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom finančnega sredstva, še naprej pripoznava finančno
sredstvo;
(c) če podjetje ne prenese niti ne obdrži skoraj vseh tveganj in
koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, mora
ugotoviti, ali je ohranilo obvladovanje finančnega sredstva. V tem
primeru velja naslednje:
(i) če ni ohranilo obvladovanja finančnega sredstva, mora odpraviti
pripoznanje finančnega sredstva ter kakršne koli pravice in obveze,
ki nastanejo ali se obdržijo pri prenosu, ločeno pripoznati kot
sredstva ali obveznosti;
(ii) če je podjetje ohranilo obvladovanje finančnega sredstva, ga
mora še naprej pripoznavati v obsegu, v katerem je še naprej
udeleženo v finančnem sredstvu (glej 3.2.16. člen).
3.2.7
Obseg, v katerem se prenesejo tveganja in koristi (glej 3.2.6.
člen), se oceni tako, da se izpostavljenost podjetja pred prenosom
in po njem primerja z nihanjem zneskov in časovnega okvira čistih
denarnih tokov prenesenega sredstva. Podjetje obdrži skoraj vsa
tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva, če
se njegova izpostavljenost nihanju sedanje vrednosti prihodnjih
čistih denarnih tokov iz finančnega sredstva zaradi prenosa
bistveno ne spremeni (npr. ker je podjetje prodalo finančno
sredstvo v okviru pogodbe o ponovnem nakupu po določeni ceni ali po
prodajni ceni, povečani za posojilodajalčev donos). Podjetje
prenese skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnega
sredstva, če njegova izpostavljenost takemu nihanju ni več bistvena
glede na celoten razpon nihanja sedanje vrednosti prihodnjih čistih
denarnih tokov, povezanih s finančnim sredstvom (npr. ker je
podjetje prodalo finančno sredstvo samo z opcijo ponovnega nakupa
po njegovi pošteni vrednosti v trenutku ponovnega nakupa ali ker je
preneslo popolnoma sorazmeren delež denarnih tokov iz širšega
finančnega sredstva z dogovorom, kot je (pogodbena) udeležba pri
danem posojilu, ki izpolnjuje pogoje iz 3.2.5. člena).
3.2.8
Pogosto bo očitno, ali je podjetje preneslo ali obdržalo skoraj vsa
tveganja in koristi, povezane z lastništvom, in ne bo potrebe po
opravljanju kakršnih koli izračunov. V drugih primerih pa bo treba
izračunati in primerjati izpostavljenost podjetja nihanju sedanje
vrednosti prihodnjih čistih denarnih tokov pred prenosom in po
njem. Pri izračunu in primerjavi se kot diskontna mera uporabi
ustrezna tekoča tržna obrestna mera. Upoštevajo se vsa upravičeno
možna nihanja čistih denarnih tokov, pri čemer imajo večjo težo
tisti rezultati, za katere je bolj verjetno, da se bodo
uresničili.
3.2.9
Ali je podjetje ohranilo obvladovanje prenesenega sredstva (glej
3.2.6.(c) člen), je odvisno od tega, ali ima prevzemnik sposobnost
prodati sredstvo. Če ima prevzemnik dejansko sposobnost prodati
celotno sredstvo neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti
to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev
za prenos, podjetje ni ohranilo obvladovanja sredstva. V vseh
drugih primerih pa je podjetje ohranilo obvladovanje sredstva.
Prenosi, ki izpolnjujejo pogoje za odpravo pripoznanja
3.2.10
Če podjetje finančno sredstvo prenese s prenosom, ki v celoti
izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja, in obdrži pravico do
servisiranja finančnega sredstva v zameno za plačilo, mora za to
pogodbo o servisiranju pripoznati bodisi sredstvo iz naslova
servisiranja ali obveznost iz naslova servisiranja. Če ni
pričakovati, da bo prejeto plačilo zadostno nadomestilo podjetju za
storitev servisiranja, se mora obveznost iz naslova servisiranja za
obvezo servisiranja pripoznati po njeni pošteni vrednosti. Če pa se
pričakuje, da bo prejeto plačilo več kot ustrezno nadomestilo za
servisiranje, se mora sredstvo iz naslova servisiranja pripoznati
za pravico servisiranja po vrednosti, ki se določi na podlagi
razporeditve knjigovodske vrednosti širšega finančnega sredstva v
skladu s 3.2.13. členom.
3.2.11
Če se zaradi prenosa v celoti odpravi pripoznanje finančnega
sredstva, podjetje pa zaradi prenosa pridobi novo finančno sredstvo
ali prevzame novo finančno obveznost ali obveznost iz naslova
servisiranja, mora podjetje pripoznati novo finančno sredstvo,
finančno obveznost ali obveznost iz naslova servisiranja po pošteni
vrednosti.
3.2.12
Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika
med
(a) knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja)
in
(b) prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim
sredstvom, zmanjšanim za novo prevzeto obveznost)
pripozna v poslovnem izidu.
3.2.13
Če je preneseno sredstvo del širšega finančnega sredstva (npr.
kadar podjetje prenese denarne tokove od obresti, ki so del
dolžniškega instrumenta, glej 3.2.2.(a) člen) in ta preneseni del
izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja v celoti, se mora prejšnja
knjigovodska vrednost širšega finančnega sredstva razdeliti na del,
ki se še naprej pripoznava, in del, za katerega se odpravi
pripoznanje, na podlagi sorazmernih poštenih vrednosti navedenih
delov na dan prenosa. Za ta namen se mora obdržano sredstvo iz
naslova servisiranja obravnavati kot del, ki se še naprej
pripoznava. Razlika med
(a) njigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja),
pripisano delu, za katerega se odpravi pripoznanje, in
(b) prejetim nadomestilom za del, za katerega se odpravi
pripoznanje (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom,
zmanjšanim za novo prevzeto obveznost),
se pripozna v poslovnem izidu.
3.2.14
Kadar podjetje razdeli prejšnjo knjigovodsko vrednost širšega
finančnega sredstva na del, ki se še naprej pripoznava, in del, za
katerega se odpravi pripoznanje, je treba izmeriti pošteno vrednost
dela, ki se še naprej pripoznava. Če je podjetje že v preteklosti
prodajalo dele, podobne delu, ki se še naprej pripoznava, ali če
obstajajo druge tržne transakcije za takšne dele, zagotavljajo
zadnje cene dejanskih transakcij najboljšo oceno poštene vrednosti.
Če ni objavljenih cen ali novejših tržnih transakcij, na podlagi
katerih bi se lahko ocenila poštena vrednost dela, ki se še naprej
pripoznava, je najboljša ocena poštene vrednosti razlika med
pošteno vrednostjo širšega finančnega sredstva kot celote in
nadomestilom, prejetim od prevzemnika tistega dela, za katerega se
je pripoznanje odpravilo.
Prenosi, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo
pripoznanja
3.2.15
Če prenos ne privede do odprave pripoznanja, ker je podjetje
obdržalo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom
prenesenega sredstva, mora podjetje še naprej pripoznavati
preneseno sredstvo v celoti in pripoznati finančno obveznost za
prejeto nadomestilo. V poznejših obdobjih mora podjetje pripoznati
vse prihodke od prenesenega sredstva in vse odhodke iz naslova
finančne obveznosti.
Nadaljnja udeležba v prenesenih sredstvih
3.2.16
Če podjetje niti ne prenese niti ne obdrži skoraj vseh tveganj in
koristi, povezanih z lastništvom prenesenega sredstva, vendar
ohrani obvladovanje prenesenega sredstva, še naprej pripoznava
preneseno sredstvo v obsegu, v katerem je v njem še naprej
udeleženo. Obseg nadaljnje udeležbe podjetja v prenesenem sredstvu
je obseg, v katerem je izpostavljeno spremembam vrednosti
prenesenega sredstva. Na primer:
(a) če je nadaljnja udeležba podjetja v obliki poroštva za
preneseno sredstvo, je obseg nadaljnje udeležbe podjetja nižji od
naslednjih zneskov: (i) vrednosti sredstva ali (ii) največjega
zneska prejetega nadomestila, ki bi ga podjetje morda moralo vrniti
(„znesek poroštva“);
(b) če je nadaljnja udeležba podjetja v obliki prodane ali kupljene
opcije (ali obojega) za preneseno sredstvo, je obseg nadaljnje
udeležbe podjetja znesek prenesenega sredstva, ki ga podjetje lahko
ponovno odkupi. Pri kupljeni prodajni opciji za sredstvo, ki se
meri po pošteni vrednosti, je obseg nadaljnje udeležbe podjetja
omejen na nižjo od naslednjih vrednosti: pošteno vrednost
prenesenega sredstva ali izvršilno ceno opcije (glej B3.2.13.
člen);
(c) če je nadaljnja udeležba podjetja v obliki z denarnimi sredstvi
poravnane opcije ali podobne določbe za preneseno sredstvo, se
obseg nadaljnje udeležbe podjetja meri na enak način kot obseg, ki
izhaja iz opcij, ki niso poravnane z denarnimi sredstvi, kot je
navedeno pod točko (b) zgoraj.
3.2.17
Če podjetje še naprej pripoznava sredstvo v obsegu, v katerem je v
njem še naprej udeleženo, pripoznava tudi povezano obveznost. Kljub
drugim zahtevam glede merjenja v tem standardu se preneseno
sredstvo in povezana obveznost merita na podlagi pravic in obvez,
ki jih je podjetje obdržalo. Povezana obveznost se meri tako, da je
čista knjigovodska vrednost prenesenega sredstva in povezane
obveznosti enaka:
(a) odplačni vrednosti pravic in obvez, ki jih je podjetje
obdržalo, če se preneseno sredstvo meri po odplačni vrednosti,
ali
(b) pošteni vrednosti pravic in obvez, ki jih je podjetje obdržalo,
kadar je izmerjena na samostojni podlagi, če se preneseno sredstvo
meri po pošteni vrednosti.
3.2.18
Podjetje mora še naprej pripoznavati vse prihodke od prenesenega
sredstva v obsegu, v katerem je v njem še naprej udeleženo, ter vse
odhodke iz naslova povezane obveznosti.
3.2.19
Za potrebe poznejšega merjenja se pripoznane spremembe poštene
vrednosti prenesenega sredstva in povezane obveznosti obračunavajo
dosledno skladno s 5.7.1. členom in se ne smejo pobotati.
3.2.20
Če je podjetje še naprej udeleženo samo v delu finančnega sredstva
(npr. kadar podjetje obdrži opcijo za ponovni nakup dela
prenesenega sredstva ali obdrži preostali delež, ki ne privede do
ohranitve skoraj vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom,
in podjetje ohrani obvladovanje sredstva), razdeli prejšnjo
knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na tisti del, ki se še
naprej pripoznava v okviru nadaljnje udeležbe, in tisti del, ki ga
ne pripoznava več, na podlagi sorazmernih poštenih vrednosti
navedenih delov na dan prenosa. Za ta namen veljajo zahteve iz
3.2.14. člena. Razlika med
(a) knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja),
pripisano delu, ki se ne pripoznava več, in
(b) nadomestilom, prejetim za del, ki se ne pripoznava več,
se pripozna v poslovnem izidu.
3.2.21
Če se preneseno sredstvo meri po odplačni vrednosti, se možnost v
tem standardu, da se finančna obveznost določi kot merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne uporablja za povezano
obveznost.
Vsi prenosi
3.2.22
Če se preneseno sredstvo še naprej pripoznava, se sredstvo in z
njim povezana obveznost ne smeta pobotati. Podobno podjetje ne sme
pobotati nobenih prihodkov, ki izhajajo iz prenesenega sredstva, z
nobenimi odhodki, nastalimi v zvezi s povezano obveznostjo (glej
MRS 32, 42. člen).
3.2.23
Če prenosnik prevzemniku zagotovi zavarovanje s premoženjem, ki ni
v obliki denarnih sredstev (kot so npr. dolžniški ali kapitalski
instrumenti), je obračunavanje zavarovanja s premoženjem s strani
prenosnika in prevzemnika odvisno od tega, ali ima prevzemnik
pravico prodati ali ponovno zastaviti zavarovanje s premoženjem, in
od tega, ali prenosnik ne izpolnjuje svojih obveznosti. Prenosnik
in prevzemnik morata zavarovanje s premoženjem obračunavati, kot
sledi:
(a) če ima prevzemnik v skladu s pogodbo ali običajno poslovno
prakso pravico prodati ali ponovno zastaviti zavarovanje s
premoženjem, mora prenosnik to sredstvo v izkazu finančnega
položaja prerazvrstiti ločeno od drugih sredstev (npr. kot posojeno
sredstvo, zastavljene kapitalske instrumente ali terjatev iz
naslova ponovnega nakupa);
(b) če prevzemnik proda zavarovanje s premoženjem, ki mu je bilo
zastavljeno, mora pripoznati prihodke od prodaje in obveznost v
zvezi z obvezo vračila tega zavarovanja, izmerjeno po pošteni
vrednosti;
(c) če prenosnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti in ni
več upravičen do vračila zavarovanja s premoženjem, mora odpraviti
pripoznanje tega zavarovanja, prevzemnik pa ga mora pripoznati kot
svoje sredstvo, ki se na začetku izmeri po pošteni vrednosti, če pa
je zavarovanje s premoženjem že prodal, pa odpraviti pripoznanje
svoje obveze vračila zavarovanja;
(d) razen v primeru iz točke (c) mora prenosnik še naprej
izkazovati zavarovanje s premoženjem kot svoje sredstvo, prevzemnik
pa ga v svojih izkazih ne sme pripoznati kot sredstvo.
3.3
ODPRAVA PRIPOZNANJA FINANČNIH OBVEZNOSTI
3.3.1
Podjetje finančno obveznost (ali del finančne obveznosti) odstrani
iz svojega izkaza finančnega položaja samo, kadar ta preneha, tj.
obveza iz pogodbe je izpolnjena, razveljavljena ali je
potekla.
3.3.2
Zamenjava dolžniških instrumentov z bistveno drugačnimi pogoji med
obstoječim posojilojemalcem in posojilodajalcem se obračuna kot
prenehanje prvotne finančne obveznosti in pripoznanje nove finančne
obveznosti. Podobno je pomembno spremembo pogojev obstoječe
finančne obveznosti ali njenega dela (ne glede na to, ali je
posledica finančnih težav dolžnika ali ne) treba obračunavati kot
prenehanje prvotne finančne obveznosti in pripoznanje nove finančne
obveznosti.
3.3.3
Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti (ali dela
finančne obveznosti), ki je prenehala ali se je prenesla na drugo
stranko, in plačanim nadomestilom, vključno z vsemi prenesenimi
nedenarnimi sredstvi ali prevzetimi obveznostmi, se pripozna v
poslovnem izidu.
3.3.4
Če podjetje ponovno kupi del finančne obveznosti, mora razdeliti
prejšnjo knjigovodsko vrednost finančne obveznosti na tisti del, ki
ga še naprej pripoznava, in tisti del, za katerega je odpravilo
pripoznanje, na podlagi sorazmernih poštenih vrednosti navedenih
delov na dan ponovnega nakupa. Razlika med (a) knjigovodsko
vrednostjo, razporejeno na del, za katerega se je odpravilo
pripoznanje, in (b) plačanim nadomestilom, vključno z vsemi
prenesenimi nedenarnimi sredstvi ali prevzetimi obveznostmi, za
del, za katerega se je odpravilo pripoznanje, se pripozna v
poslovnem izidu.
POGLAVJE 4 – Razvrstitev
4.1
RAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV
4.1.1
Razen če se uporablja 4.1.5. člen, mora podjetje finančne
instrumente razvrstiti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti,
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida na podlagi tako:
(a) poslovnega modela podjetja za upravljanje s finančnimi sredstvi
kot
(b) značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva.
4.1.2
Finančno sredstvo se mora meriti po odplačni vrednosti, če sta
izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a) finančno sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela,
katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov, in
(b) v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene
datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnano glavnico.
V B4.1.1.–B4.1.26. členu so podani napotki za uporabo teh
pogojev.
4.1.2A
Finančno sredstvo se mora meriti po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a) inančno sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela,
katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov in
prodajo finančnih sredstev, in
(b) v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene
datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
V B4.1.1.–B4.1.26. členu so podani napotki za uporabo teh
pogojev.
4.1.3
Za namene uporabe 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena:
(a) je glavnica poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem
pripoznanju. V B4.1.7B členu so podani dodatni napotki glede pomena
pojma glavnica;
(b) obresti sestavljajo nadomestilo za časovno vrednost denarja, za
kreditno tveganje, povezano z neporavnanim zneskom glavnice v
določenem obdobju, in za druga osnovna tveganja in stroške,
povezane s posojanjem, ter profitna marža. V B4.1.7.A in
B4.1.9.A–B4.1.9.E členu so podani dodatni napotki glede pomena
pojma obresti, vključno s pomenom pojma časovna vrednost
denarja.
4.1.4
Finančno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, razen če se meri po odplačni vrednosti v skladu s 4.1.2.
členom ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
v skladu s 4.1.2.A členom. Vendar se lahko podjetje ob začetnem
pripoznanju nepreklicno odloči, da za določene naložbe v kapitalske
instrumente, ki bi se sicer merile po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, poznejše spremembe poštene vrednosti predstavi v
drugem vseobsegajočem donosu (glej 5.7.5.–5.7.6. člen).
Možnost, da se finančno sredstvo določi kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida
4.1.5
Kljub 4.1.1.–4.1.4. členu lahko podjetje ob začetnem pripoznanju
finančno sredstvo nepreklicno določi kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša
nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju (včasih imenovano
„računovodska neskladnost“), ki bi sicer izhajala iz merjenja
sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih
dobičkov in izgub na različnih podlagah (glej B4.1.29.–B4.1.32.
člen).
4.2
RAZVRSTITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI
4.2.1
Podjetje mora vse finančne obveznosti razvrstiti kot pozneje
merjene po odplačni vrednosti, razen:
(a) finančnih obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida. Takšne obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi
instrumenti, ki so obveznosti, se pozneje merijo po pošteni
vrednosti;
(b) finančnih obveznosti, ki nastanejo, kadar prenos finančnega
sredstva ne izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja ali kadar se
uporablja pristop nadaljnje udeležbe. Za merjenje takšnih finančnih
obveznosti se uporabljata 3.2.15. in 3.2.17. člen;
(c) pogodb o finančnem poroštvu. Po začetnem pripoznanju mora
izdajatelj tako pogodbo (razen če se uporablja 4.2.1.(a) ali (b)
člen) pozneje meriti po višji od naslednjih vrednosti:
(i) znesku popravka vrednosti za izgubo, določenem v skladu z
oddelkom 5.5, ali
(ii) prvotno pripoznanem znesku (glej 5.1.1. člen), od katerega se
po potrebi odšteje kumulativni znesek prihodkov, pripoznanih v
skladu z načeli MSRP 15;
(d) zavez za zagotovitev posojila po obrestni meri, ki je nižja od
tržne obrestne mere. Izdajatelj take zaveze (razen če se uporablja
4.2.1.(a) člen) jo mora pozneje meriti po višji od naslednjih
vrednosti:
(i) znesku popravka vrednosti za izgubo, določenem v skladu z
oddelkom 5.5, ali
(ii) prvotno pripoznanem znesku (glej 5.1.1. člen), od katerega se
po potrebi odšteje kumulativni znesek prihodkov, pripoznanih v
skladu z načeli MSRP 15;
(e) pogojnega nadomestila, ki ga pripozna prevzemnik v poslovni
združitvi, za katero se uporablja MSRP 3. Tako pogojno nadomestilo
se pozneje meri po pošteni vrednosti, pri čemer se spremembe
pripoznajo v poslovnem izidu.
Možnost, da se finančna obveznost določi kot merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida
4.2.2
Podjetje lahko ob začetnem pripoznanju finančno obveznost
nepreklicno določi kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, če to dovoljuje 4.3.5. člen ali če to privede do
ustreznejših informacij, ker:
(a) odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali
pripoznavanju (včasih imenovano „računovodska neskladnost“), ki bi
sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma
pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov in izgub na različnih
podlagah (glej B4.1.29.–B4.1.32. člen); ali
(b) se skupina finančnih obveznosti ali finančnih sredstev in
finančnih obveznosti upravlja, njena uspešnost pa vrednoti na
podlagi poštene vrednosti v skladu z dokumentirano strategijo
obvladovanja tveganj ali naložbeno strategijo, informacije o
skupini pa se na navedeni podlagi interno posredujejo ključnemu
poslovodnemu osebju podjetja (kakor je določeno v MRS 24
Razkrivanje povezanih strank), na primer upravnemu odboru podjetja
in izvršnemu direktorju (glej B4.1.33.–B4.1.36. člen).
4.3
VGRAJENI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
4.3.1
Vgrajeni izvedeni finančni instrument je sestavina hibridne
pogodbe, ki vključuje tudi neizveden gostiteljski instrument,
posledica tega pa je, da se nekateri denarni tokovi sestavljenega
instrumenta spreminjajo podobno kot pri samostojnem izvedenem
finančnem instrumentu. Vgrajeni izvedeni finančni instrument
privede do spremembe nekaterih ali vseh denarnih tokov, ki se sicer
zahtevajo po pogodbi, na podlagi točno določene obrestne mere, cene
finančnega instrumenta, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen
ali tečajev, kreditne sposobnosti, kreditnega indeksa ali drugih
spremenljivk, pod pogojem, da v primeru nefinančne spremenljivke
taka spremenljivka ni značilna za eno od pogodbenih strank.
Izvedeni finančni instrument, ki je povezan s finančnim
instrumentom, vendar je pogodbeno prenosljiv neodvisno od tega
instrumenta ali pa ima drugo nasprotno stranko, ni vgrajeni
izvedeni finančni instrument, ampak ločen finančni instrument.
Hibridne pogodbe z gostiteljskim instrumentom, ki je finančno
sredstvo
4.3.2
Če hibridna pogodba vsebuje gostiteljski instrument, ki je
sredstvo, ki spada v področje uporabe tega standarda, podjetje za
celotno hibridno pogodbo uporablja zahteve iz 4.1.1.–4.1.5.
člena.
Druge hibridne pogodbe
4.3.3
Če hibridna pogodba vsebuje gostiteljski instrument, ki ni
sredstvo, ki spada v področje uporabe tega standarda, se vgrajeni
izvedeni finančni instrument loči od gostiteljskega instrumenta in
obračunava kot izvedeni finančni instrument v skladu s tem
standardom samo, če:
(a) ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega
finančnega instrumenta niso tesno povezani z ekonomskimi
značilnostmi in tveganji gostiteljskega instrumenta (glej B4.3.5.
in B4.3.8. člen);
(b) bi ločen instrument z enakimi pogoji kot vgrajeni izvedeni
finančni instrument ustrezal opredelitvi izvedenega finančnega
instrumenta; in
(c) se hibridna pogodba ne meri po pošteni vrednosti, pri čemer bi
se spremembe poštene vrednosti pripoznale v poslovnem izidu (to
pomeni, da izvedeni finančni instrument, ki je vgrajen v finančno
obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ni
ločen).
4.3.4
Če je vgrajeni izvedeni finančni instrument ločen, se gostiteljska
pogodba obračunava v skladu z ustreznimi standardi. Ta standard ne
obravnava vprašanja, ali je treba vgrajeni izvedeni finančni
instrument predstaviti ločeno v izkazu finančnega položaja.
4.3.5
Ne glede na 4.3.3. in 4.3.4. člen lahko podjetje, če pogodba
vsebuje enega ali več vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov in
gostiteljski instrument ni sredstvo, ki spada v področje uporabe
tega standarda, določi celotno hibridno pogodbo kot merjeno po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razen če:
(a) vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne spreminjajo bistveno
denarnih tokov, ki bi se sicer zahtevali po pogodbi; ali
(b) je pri prvi obravnavi podobnega hibridnega instrumenta z nekaj
ali brez analize jasno, da je ločitev vgrajenega izvedenega
finančnega instrumenta oziroma instrumentov prepovedana, na primer,
če je v posojilo vgrajena možnost predčasnega odplačila, ki
imetniku omogoča predčasno odplačilo posojila v višini njegove
približne odplačne vrednosti.
4.3.6
Če mora podjetje v skladu s tem standardom ločiti vgrajeni izvedeni
finančni instrument od njegovega gostiteljskega instrumenta, vendar
ne more ločeno izmeriti vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta niti ob prevzemu niti ob koncu naslednjega obdobja
računovodskega poročanja, določi celotno hibridno pogodbo kot
merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
4.3.7
Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti
vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi njegovih
pogojev, je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta razlika med pošteno vrednostjo hibridne pogodbe in
pošteno vrednostjo gostiteljskega instrumenta. Če podjetje ne more
izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta po tej metodi, uporabi 4.3.6. člen in hibridna pogodba
se določi kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida.
4.4
PRERAZVRSTITEV
4.4.1
Podjetje prerazvrsti vsa zadevna finančna sredstva v skladu s
4.1.1.–4.1.4. členom samo, če spremeni poslovni model za
upravljanje finančnih sredstev. Za dodatne napotke o prerazvrstitvi
finančnih sredstev glej 5.6.1.–5.6.7., B4.4.1.–B4.4.3. in
B5.6.1.–B5.6.2. člen.
4.4.2
Podjetje ne sme prerazvrstiti nobene finančne obveznosti.
4.4.3
Naslednje spremembe okoliščin niso prerazvrstitve za namene
4.4.1.–4.4.2. člena:
(a) postavka, ki je bila prej tako določen in učinkovit instrument
za varovanje pred tveganjem pri varovanju denarnih tokov pred
tveganjem ali varovanju čistih naložb pred tveganjem, ne izpolnjuje
več pogojev za tako razvrstitev;
(b) postavka postane tako določen in učinkovit instrument za
varovanje pred tveganjem pri varovanju denarnih tokov pred
tveganjem ali varovanju čistih naložb pred tveganjem; in
(c) spremembe pri merjenju v skladu z oddelkom 6.7.
POGLAVJE 5 – Merjenje
5.1
ZAČETNO MERJENJE
5.1.1
Razen terjatev do kupcev, ki jih zajema 5.1.3. člen, mora podjetje
pri začetnem pripoznanju finančno sredstvo ali finančno obveznost
izmeriti po pošteni vrednosti in, če gre za finančno sredstvo ali
finančno obveznost, ki ni izmerjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, prišteti ali odšteti tudi transakcijske stroške,
ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva
ali finančne obveznosti.
5.1.1A
Če pa se poštena vrednost finančnega sredstva ali finančne
obveznosti pri začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske
cene, mora podjetje uporabiti B5.1.2.A člen.
5.1.2
Če podjetje sredstvo, ki se pozneje meri po odplačni vrednosti,
obračunava na podlagi datuma poravnave, se mora sredstvo na začetku
pripoznati po pošteni vrednosti na datum sklenitve posla (glej
B3.1.3.–B3.1.6. člen).
5.1.3
Kljub zahtevi v 5.1.1. členu mora podjetje ob začetnem pripoznanju
terjatev do kupcev, ki nimajo pomembne sestavine financiranja (to
se določi v skladu z MSRP 15), meriti po transakcijski ceni (kot je
opredeljena v MSRP 15).
5.2
POZNEJŠE MERJENJE FINANČNIH SREDSTEV
5.2.1
Po začetnem pripoznanju mora podjetje meriti finančno sredstvo v
skladu s 4.1.1.–4.1.5. členom po:
(a) odplačni vrednosti,
(b) pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ali
(c) pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
5.2.2
Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve iz oddelka 5.5 za
finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti v skladu s
4.1.2. členom, in za finančna sredstva, ki se merijo po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A
členom.
5.2.3
Podjetje mora uporabljati zahteve glede obračunavanja varovanja
pred tveganjem iz 6.5.8.–6.5.14. člena (in, če je smiselno, iz
89.–94. člena MRS 39 v primeru obračunavanja varovanja poštene
vrednosti pred tveganjem pri varovanju portfelja pred obrestnim
tveganjem) za finančno sredstvo, ki je določeno kot pred tveganjem
varovana postavka.
5.3
POZNEJŠE MERJENJE FINANČNIH OBVEZNOSTI
5.3.1
Po začetnem pripoznanju mora podjetje meriti finančno obveznost v
skladu s 4.2.1.-4.2.2. členom.
5.3.2
Podjetje mora uporabljati zahteve glede obračunavanja varovanja
pred tveganjem iz 6.5.8.–6.5.14. člena (in, če je smiselno, iz
89.–94. člena MRS 39 v primeru obračunavanja varovanja poštene
vrednosti pred tveganjem pri varovanju portfelja pred obrestnim
tveganjem) za finančno obveznost, ki je določena kot pred tveganjem
varovana postavka.
5.4.
MERJENJE PO ODPLAČNI VREDNOSTI
Finančna sredstva
Metoda efektivnih obresti
5.4.1
Prihodki od obresti se izračunajo z metodo efektivnih obresti (glej
Prilogo A in B5.4.1.–B5.4.7. člen). Pri izračunu se obračuna
efektivna obrestna mera na bruto knjigovodsko vrednost finančnega
sredstva, razen v primeru:
(a) kupljenih ali izdanih finančnih sredstev s poslabšano kreditno
kakovostjo. Za taka finančna sredstva podjetje od začetnega
pripoznanja uporablja kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno
obrestno mero, ki jo obračuna na odplačno vrednost finančnega
sredstva;
(b) finančnih sredstev, ki niso bila kupljena ali izdana kot
finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, vendar so
pozneje postala finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.
Za taka finančna sredstva podjetje v poznejših poročevalskih
obdobjih uporablja efektivno obrestno mero, ki jo obračuna na
odplačno vrednost finančnega sredstva.
5.4.2
Podjetje, ki v poročevalskem obdobju izračunava prihodke od obresti
z obračunavanjem efektivne obrestne mere na odplačno vrednost
finančnega sredstva v skladu s 5.4.1.(b) členom, mora v poznejših
poročevalskih obdobjih izračunavati prihodke od obresti z
obračunavanjem efektivne obrestne mere na bruto knjigovodsko
vrednost, če se kreditno tveganje finančnega instrumenta izboljša,
tako da finančno sredstvo nima več poslabšane kreditne kakovosti,
izboljšanje pa se lahko objektivno poveže z dogodkom, ki se je
zgodil po uporabi zahtev iz 5.4.1.(b) člena (kot je na primer
izboljšanje kreditne sposobnosti posojilojemalca).
Sprememba pogodbenih denarnih tokov
5.4.3
Če je bil sklenjen nov dogovor o pogodbenih denarnih tokovih
finančnega sredstva ali so se ti kako drugače spremenili in ponovni
dogovor oziroma spremembe ne privedejo do odprave pripoznanja
navedenega finančnega sredstva v skladu s tem standardom, mora
podjetje ponovno izračunati bruto knjigovodsko vrednost finančnega
sredstva in v poslovnem izidu pripoznati dobiček ali izgubo iz
naslova spremembe. Bruto knjigovodska vrednost finančnega sredstva
se ponovno izračuna kot sedanja vrednost ponovno dogovorjenih ali
spremenjenih pogodbenih denarnih tokov, ki se diskontirajo po
prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva (oziroma po
kreditnemu tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena
ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo) ali,
kadar je smiselno, po spremenjeni efektivni obrestni meri, ki se
izračuna v skladu s 6.5.10. členom. Knjigovodska vrednost
spremenjenega finančnega sredstva se prilagodi za vse stroške in
opravnine, ki se amortizirajo v preostalem obdobju trajanja
finančnega sredstva.
Odpis vrednosti
5.4.4
Podjetje mora neposredno zmanjšati bruto knjigovodsko vrednost
finančnega sredstva, če upravičeno pričakuje, da mu finančno
sredstvo v celoti ali delno ne bo povrnjeno. Odpis vrednosti pomeni
odpravo pripoznanja (glej B3.2.16.(r) člen).
5.5
OSLABITEV
Pripoznavanje pričakovanih kreditnih izgub
Splošni pristop
5.5.1
Podjetje pripozna popravek vrednosti za izgubo za pričakovane
kreditne izgube v zvezi s finančnim sredstvom, ki se meri v skladu
s 4.1.2. ali 4.1.2.A členom, terjatvijo iz najema, sredstvom iz
pogodbe ali obvezo iz posojila in pogodbo o finančnem poroštvu, za
katero se uporabljajo zahteve glede oslabitve v skladu z 2.1.(g),
4.2.1.(c) oziroma 4.2.1.(d) členom.
5.5.2
Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve pri pripoznavanju
in merjenju popravka vrednosti za izgubo pri finančnih sredstvih,
ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega
donosa v skladu s 4.1.2.A členom. Vendar se mora popravek vrednosti
za izgubo pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in ne sme
zmanjšati knjigovodske vrednosti finančnega sredstva v izkazu
finančnega položaja.
5.5.3
Ob upoštevanju 5.5.13.–5.5.16. člena mora podjetje na vsak datum
poročanja izmeriti popravek vrednosti za izgubo za finančni
instrument kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v
celotnem obdobju trajanja, če se je kreditno tveganje za navedeni
finančni instrument od začetnega pripoznanja pomembno povečalo.
5.5.4
Cilj zahtev glede oslabitve je pripoznati pričakovane kreditne
izgube v celotnem obdobju trajanja za vse finančne instrumente, pri
katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja
kreditnega tveganja (ne glede na to, ali se je ocenilo na posamični
ali skupni podlagi), pri čemer se upoštevajo vse primerne in
dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v
prihodnost.
5.5.5
Ob upoštevanju 5.5.13.–5.5.16. člena mora podjetje, če se na datum
poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega
pripoznanja ni znatno povečalo, izmeriti popravek vrednosti za
izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek, ki je enak
pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju.
5.5.6
Za obveze iz posojil in pogodbe o finančnem poroštvu se mora datum,
ko podjetje postane stranka v nepreklicno prevzeti finančni obvezi,
šteti za datum začetnega pripoznanja za namene uporabe zahtev glede
oslabitve.
5.5.7
Če je podjetje v prejšnjem poročevalskem obdobju za finančni
instrument izmerilo popravek vrednosti za izgubo kot znesek, enak
pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, vendar
v tekočem poročevalskem obdobju ugotovi, da zahteve iz 5.5.3. člena
niso več izpolnjene, na tekoči datum poročanja izmeri popravek
vrednosti za izgubo kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam
v 12-mesečnem obdobju.
5.5.8
Podjetje v poslovnem izidu kot dobiček ali izgubo zaradi oslabitev
pripozna znesek pričakovanih kreditnih izgub (ali razveljavitev),
ki se na datum poročanja zahteva za prilagoditev popravka vrednosti
za izgubo znesku, ki se mora pripoznati v skladu s tem
standardom.
Določanje znatnih povečanj kreditnega tveganja
5.5.9
Podjetje na vsak datum poročanja oceni, ali se je kreditno tveganje
finančnega instrumenta od začetnega pripoznanja znatno povečalo. Za
to oceno mora podjetje uporabiti spremembo tveganja, da bo v
pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta prišlo do
neplačila, in ne spremembe zneska pričakovanih kreditnih izgub. Pri
oceni mora podjetje primerjati tveganje, da bo pri finančnem
instrumentu prišlo do neplačila, na datum poročanja s tveganjem, da
bo pri finančnem instrumentu prišlo do neplačila, na datum
začetnega pripoznanja ter upoštevati primerne in dokazljive
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali
prizadevanj in ki kažejo na znatna povečanja kreditnega tveganja od
začetnega pripoznanja.
5.5.10
Podjetje lahko predpostavi, da se kreditno tveganje finančnega
instrumenta od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, če se za
finančni instrument ugotovi, da ima na datum poročanja nizko
kreditno tveganje (glej B5.5.22.–B5.5.24. člen).
5.5.11
Če so na voljo primerne in dokazljive v prihodnost usmerjene
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali
prizadevanj, se podjetje pri ugotavljanju, ali se je kreditno
tveganje od začetnega pripoznanja znatno povečalo, ne more zanašati
samo na informacije o zaostankih s plačili. Če pa informacij, ki so
bolj usmerjene v prihodnost kot stanje zaostankov s plačili (na
posamični ali skupinski podlagi), ni mogoče pridobiti brez
pretiranih stroškov in prizadevanj, lahko podjetje uporabi
informacije o zaostankih s plačili, da ugotovi, ali je od začetnega
pripoznanja prišlo do znatnih povečanj kreditnega tveganja. Ne
glede na način, na katerega podjetje oceni znatna povečanja
kreditnega tveganja, obstaja ovrgljiva predpostavka, da se je
kreditno tveganje finančnega sredstva od začetnega pripoznanja
znatno povečalo, če pogodbena plačila zaostajajo za več kot 30 dni.
Podjetje lahko ovrže to predpostavko, če ima primerne in dokazljive
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov in
prizadevanj ter dokazujejo, da se kreditno tveganje od začetnega
pripoznanja ni znatno povečalo, čeprav pogodbena plačila zaostajajo
za več kot 30 dni. Če podjetje ugotovi, da je prišlo do znatnih
povečanj kreditnega tveganja, preden pogodbena plačila zaostajajo
za več kot 30 dni, se ovrgljiva predpostavka ne uporablja.
Spremenjena finančna sredstva
5.5.12
Če se je o pogodbenih denarnih tokovih iz finančnega sredstva
dosegel nov dogovor ali so se spremenili in se pripoznanje
finančnega sredstva ni odpravilo, podjetje oceni, ali je prišlo do
znatnega povečanja kreditnega tveganja finančnega instrumenta v
skladu s 5.5.3. členom tako, da primerja:
(a) tveganje neplačila na datum poročanja (na podlagi spremenjenih
pogodbenih pogojev); in
(b) tveganje neplačila ob začetnem pripoznanju (na podlagi
prvotnih, nespremenjenih pogodbenih pogojev).
Kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno
kakovostjo
5.5.13
Ne glede na 5.5.3. in 5.5.5. člen mora podjetje na datum poročanja
pripoznati samo kumulativne spremembe pričakovanih kreditnih izgub
v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja kot popravek
vrednosti za izgubo za kupljena ali izdana finančna sredstva s
poslabšano kreditno kakovostjo.
5.5.14
Podjetje mora na vsak datum poročanja znesek spremembe pričakovanih
kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja pripoznati v poslovnem
izidu kot dobiček ali izgubo zaradi oslabitve. Podjetje mora ugodne
spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja
pripoznati kot dobiček zaradi oslabitve, tudi če so pričakovane
kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja nižje od zneska
pričakovanih kreditnih izgub, vključenih v ocenjene denarne tokove
ob začetnem pripoznanju.
Poenostavljeni pristop za terjatve do kupcev, sredstva iz
pogodbe in terjatve iz najema
5.5.15
Ne glede na 5.5.3. in 5.5.5. člen mora podjetje popravek vrednosti
za izgubo vedno meriti kot znesek, ki je enak pričakovanim
kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, za naslednja
sredstva:
(a) terjatve do kupcev ali sredstva iz pogodbe, ki izhajajo iz
transakcij, ki spadajo v področje uporabe MSRP 15 in ki:
(i) ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (oziroma če
podjetje uporabi praktično rešitev za pogodbe, ki trajajo leto ali
manj) v skladu z MSRP 15 ali
(ii) vsebujejo pomembno sestavino financiranja v skladu z MSRP 15,
če podjetje kot računovodsko usmeritev izbere, da bo popravek
vrednosti za izgubo merilo kot znesek, enak pričakovanim kreditnim
izgubam v celotnem obdobju trajanja. Navedena računovodska
usmeritev se mora uporabljati za vse take terjatve do kupcev ali
sredstva iz pogodbe, vendar se lahko uporablja ločeno za terjatve
do kupcev in sredstva iz pogodbe;
(b) terjatve iz najema, ki izhajajo iz transakcij, ki spadajo v
področje uporabe MRS 17, če podjetje kot računovodsko usmeritev
izbere, da bo popravek vrednosti za izgubo merilo kot znesek, enak
pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Navedena računovodska usmeritev se mora uporabljati za vse terjatve
iz najema, vendar se lahko uporablja ločeno za terjatve iz
finančnega in terjatve iz poslovnega najema.
(b) terjatve iz najema, ki izhajajo iz
transakcij, ki spadajo v področje uporabe MSRP 16, če podjetje kot
računovodsko usmeritev izbere, da bo popravek vrednosti za izgubo
merilo kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem
obdobju trajanja. Navedena računovodska usmeritev se mora
uporabljati za vse terjatve iz najema, vendar se lahko uporablja
ločeno za terjatve iz finančnega in terjatve iz poslovnega
najema.
5.5.16
Podjetje lahko izbere računovodske usmeritve za terjatve do kupcev,
terjatve iz najema in sredstva iz pogodbe, ki so neodvisne druga od
druge.
Merjenje pričakovanih kreditnih izgub
5.5.17
Podjetje mora izmeriti pričakovane kreditne izgube finančnega
instrumenta na način, ki upošteva:
(a) nepristranski in z verjetnostjo tehtan znesek, ki se določi z
ovrednotenjem vrste možnih izidov,
(b) časovno vrednost denarja in
(c) primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih,
trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih
okoliščin, ki so brez pretiranih stroškov in prizadevanj na voljo
na datum poročanja.
5.5.18
Pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub podjetju ni treba nujno
opredeliti vseh možnih scenarijev. Vendar pa mora upoštevati
tveganje ali verjetnost, da bo prišlo do kreditne izgube, tako da
upošteva možnost, da bo prišlo do kreditne izgube, in možnost, da
do kreditne izgube ne bo prišlo, tudi če je možnost kreditne izgube
zelo majhna.
5.5.19
Najdaljše obdobje, ki ga je treba upoštevati pri merjenju
pričakovanih kreditnih izgub, je najdaljše pogodbeno obdobje
(vključno z možnostmi podaljšanja), v katerem je podjetje
izpostavljeno kreditnemu tveganju, in ne daljše obdobje, tudi če je
daljše obdobje v skladu s poslovno prakso.
5.5.20
Vendar nekateri finančni instrumenti vključujejo tako sestavino
posojila kot sestavino neizkoriščene obveze in pogodbena zmožnost
podjetja, da zahteva plačilo ter odpove neizkoriščeno obvezo, ne
omejuje izpostavljenosti podjetja kreditnim izgubam na pogodbeni
odpovedni rok. Podjetje izključno za take finančne instrumente meri
pričakovane kreditne izgube v obdobju, v katerem je izpostavljeno
kreditnemu tveganju in v katerem se pričakovane kreditne izgube ne
bi zmanjšale z ukrepi za obvladovanje tveganj, tudi če je navedeno
obdobje daljše od najdaljšega možnega pogodbenega obdobja.
5.6
PRERAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV
5.6.1
Če podjetje prerazvrsti finančna sredstva v skladu s 4.4.1. členom,
mora prerazvrstitev uporabljati za naprej od datuma prerazvrstitve.
Podjetje ne sme opraviti preračuna za nobene predhodno pripoznane
dobičke, izgube (vključno z dobički in izgubami zaradi oslabitev)
ali obresti. Zahteve glede prerazvrstitev določa 5.6.2.–5.6.7.
člen.
5.6.2
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, se njegova poštena vrednost izmeri
na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali izguba, ki izhaja iz
razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo finančnega sredstva in
pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.
5.6.3
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v kategorijo, ki se
meri po odplačni vrednosti, postane njegova poštena vrednost na
datum prerazvrstitve njegova nova bruto knjigovodska vrednost (za
napotke glede določanja efektivne obrestne mere in popravka
vrednosti za izgubo na datum prerazvrstitve glej B5.6.2. člen).
5.6.4
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se njegova poštena
vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali
izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo
finančnega sredstva in pošteno vrednostjo, se pripozna v drugem
vseobsegajočem donosu. Efektivna obrestna mera in merjenje
pričakovanih kreditnih izgub se ne prilagodita zaradi
prerazvrstitve (glej B5.6.1. člen).
5.6.5
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v
kategorijo, ki se meri po odplačni vrednosti, se finančno sredstvo
prerazvrsti po njegovi pošteni vrednosti na datum prerazvrstitve.
Vendar se kumulativni dobiček ali izguba, ki je bila prej
pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, odstrani iz lastniškega
kapitala in prilagaja pošteno vrednost finančnega sredstva na datum
prerazvrstitve. Posledično se finančno sredstvo na datum
prerazvrstitve meri, kot da bi se vedno merilo po odplačni
vrednosti. Ta prilagoditev vpliva na drugi vseobsegajoči donos, ne
pa na poslovni izid in zato ne velja za prilagoditev zaradi
prerazvrstitve (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov).
Efektivna obrestna mera in merjenje pričakovanih kreditnih izgub se
ne prilagodita zaradi prerazvrstitve (glej B5.6.1. člen).
5.6.6
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v kategorijo, ki se
meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se
finančno sredstvo še naprej meri po pošteni vrednosti (za napotke
glede določanja efektivne obrestne mere in popravka vrednosti za
izgubo na datum prerazvrstitve glej B5.6.2. člen).
5.6.7
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v
kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
se finančno sredstvo še naprej meri po pošteni vrednosti.
Kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem
vseobsegajočem donosu, se prerazvrstita iz lastniškega kapitala v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1)
na datum prerazvrstitve.
5.7
DOBIČKI IN IZGUBE
5.7.1
Dobiček ali izguba iz finančnega sredstva ali finančne obveznosti,
ki se meri po pošteni vrednosti, se pripozna v poslovnem izidu,
razen če:
(a) je del razmerja varovanja pred tveganjem (glej 6.5.8.–6.5.14.
člen in, če je smiselno, 89.–94. člen MRS 39 v primeru
obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem pri
varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem);
(b) je naložba v kapitalski instrument in se je podjetje odločilo
predstaviti dobičke in izgube od navedene naložbe v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom;
(c) je finančna obveznost, določena kot merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, in mora podjetje predstaviti
učinke sprememb kreditnega tveganja obveznosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.7. členom; ali
(d) je finančno sredstvo, ki se meri po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, in mora
podjetje pripoznati nekatere spremembe poštene vrednosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.10. členom.
5.7.1A
Dividende se v poslovnem izidu pripoznajo samo:
(a) ob vzpostavitvi pravice podjetja do izplačila dividende;
(b) če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z
dividendo, pritekale v podjetje; in
(c) če je znesek dividende mogoče zanesljivo izmeriti.
5.7.2
Dobiček ali izguba iz finančnega sredstva, ki se meri po odplačni
vrednosti in ni del razmerja varovanja pred tveganjem (glej
6.5.8.–6.5.14. člen in, če je smiselno, 89.–94. člen MRS 39 v
primeru obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem), se pripozna v
poslovnem izidu, ko se odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko
se prerazvrsti v skladu s 5.6.2. členom, s procesom odplačevanja
(amortizacije) ali za potrebe pripoznanja dobičkov ali izgub zaradi
oslabitev. Če podjetje finančna sredstva prerazvrsti iz kategorije,
ki se meri po odplačni vrednosti, mora uporabiti 5.6.2. in 5.6.4.
člen. Dobiček ali izguba iz finančne obveznosti, ki se meri po
odplačni vrednosti in ni del razmerja varovanja pred tveganjem
(glej 6.5.8.–6.5.14. člen in, če je smiselno, 89.–94. člen MRS 39 v
primeru obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem), se pripozna v
poslovnem izidu, ko se finančna obveznost neha pripoznavati in se
prerazvrsti skozi postopek amortizacije (za napotke glede dobičkov
ali izgub iz tečajnih razlik glej B5.7.2. člen).
5.7.3
Dobiček ali izguba iz finančnih sredstev ali finančnih obveznosti,
ki so pred tveganjem varovane postavke v razmerju varovanja pred
tveganjem, se pripozna v skladu s 6.5.8.–6.5.14. členom in, če je
smiselno, 89.–94. členom MRS 39 v primeru obračunavanja varovanja
poštene vrednosti pred tveganjem pri varovanju portfelja pred
obrestnim tveganjem.
5.7.4
Če podjetje pripozna finančna sredstva z obračunavanjem po datumu
poravnave (glej 3.1.2., B3.1.3. in B3.1.6. člen), se pri sredstvih,
ki se merijo po odplačni vrednosti, kakršna koli sprememba poštene
vrednosti sredstva, ki naj bi bilo prejeto v obdobju med datumom
sklenitve in datumom poravnave posla, ne pripozna. Pri sredstvih,
ki se merijo po pošteni vrednosti, pa je spremembo poštene
vrednosti treba pripoznati v poslovnem izidu ali v drugem
vseobsegajočem donosu, kakor je ustrezno v skladu s 5.7.1. členom.
Za namene uporabe zahtev glede oslabitve se za datum začetnega
pripoznanja šteje datum sklenitve posla.
Naložbe v kapitalske instrumente
5.7.5
Podjetje se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da bo
poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski
instrument iz področja uporabe tega standarda, ki ni niti v posesti
za trgovanje niti pogojno nadomestilo, ki ga prevzemnik pripozna v
poslovni združitvi, za katero se uporablja MSRP 3, predstavilo v
drugem vseobsegajočem donosu (za napotke glede dobičkov ali izgub
iz tečajnih razlik glej B5.7.3. člen).
5.7.6
Če se podjetje odloči za možnost iz 5.7.5. člena, v poslovnem izidu
pripozna dividende iz navedene naložbe v skladu s 5.7.1.A
členom.
Obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
5.7.7
Podjetje pripozna dobiček ali izgubo iz finančne obveznosti,
določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v
skladu s 4.2.2. členom ali 4.3.5. členom, kot sledi:
(a) znesek spremembe poštene vrednosti finančne obveznosti, ki se
lahko pripiše spremembam kreditnega tveganja navedene obveznosti,
se predstavi v drugem vseobsegajočem donosu (glej B5.7.13.–B5.7.20.
člen) in
(b) preostali znesek spremembe poštene vrednosti obveznosti se
predstavi v poslovnem izidu,
razen če bi obravnava učinkov sprememb kreditnega tveganja
obveznosti, opisana pod točko (a), povzročila ali povečala
računovodsko neskladnost v izkazu poslovnega izida (v tem primeru
se uporablja 5.7.8. člen). Napotki za ugotavljanje, ali bi nastala
ali se povečala računovodska neskladnost, so podani v
B5.7.5.–B5.7.7. in B5.7.10.–B5.7.12. členu.
5.7.8
Če bi zahteve iz 5.7.7. člena povzročile ali povečale računovodsko
neskladnost v izkazu poslovnega izida, mora podjetje vse dobičke in
izgube iz navedene obveznosti (vključno z učinki sprememb
kreditnega tveganja navedene obveznosti) predstaviti v poslovnem
izidu.
5.7.9
Ne glede na zahteve iz 5.7.7. in 5.7.8. člena podjetje v poslovnem
izidu predstavi vse dobičke in izgube iz naslova obvez iz posojil
in pogodb o finančnem poroštvu, ki so določene kot merjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
5.7.10
Dobiček ali izguba iz finančnega sredstva, merjenega po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A
členom, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, razen dobičkov
ali izgub zaradi oslabitev (glej oddelek 5.5) ter dobičkov ali
izgub iz tečajnih razlik (glej B5.7.2.–B5.7.2.A člen), dokler se ne
odpravi pripoznanje za finančno sredstvo oziroma se to ne
prerazvrsti. Ko se odpravi pripoznanje finančnega sredstva, se
kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem
vseobsegajočem donosu, prerazvrsti iz lastniškega kapitala v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).
Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, mora
podjetje kumulativni dobiček ali izgubo, ki je bila prej pripoznana
v drugem vseobsegajočem donosu, obračunavati v skladu s 5.6.5. in
5.6.7. členom. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se
pripoznajo v poslovnem izidu.
5.7.11
Kot je opisano v 5.7.10. členu, so, kadar se finančno sredstvo meri
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s
4.1.2.A členom, zneski, pripoznani v poslovnem izidu, enaki
zneskom, ki bi bili pripoznani v poslovnem izidu, če bi se finančno
sredstvo merilo po odplačni vrednosti.
POGLAVJE 6 – Obračunavanje varovanja pred tveganjem
6.1
CILJ IN PODROČJE UPORABE OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED
TVEGANJEM
6.1.1
Cilj obračunavanja varovanja pred tveganjem je v računovodskih
izkazih predstaviti učinek dejavnosti podjetja za obvladovanje
tveganj, pri katerih se uporabljajo finančni instrumenti za
upravljanje izpostavljenosti, ki izhajajo iz specifičnih tveganj in
bi lahko vplivale na poslovni izid (ali drugi vseobsegajoči donos v
primeru naložb v kapitalske instrumente, pri katerih se je podjetje
odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti prikazovalo v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom). Cilj tega pristopa
je predstaviti kontekst instrumentov za varovanje pred tveganjem,
za katere se uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem, da
bi se omogočil vpogled v njihov namen in učinke.
6.1.2
Podjetje se lahko odloči, da bo določilo razmerje varovanja pred
tveganjem med instrumentom za varovanje pred tveganjem in pred
tveganjem varovano postavko v skladu s 6.2.1.–6.3.7. členom in
B6.2.1.–B.6.3.25. členom. Za razmerja varovanja pred tveganjem, ki
izpolnjujejo merila glede ustreznosti, mora podjetje obračunavati
dobiček ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem in
pred tveganjem varovane postavke v skladu s 6.5.1.–6.5.14. in
B6.5.1.–B6.5.28. členom. Če je pred tveganjem varovana postavka
skupina postavk, mora podjetje izpolnjevati dodatne zahteve iz
6.6.1.–6.6.6. in B6.6.1.–B6.6.16. člena.
6.1.3
Za varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti portfelja finančnih
sredstev ali finančnih obveznosti pred obrestnim tveganjem (in samo
za takšno varovanje) lahko podjetje uporabi zahteve glede
obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39 namesto zahtev iz
tega standarda. V takem primeru mora podjetje uporabiti posebne
zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganjem za varovanje
portfelja pred obrestnim tveganjem ter kot pred tveganjem varovano
postavko določiti delež, ki je znesek v tuji valuti (glej 81.A,
89.A in AG114.–AG132. člen MRS 39).
6.2
INSTRUMENTI ZA VAROVANJE PRED TVEGANJEM
Ustrezni instrumenti
6.2.1
Izvedeni finančni instrument, ki se meri po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, se lahko določi kot instrument za varovanje pred
tveganjem, z izjemo nekaterih izdanih opcij (glej B6.2.4.
člen).
6.2.2
Neizvedeno finančno sredstvo ali neizvedena finančna obveznost,
merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se lahko določi
kot instrument za varovanje pred tveganjem, razen če je finančna
obveznost, določena kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, za katero se znesek spremembe njene poštene
vrednosti, ki se lahko pripiše spremembam kreditnega tveganja
navedene obveznosti, predstavi v drugem vseobsegajočem donosu v
skladu s 5.7.7. členom. Za varovanje pred valutnim tveganjem se
lahko sestavina valutnega tveganja neizvedenega finančnega sredstva
ali neizvedene finančne obveznosti določi kot instrument za
varovanje pred tveganjem, če ni naložba v kapitalski instrument, za
katero se je podjetje odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti
predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5.
členom.
6.2.3
Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem se lahko kot
instrumenti za varovanje pred tveganjem določijo samo pogodbe s
stranko zunaj poročajočega podjetja (tj. zunaj skupine ali
posameznega podjetja, o katerem se poroča).
Določanje instrumentov za varovanje pred tveganjem
6.2.4
Instrument, ki izpolnjuje pogoje glede ustreznosti, se mora v
celoti določiti kot instrument za varovanje pred tveganjem. Edine
dovoljene izjeme so:
(a) ločitev notranje vrednosti in časovne vrednosti opcijske
pogodbe, pri čemer se nato kot instrument za varovanje pred
tveganjem določi samo sprememba notranje vrednosti opcije, ne pa
sprememba časovne vrednosti (glej 6.5.15. in B6.5.29.–B6.5.33.
člen);
(b) ločitev terminskega elementa in promptnega elementa terminske
pogodbe, pri čemer se nato kot instrument za varovanje pred
tveganjem določi samo sprememba vrednosti promptnega elementa
terminske pogodbe, ne pa terminski element; podobno se lahko
valutni tečajni razmik, izražen v bazičnih točkah, loči in izključi
iz določitve finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje
pred tveganjem (glej 6.5.16. in B6.5.34.–B6.5.39. člen); in
(c) delež celotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem, na
primer 50 odstotkov nominalnega zneska, se lahko določi kot
instrument za varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred
tveganjem. Vendar se kot instrumenta za varovanje pred tveganjem ne
sme določiti tistega deleža spremembe poštene vrednosti, ki izhaja
samo iz dela obdobja, v katerem je instrument za varovanje pred
tveganjem še veljaven.
6.2.5
Podjetje lahko obravnava skupaj in tudi skupaj določi kot
instrument za varovanje pred tveganjem katero koli kombinacijo
(vključno z okoliščinami, v katerih tveganje ali tveganja, ki
izhajajo iz nekaterih instrumentov za varovanje pred tveganjem,
izravnajo tista, ki izhajajo iz drugih):
(a) izvedenih finančnih instrumentov ali njihovega dela in
(b) neizvedenih finančnih instrumentov ali njihovega dela.
6.2.6
Vendar izvedeni finančni instrument, ki združuje izdano opcijo in
kupljeno opcijo (na primer obrestna ovratnica), ne izpolnjuje
pogojev za določitev kot instrument za varovanje pred tveganjem, če
je na datum določitve dejansko neto izdana opcija (razen, če
izpolnjuje pogoje na podlagi B6.2.4. člena). Podobno se lahko dva
ali več instrumentov (ali njihove dele) skupaj določi kot
instrument za varovanje pred tveganjem samo, če v kombinaciji (tj.
skupaj) na datum določitve niso dejansko neto izdana opcija (razen,
če izpolnjujejo pogoje glede ustreznosti na podlagi B6.2.4.
člena).
6.3
PRED TVEGANJEM VAROVANE POSTAVKE
Ustrezne postavke
6.3.1
Pred tveganjem varovana postavka je lahko pripoznano sredstvo ali
obveznost, nepripoznana trdna obveza, napovedana transakcija ali
čista finančna naložba v posel v tujini. Pred tveganjem varovana
postavka je lahko:
(a) posamezna postavka; ali
(b) skupina postavk (pod pogoji iz 6.6.1.–6.6.6. in
B6.6.1.–B6.6.16. člena).
Pred tveganjem varovana postavka je lahko tudi sestavina take
postavke ali skupine postavk (glej 6.3.7. in B6.3.7.–B6.3.25.
člen).
6.3.2
Pred tveganjem varovano postavko mora biti mogoče zanesljivo
izmeriti.
6.3.3
Če je pred tveganjem varovana postavka napovedana transakcija (ali
njena sestavina), mora biti taka transakcija zelo verjetna.
6.3.4
Skupna izpostavljenost, ki je kombinacija izpostavljenosti, ki bi
lahko izpolnjevala pogoje za določitev kot pred tveganjem varovana
postavka v skladu s 6.3.1. členom, in izvedenega finančnega
instrumenta, se lahko določi kot pred tveganjem varovana postavka
(glej B6.3.3.–B6.3.4. člen). To vključuje napovedano transakcijo s
skupno izpostavljenostjo (tj. neobvezne, vendar pričakovane
transakcije v prihodnosti, ki bi privedle do izpostavljenosti in
izvedenega finančnega instrumenta), če je taka skupna
izpostavljenost zelo verjetna in če po sklenitvi transakcije, ki
zato ni več napovedana, ustreza pogojem za določitev kot pred
tveganjem varovana postavka.
6.3.5
Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem se kot pred
tveganjem varovane postavke lahko določijo samo sredstva,
obveznosti, trdne obveze ali zelo verjetne napovedane transakcije s
stranko zunaj poročajočega podjetja. Obračunavanje varovanja pred
tveganjem se lahko uporablja za posle med podjetji v isti skupini
samo v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih teh podjetij in
ne v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine, razen v
konsolidiranih računovodskih izkazih naložbenega podjetja, kot je
opredeljeno v MSRP 10, kjer transakcije med naložbenim podjetjem in
njegovimi odvisnimi podjetji, merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ne bodo izključene iz konsolidiranih
računovodskih izkazov.
6.3.6
Vendar lahko kot izjema pri 6.3.5. členu valutno tveganje denarne
postavke znotraj skupine (npr. obveznost/terjatev med dvema
odvisnima podjetjema) v konsolidiranih računovodskih izkazih
izpolnjuje pogoje za določitev kot pred tveganjem varovana
postavka, če ima za posledico izpostavljenost do dobičkov ali izgub
iz tečajnih razlik, ki niso v celoti odpravljeni ob konsolidaciji v
skladu z MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev. V skladu z MRS 21
dobički ali izgube iz tečajnih razlik za denarne postavke znotraj
skupine ob konsolidaciji niso v celoti odpravljeni, če se s takšno
notranjo denarno postavko posluje med dvema podjetjema v skupini,
ki imata različni funkcijski valuti. Poleg tega lahko valutno
tveganje zelo verjetne napovedane transakcije znotraj skupine
ustreza pogojem za določitev kot pred tveganjem varovana postavka v
konsolidiranih računovodskih izkazih, če je navedeni posel izražen
v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa posel,
valutno tveganje pa bo vplivalo na konsolidirani poslovni izid.
Določanje pred tveganjem varovanih postavk
6.3.7
Podjetje lahko določi celotno postavko ali njeno sestavino kot pred
tveganjem varovano postavko v razmerju varovanja pred tveganjem.
Celotna postavka obsega vse spremembe denarnih tokov ali poštene
vrednosti postavke. Sestavina obsega manj kot celotno spremembo
poštene vrednosti ali spremenljivosti denarnih tokov postavke. V
tem primeru lahko podjetje kot pred tveganjem varovane postavke
določi samo naslednje vrste sestavin (vključno z njihovimi
kombinacijami):
(a) samo spremembe denarnih tokov ali poštene vrednosti postavke,
ki se lahko pripišejo specifičnemu tveganju ali tveganjem
(sestavini tveganja), če je na podlagi ocene v okviru specifične
tržne strukture sestavino tveganja mogoče razločevati in zanesljivo
meriti (glej B6.3.8.–B6.3.15. člen). Sestavine tveganja vključujejo
določitev samo tistih sprememb denarnih tokov ali poštene vrednosti
pred tveganjem varovane postavke, ki so nad ali pod določeno ceno
ali drugo spremenljivko (enostransko tveganje);
(b) enega ali več izbranih pogodbenih denarnih tokov;
(c) sestavine nominalnega zneska, tj. določenega dela zneska
postavke (glej B6.3.16.–B6.3.20. člen).
6.4
MERILA USTREZNOSTI ZA OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED
TVEGANJEM
6.4.1
Razmerje varovanja pred tveganjem ustreza pogojem za obračunavanje
varovanja pred tveganjem samo, če so izpolnjena vsa naslednja
merila:
(a) razmerje varovanja pred tveganjem je sestavljeno samo iz
ustreznih instrumentov za varovanje pred tveganjem in ustreznih
pred tveganjem varovanih postavk;
(b) ob nastanku razmerja se uradno določijo in dokumentirajo
razmerje varovanja pred tveganjem, cilj podjetja pri obvladovanju
tveganj in strategija za izvajanje varovanja pred tveganjem.
Navedena dokumentacija mora vsebovati opredelitev instrumenta za
varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke, vrste
tveganja, pred katerim se varuje, in načina, na katerega bo
podjetje ocenilo, ali razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje
zahteve glede učinkovitosti varovanja (vključno z njegovo analizo
virov neučinkovitosti varovanja pred tveganjem in ugotavljanjem
količnika varovanja pred tveganjem);
(c) razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje vse naslednje
zahteve glede učinkovitosti varovanja:
(i) med pred tveganjem varovano postavko in instrumentom za
varovanje pred tveganjem obstaja ekonomsko razmerje (glej
B6.4.4.–B6.4.6. člen);
(ii) učinek kreditnega tveganja ne prevladuje pri spremembah
vrednosti, ki so posledica navedenega ekonomskega razmerja (glej
B6.4.7.–B6.4.8. člen); in
(iii) količnik varovanja pred tveganjem v razmerju varovanja pred
tveganjem je enak tistemu, ki izvira iz obsega pred tveganjem
varovane postavke, ki ga podjetje dejansko varuje, in obsega
instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki ga podjetje dejansko
uporablja za varovanje navedenega obsega pred tveganjem varovane
postavke. Kljub temu taka določitev ne sme odražati neravnotežja
med utežmi pred tveganjem varovane postavke in instrumenta za
varovanje pred tveganjem, ki bi privedlo do neučinkovitosti
varovanja pred tveganjem (ne glede na to, ali je pripoznano ali
ne), kar bi povzročilo računovodski rezultat, ki bi bil neskladen s
ciljem obračunavanja varovanja pred tveganjem (glej
B6.4.9.–B6.4.11. člen).
6.5
OBRAČUNAVANJE RAZMERIJ VAROVANJA PRED TVEGANJEM, KI IZPOLNJUJEJO
POGOJE
6.5.1
Podjetje uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem za
razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo merila
ustreznosti iz 6.4.1. člena (ta vključujejo odločitev podjetja, da
razmerje določi kot razmerje varovanja pred tveganjem).
6.5.2
Obstajajo tri vrste razmerij varovanja pred tveganjem:
(a) varovanje poštene vrednosti pred tveganjem: varovanje pred
izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti pripoznanega
sredstva ali obveznosti ali nepripoznane trdne obveze oziroma
sestavine katere od teh postavk, ki jo je mogoče pripisati
posameznemu tveganju in lahko vpliva na poslovni izid;
(b) varovanje denarnih tokov pred tveganjem: varovanje pred
izpostavljenostjo spremembam denarnih tokov, ki jih je mogoče
pripisati specifičnemu tveganju, povezanemu s celotnim pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo (kot so vsa ali nekatera prihodnja
plačila obresti za dolg s spremenljivo obrestno mero) ali zelo
verjetno napovedano transakcijo ali sestavino katere od teh
postavk, in ki lahko vplivajo na poslovni izid;
(c) varovanje čiste finančne naložbe v posel v tujini pred
tveganjem, kot je opredeljeno v MRS 21.
6.5.3
Če je pred tveganjem varovana postavka kapitalski instrument, za
katerega se je podjetje odločilo, da bo predstavljalo spremembe
poštene vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5.
členom, mora biti pred tveganjem varovana izpostavljenost iz
6.5.2.(a) člena tista, ki bi lahko vplivala na drugi vseobsegajoči
donos. Samo tem primeru se pripoznana neučinkovitost varovanja pred
tveganjem predstavi v drugem vseobsegajočem donosu.
6.5.4
Varovanje pred valutnim tveganjem iz trdne obveze se lahko
obračunava kot varovanje poštene vrednosti pred tveganjem ali
varovanje denarnih tokov pred tveganjem.
6.5.5
Če razmerje varovanja pred tveganjem ne izpolnjuje več zahteve
glede učinkovitosti varovanja v zvezi s količnikom varovanja pred
tveganjem (glej 6.4.1.(c)(iii) člen), vendar cilj obvladovanja
tveganj za to določeno razmerje varovanja pred tveganjem ostane
isti, mora podjetje prilagoditi količnik varovanja pred tveganjem
za razmerje, tako da ponovno izpolnjuje merila ustreznosti (v tem
standardu se za to uporablja izraz „rebalans“; glej
B6.5.7.–B6.5.21. člen).
6.5.6
Podjetje preneha obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej
samo, če razmerje varovanja pred tveganjem (ali del razmerja
varovanja pred tveganjem) ne izpolnjuje več meril ustreznosti za
tako obračunavanje (po upoštevanju morebitnega rebalansa, če je
smiselno). To vključuje primere, v katerih instrument za varovanje
pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi.
Za ta namen se zamenjava ali prenos instrumenta za varovanje pred
tveganjem v drug instrument za varovanje pred tveganjem ne
obravnava kot prenehanje veljavnosti ali odpoved, če je zamenjava
oziroma prenos del dokumentiranega cilja podjetja glede
obvladovanja tveganj oziroma je skladna z njim. Poleg tega se za ta
namen ne šteje, da je prišlo do prenehanja veljavnosti ali odpovedi
instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:
(a) se pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem
kot posledica zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali
drugih predpisov dogovorijo, da ena ali več klirinških nasprotnih
strank nadomesti svojo prvotno nasprotno stranko, tako da ta
postane nova nasprotna stranka vsake od pogodbenih strank. Za ta
namen je klirinška nasprotna stranka centralna nasprotna stranka
(včasih se imenuje „klirinška organizacija“ ali „klirinška
agencija“) ali podjetje oziroma podjetja, na primer, klirinški član
klirinške organizacije ali stranka klirinškega člana klirinške
organizacije, ki delujejo kot nasprotna stranka, da bi izvajali
kliring prek centralne nasprotne stranke. Vendar, če pogodbene
stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem nadomestijo svoje
prvotne nasprotne stranke z drugimi nasprotnimi strankami, se ta
odstavek uporablja samo, če vsaka od teh pogodbenih strank izvaja
kliring z isto centralno nasprotno stranko;
(b) so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred
tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take
nadomestitve nasprotne stranke. Takšne spremembe so omejene na
tiste, ki so v skladu s pogoji, ki bi bili pričakovani, če bi
kliring instrumenta za varovanje pred tveganjem prvotno izvajala
klirinška nasprotna stranka. Te spremembe vključujejo spremembe
zahtev glede zavarovanja s premoženjem, pravic za pobotanje stanj
terjatev in obveznosti ter naloženih dajatev.
Prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem lahko vpliva na
celotno razmerje varovanja pred tveganjem ali samo na njegov del (v
tem primeru se obračunavanje varovanja pred tveganjem nadaljuje za
preostanek razmerja varovanja pred tveganjem).
6.5.7
Podjetje uporabi:
(a) 6.5.10. člen, kadar preneha obračunavati varovanje pred
tveganjem za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, pri
katerem je pred tveganjem varovana postavka finančni instrument,
merjen po odplačni vrednosti (ali njegova sestavina); in
(b) 6.5.12 člen, kadar preneha obračunavati varovanje pred
tveganjem za varovanje denarnih tokov pred tveganjem.
Varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
6.5.8
Dokler varovanje poštene vrednosti pred tveganjem izpolnjuje merila
ustreznosti iz 6.4.1. člena, se razmerje varovanja pred tveganjem
obračunava, kot sledi:
(a) dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem
se pripozna v poslovnem izidu (ali drugem vseobsegajočem donosu, če
instrument za varovanje pred tveganjem varuje kapitalski
instrument, za katerega se je podjetje odločilo, da bo spremembe
poštene vrednosti predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu v
skladu s 5.7.5. členom);
(b) dobiček ali izguba pri pred tveganjem varovani postavki iz
naslova varovanja pred tveganjem mora prilagoditi knjigovodsko
vrednost varovane postavke in biti pripoznana v poslovnem izidu. Če
je pred tveganjem varovana postavka finančno sredstvo (ali njegova
sestavina), ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, se dobiček ali
izguba pri varovani postavki iz naslova varovanja pred tveganjem
pripozna v poslovnem izidu. Če pa je pred tveganjem varovana
postavka kapitalski instrument, za katerega se je podjetje
odločilo, da bo predstavljalo spremembe poštene vrednosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom, morajo navedeni
zneski ostati v drugem vseobsegajočem donosu. Če je pred tveganjem
varovana postavka nepripoznana trdna obveza (ali njena sestavina),
se kumulativna sprememba poštene vrednosti varovane postavke po
določitvi pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom
oziroma izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu.
6.5.9
Če je pred tveganjem varovana postavka v varovanju poštene
vrednosti pred tveganjem trdna obveza (ali njena sestavina) za
pridobitev sredstva ali prevzem obveznosti, se začetna knjigovodska
vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne
obveze s strani podjetja, prilagodi tako, da vključuje kumulativno
spremembo poštene vrednosti varovane postavke, ki je bila
pripoznana v izkazu finančnega položaja.
6.5.10
Vsaka prilagoditev, ki izhaja iz 6.5.8.(b) člena, se amortizira v
poslovnem izidu, če je pred tveganjem varovana postavka finančni
instrument (ali njegova sestavina), ki se meri po odplačni
vrednosti. Amortizacija se lahko začne takoj, ko nastane
prilagoditev, in se mora začeti najpozneje takrat, ko se pred
tveganjem varovana postavka ne prilagaja več za dobičke in izgube
iz naslova varovanja pred tveganjem. Amortizacija temelji na
ponovnem izračunu efektivne obrestne mere na datum, ko se
amortizacija začne. V primeru finančnega sredstva (ali njegove
sestavine), ki je pred tveganjem varovana postavka in se meri po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s
4.1.2.A členom, se amortizacija izvede na isti način, vendar do
zneska, ki predstavlja kumulativni dobiček ali izgubo, ki je bila
prej pripoznana v skladu s 6.5.8.(b) členom, namesto s
prilagoditvijo knjigovodske vrednosti.
Varovanja denarnih tokov pred tveganjem
6.5.11
Dokler varovanje denarnih tokov pred tveganjem izpolnjuje merila
ustreznosti iz 6.4.1. člena, se razmerje varovanja pred tveganjem
obračunava, kot sledi:
(a) ločena sestavina lastniškega kapitala, povezana s pred
tveganjem varovano postavko (rezerva za varovanje denarnih tokov
pred tveganjem), se prilagodi nižjemu od naslednjih (absolutno
izraženih) zneskov:
(i) kumulativnemu dobičku ali izgubi iz instrumenta za varovanje
pred tveganjem od začetka varovanja; in
(ii) kumulativni spremembi poštene vrednosti (sedanje vrednosti)
pred tveganjem varovane postavke (tj. sedanji vrednosti kumulativne
spremembe pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki se varujejo)
od začetka varovanja pred tveganjem;
(b) delež dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred
tveganjem, za katerega se ugotovi, da je učinkovito varovanje pred
tveganjem (tj. delež, ki se izravna s spremembo rezerve za
varovanje denarnih tokov pred tveganjem, izračunane v skladu s
točko (a)), se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu;
(c) vsi preostali dobički ali izgube iz instrumenta za varovanje
pred tveganjem (oziroma vsi dobički ali izgube, ki so potrebni za
izravnavo spremembe rezerve za varovanje denarnih tokov pred
tveganjem, izračunane v skladu s točko (a)), predstavljajo
neučinkovitost varovanja pred tveganjem, ki se mora pripoznati v
poslovnem izidu;
(d) znesek, ki se je nabral v rezervi za varovanje denarnih tokov
pred tveganjem v skladu s točko (a), se obračuna, kot sledi:
(i) če varovana napovedana transakcija naknadno privede do
pripoznanja nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti ali če
varovana napovedana transakcija za nefinančno sredstvo ali
nefinančno obveznost postane trdna obveza, za katero se uporablja
obračunavanje varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, mora
podjetje navedeni znesek odstraniti iz rezerve za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem in ga vključiti neposredno v začetni
strošek ali drugo knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. To
ni prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) in zato ne
vpliva na drug vseobsegajoči donos;
(ii) za varovanja denarnih tokov pred tveganjem, ki niso tista iz
točke (i), se navedeni znesek prerazvrsti iz rezerve za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem v poslovni izid kot prilagoditev
zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) v istem obdobju ali obdobjih, v
katerih varovani pričakovani prihodnji denarni tokovi vplivajo na
poslovni izid (na primer v obdobjih, v katerih se pripoznajo
prihodki od obresti ali odhodki za obresti ali ko pride do
napovedane prodaje);
(iii) če pa je navedeni znesek izguba in podjetje pričakuje, da
celotna izguba ali njen del ne bo povrnjen v enem ali več
prihodnjih obdobjih, mora podjetje nemudoma prerazvrstiti znesek,
za katerega se ne pričakuje, da bo povrnjen, v poslovni izid kot
prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).
6.5.12
Če podjetje preneha obračunavati varovanje pred tveganjem za
varovanje denarnih tokov pred tveganjem (glej 6.5.6. in 6.5.7.(b)
člen), znesek, ki se je nabral v rezervi za varovanje denarnih
tokov pred tveganjem v skladu s 6.5.11.(a) členom, obračuna kot
sledi:
(a) če se še vedno pričakuje, da bodo varovani prihodnji denarni
tokovi nastali, navedeni znesek ostane v rezervi za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem, dokler ne pride do prihodnjih
denarnih tokov oziroma dokler ne velja 6.5.11.(d)(iii) člen. Ko
pride do prihodnjih denarnih tokov, se uporablja 6.5.11.(d)(iii)
člen;
(b) če se ne pričakuje več, da bo prišlo do varovanih prihodnjih
denarnih tokov, se mora navedeni znesek nemudoma prerazvrstiti iz
rezerve za varovanje denarnih tokov pred tveganjem v poslovni izid
kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1). Za varovani
prihodnji denarni tok, ki ni več zelo verjeten, se lahko še vedno
pričakuje, da bo nastal.
Varovanja čistih finančnih naložb v posel v tujini pred
tveganji
6.5.13
Varovanja čistih finančnih naložb v posel v tujini pred tveganji,
vključno z varovanjem denarne postavke, ki se obračunava kot del
čiste finančne naložbe (glej MRS 21), se obračunavajo podobno kot
varovanja denarnih tokov pred tveganjem:
(a) del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred
tveganjem, ki je opredeljen kot učinkovito varovanje pred
tveganjem, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu (glej 6.5.11.
člen); in
(b) neučinkoviti del se pripozna v poslovnem izidu.
6.5.14
Kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred
tveganjem, ki se nanaša na učinkoviti del varovanja, ki se je
nabral v rezervi iz prevedbe tuje valute, se ob odtujitvi ali delni
odtujitvi posla v tujini prerazvrsti iz lastniškega kapitala v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) v
skladu z 48.–49. členom MRS 21.
Obračunavanje časovne vrednosti opcij
6.5.15
Če podjetje loči notranjo vrednost in časovno vrednost opcijske
pogodbe in kot instrument za varovanje pred tveganjem določi samo
spremembo notranje vrednosti opcije (glej 6.2.4.(a) člen), časovno
vrednost opcije obračunava, kot sledi (glej B6.5.29.–B6.5.33.
člen):
(a) podjetje mora ločevati časovno vrednost opcij glede na vrsto
pred tveganjem varovane postavke, varovane z opcijo (glej B6.5.29.
člen), ki je lahko:
(i) na transakciji temelječa varovana postavka; ali
(ii) na časovnem obdobju temelječa varovana postavka;
(b) sprememba poštene vrednosti časovne vrednosti opcije, s katero
se varuje na transakciji temelječa varovana postavka, se pripozna v
drugem vseobsegajočem donosu v obsegu, v katerem se nanaša na
varovano postavko, in se akumulira v ločeni sestavini lastniškega
kapitala. Kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki izhaja iz
časovne vrednosti opcije, ki se je nabrala v ločeni sestavini
lastniškega kapitala (v nadaljevanju: znesek), se obračunava kot
sledi:
(i) če varovana postavka naknadno privede do pripoznanja
nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti ali trdne obveze za
nefinančno sredstvo ali nefinančno obveznost, za katero se
uporablja obračunavanje varovanja poštene vrednosti pred tveganjem,
mora podjetje znesek odstraniti iz ločene sestavine lastniškega
kapitala in ga vključiti neposredno v začetni strošek ali drugo
knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. To ni prilagoditev
zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) in zato ne vpliva na drugi
vseobsegajoči donos;
(ii) za razmerja varovanja pred tveganjem, ki niso tista iz točke
(i), se znesek prerazvrsti iz ločene sestavine lastniškega kapitala
v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1)
v istem obdobju ali obdobjih, v katerih varovani pričakovani
prihodnji denarni tokovi vplivajo na poslovni izid (na primer, ko
pride do napovedane prodaje);
(iii) če pa se za celoten znesek ali njegov del ne pričakuje, da bo
povrnjen v enem ali več prihodnjih obdobjih, je treba znesek, za
katerega se ne pričakuje, da bo povrnjen, nemudoma prerazvrstiti v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS
1);
(c) sprememba poštene vrednosti časovne vrednosti opcije, s katero
se varuje na časovnem obdobju temelječa varovana postavka, se
pripozna v drugem vseobsegajočem donosu v obsegu, v katerem se
nanaša na varovano postavko, in se akumulira v ločeni sestavini
lastniškega kapitala. Časovna vrednost na datum določitve opcije
kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, se v obsegu, v katerem
se nanaša na varovano postavko, amortizira na sistematski in
racionalni podlagi v obdobju, v katerem bi lahko prilagoditev
varovanja pred tveganjem za notranjo vrednost opcije vplivala na
poslovni izid (ali drugi vseobsegajoči donos, če je varovana
postavka kapitalski instrument, za katerega se je podjetje
odločilo, da bo predstavljalo spremembe poštene vrednosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom). Zato se v vsakem
poročevalskem obdobju znesek amortizacije prerazvrsti iz ločene
sestavine lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev
zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1). Če pa se za razmerje varovanja
pred tveganjem, ki vključuje spremembo notranje vrednosti opcije
kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, preneha obračunavanje
varovanja pred tveganjem, je treba čisti znesek (tj. vključno s
kumulativno amortizacijo), ki se je nabral v ločeni sestavini
lastniškega kapitala, nemudoma prerazvrstiti v poslovni izid kot
prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).
Obračunavanje terminskega elementa terminskih pogodb in v
bazičnih točkah izraženega valutnega tečajnega razmika finančnih
instrumentov
6.5.16
Če podjetje loči terminski element in promptni element terminske
pogodbe in kot instrument za varovanje pred tveganjem določi samo
spremembo vrednosti promptnega elementa terminske pogodbe ali če
podjetje loči valutni tečajni razmik, izražen v bazičnih točkah, od
finančnega instrumenta in ga izključi iz določitve navedenega
finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem
(glej 6.2.4.(b) člen), lahko za terminski element terminske pogodbe
ali za valutni tečajni razmik, izražen v bazičnih točkah, uporablja
6.5.15. člen na isti način, kot se uporablja za časovno vrednost
opcije. V tem primeru mora podjetje uporabljati napotke za uporabo
iz B6.5.34.–B6.5.39. člena.
6.6
VAROVANJE SKUPINE POSTAVK PRED TVEGANJEM
Ustreznost skupine postavk za obravnavo kot pred tveganjem
varovane postavke
6.6.1
Skupina postavk (vključno s skupino postavk, ki tvorijo neto
(čisto) pozicijo; glej B6.6.1.–B6.6.8. člen) je ustrezna pred
tveganjem varovana postavka samo, če:
(a) je sestavljena iz postavk (vključno s sestavinami postavk), ki
so na posamični podlagi ustrezne pred tveganjem varovane
postavke;
(b) se postavke v skupini upravljajo skupaj na skupinski podlagi za
namene obvladovanja tveganj; in
(c) gre v primeru varovanja denarnih tokov pred tveganjem pri
skupini postavk, pri katerih se za spremembe denarnih tokov ne
pričakuje, da bodo približno sorazmerne s splošno spremenljivostjo
denarnih tokov skupine, tako da nastanejo izravnalne pozicije
tveganja:
(i) za varovanje pred valutnim tveganjem; in
(ii) določitev navedene neto pozicije določa poročevalsko obdobje,
v katerem naj bi napovedane transakcije vplivale na poslovni izid,
ter njihovo naravo in obseg (glej B6.6.7.–B6.6.8. člen).
Določitev sestavine nominalnega zneska
6.6.2
Sestavina, ki je del ustrezne skupine postavk, je ustrezna pred
tveganjem varovana postavka, če je taka določitev skladna s ciljem
podjetja glede obvladovanja tveganj.
6.6.3
Plastna sestavina celotne skupine postavk (na primer spodnja
plast), je ustrezna za obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo
če:
(a) jo je mogoče razločevati in zanesljivo meriti;
(b) je cilj obvladovanja tveganj varovanje plastne sestavine pred
tveganjem;
(c) so postavke v celotni skupini, iz katere se opredeli plast,
izpostavljene istemu tveganju, pred katerim se varuje (tako, da
izbira konkretnih postavk iz celotne skupine, ki tvorijo del
varovane plasti, ne vpliva bistveno na merjenje varovane
plasti);
(d) lahko podjetje za varovanje obstoječih postavk (na primer
nepripoznane trdne obveze ali pripoznanega sredstva) opredeli in
izsledi celotno skupino postavk, iz katere je opredeljena varovana
plast (tako da lahko podjetje spoštuje zahteve za obračunavanje
ustreznih razmerij varovanja pred tveganjem); in
(e) vse postavke v skupini, ki vsebujejo možnosti predčasnega
odplačila, ustrezajo zahtevam za sestavine nominalnega zneska (glej
B6.3.20. člen).
Predstavljanje
6.6.4
Za varovanje skupine postavk pred tveganjem z izravnalnimi
pozicijami tveganja (tj. pri varovanju neto pozicije), pri katerih
tveganje, pred katerim se varuje, vpliva na različne vrstične
postavke v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega
donosa, se vsi dobički in izgube iz naslova varovanja pred
tveganjem v navedenem izkazu predstavijo v ločeni vrstici od
tistih, na katere vplivajo varovane postavke. Zato v navedenem
izkazu znesek v vrstični postavki, ki se nanaša na samo varovano
postavko (na primer prihodki ali stroški prodaje), ostane
nespremenjen.
6.6.5
Za sredstva in obveznosti, ki se varujejo skupaj kot skupina v
okviru varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, se dobiček ali
izguba v izkazu finančnega položaja za posamezna sredstva in
obveznosti pripozna kot prilagoditev knjigovodske vrednosti
zadevnih posameznih postavk, ki sestavljajo skupino, v skladu s
6.5.8.(b) členom.
V celoti izravnane neto pozicije
6.6.6
Kadar je pred tveganjem varovana postavka skupina, ki je v celoti
izravnana neto pozicija (tj. varovane postavke same med sabo v
celoti izravnajo tveganje, ki se obvladuje na podlagi skupine), jo
lahko podjetje določi v razmerju varovanja pred tveganjem, ki ne
vključuje instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:
(a) je varovanje pred tveganjem del strategije nepretrganega
varovanja pred neto tveganjem, pri čemer podjetje rutinsko zavaruje
nove pozicije iste vrste skozi čas (na primer, ko posli prestopijo
v časovno obdobje, za katerega podjetje izvaja varovanje pred
tveganjem);
(b) se spremeni velikost pred tveganjem varovane neto pozicije v
obdobju trajanja strategije nepretrganega varovanja pred neto
tveganjem in podjetje uporablja ustrezne instrumente za varovanje
pred neto tveganjem (tj. kadar neto pozicija ni v celoti
izravnana);
(c) se za take neto pozicije običajno uporablja obračunavanje
varovanja pred tveganjem, kadar neto pozicija ni v celoti izravnana
in je zavarovana z ustreznimi instrumenti za varovanje pred
tveganjem; in
(d) bi neuporaba obračunavanja varovanja pred tveganjem za v celoti
izravnano neto pozicijo privedla do nedoslednih računovodskih
rezultatov, ker se pri obračunavanju ne bi pripoznale izravnalne
pozicije tveganja, ki bi bile sicer pripoznane v varovanju neto
pozicije pred tveganjem.
6.7
MOŽNOST, DA SE KREDITNA IZPOSTAVLJENOST DOLOČI KOT MERJENA PO
POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA
Ustreznost kreditnih izpostavljenosti za določitev kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
6.7.1
Če podjetje uporablja kreditni izvedeni finančni instrument, ki se
meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za obvladovanje
kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta
(kreditne izpostavljenosti), lahko navedeni finančni instrument v
obsegu, v katerem se tako obvladuje (tj. celoten instrument ali
njegov del), določi kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, če:
(a) je subjekt kreditne izpostavljenosti (na primer posojilojemalec
ali imetnik obveze iz posojil) enak referenčnemu subjektu
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta („ujemanje
subjektov“); in
(b) je stopnja nadrejenosti finančnega instrumenta enaka stopnji
nadrejenosti instrumentov, ki se lahko izročijo v skladu s pogoji
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta.
Podjetje se lahko odloči za tako določitev ne glede na to, ali
finančni instrument, ki se uporablja za obvladovanje kreditnega
tveganja, spada v področje uporabe tega standarda ali ne (na
primer, podjetje lahko določi obveze iz posojil, ki ne spadajo v
področje uporabe tega standarda). Podjetje lahko navedeni finančni
instrument določi ob začetnem pripoznanju ali po njem ali medtem,
ko je nepripoznan. Podjetje mora istočasno dokumentirati
določitev.
Obračunavanje kreditnih izpostavljenosti, določenih kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
6.7.2
Če je finančni instrument v skladu s 6.7.1. členom določen kot
merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida po začetnem
pripoznanju ali prej ni bil pripoznan, se mora razlika med
knjigovodsko vrednostjo (če obstaja) in pošteno vrednostjo na datum
določitve nemudoma pripoznati v poslovnem izidu. Za finančna
sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, se kumulativni
dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu,
nemudoma prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot
prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).
6.7.3
Podjetje preneha z merjenjem finančnega instrumenta, ki je
povzročil kreditno tveganje, ali dela navedenega finančnega
instrumenta po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če:
(a) merila ustreznosti iz 6.7.1. člena niso več izpolnjena, na
primer:
(i) kreditni izvedeni finančni instrument ali povezan finančni
instrument, ki povzroči kreditno tveganje, poteče ali se proda,
odpove ali poravna; ali
(ii) kreditno tveganje finančnega instrumenta se ne obvladuje več s
pomočjo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Do tega bi
lahko na primer prišlo zaradi izboljšanja kreditne sposobnosti
posojilojemalca ali imetnika obveze iz posojila oziroma zaradi
sprememb kapitalskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati podjetje;
in
(b) se za finančni instrument, ki povzroči kreditno tveganje, sicer
ne zahteva, da se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(tj. poslovni model podjetja se medtem ni spremenil, tako da bi
bila potrebna prerazvrstitev v skladu s 4.4.1. členom).
6.7.4
Ko podjetje preneha z merjenjem finančnega instrumenta, ki povzroči
kreditno tveganje, ali njegovega dela po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, poštena vrednost navedenega finančnega
instrumenta na datum prenehanja merjenja postane njegova nova
knjigovodska vrednost. Pozneje se uporablja enako merjenje, kot se
je uporabljalo pred določitvijo finančnega instrumenta kot
merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (vključno z
amortizacijo, ki je posledica nove knjigovodske vrednosti). Na
primer, finančno sredstvo, ki je bilo prvotno razvrščeno kot
merjeno po odplačni vrednosti, bi se ponovno merilo po odplačni
vrednosti, njegova efektivna obrestna mera pa bi se preračunala na
podlagi njegove nove bruto knjigovodske vrednosti na datum
prenehanja merjenja po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
POGLAVJE 7 – Datum začetka veljavnosti in prehod
7.1
DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
7.1.1
Podjetje mora ta standard uporabljati za letna obdobja, ki se
začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je
dovoljena. Če se podjetje odloči za uporabo tega standarda pred
navedenim datumom, mora to dejstvo razkriti in uporabljati vse
zahteve iz tega standarda istočasno (glej tudi 7.1.2., 7.2.21. in
7.3.2. člen). Istočasno mora uporabljati tudi spremembe iz Priloge
C.
7.1.2
Kljub zahtevam iz 7.1.1. člena se lahko podjetje za letna obdobja,
ki se začnejo pred 1. januarjem 2018, odloči, da bo pred tem
datumom uporabljalo samo zahteve glede predstavljanja dobičkov in
izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9.,
7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena, ne pa ostalih zahtev iz tega
standarda. Če se podjetje odloči, da bo uporabljalo samo navedene
člene, to dejstvo razkrije in tekoče zagotavlja povezana razkritja
iz 10.–11. člena MSRP 7 (kakor je bil spremenjen z MSRP 9 (2010))
(glej tudi 7.2.2. in 7.2.15. člen).
7.1.3
Cikel letnih izboljšav MSRP 2010–2012, ki je bil izdan decembra
2013, je spremenil 4.2.1. in 5.7.5. člen, kar je bila posledična
sprememba, ki izhaja iz spremembe MSRP 3. Podjetje mora navedeno
spremembo uporabljati za naprej za poslovne združitve, za katere se
uporablja sprememba MSRP 3.
7.1.4
Z MSRP 15, ki je bil izdan maja 2014, so bili spremenjeni 3.1.1.,
4.2.1., 5.1.1., 5.2.1., 5.7.6., B3.2.13., B5.7.1., C.5 in C42. člen
ter izbrisana C16. člen in povezani naslov. Dodani so bili 5.1.3.
in 5.7.1.A člen in opredelitev v Prilogi A. Podjetje mora
uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 15.
7.1.5
Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016,
so bili spremenjeni 2.1., 5.5.15., B4.3.8., B5.5.34. in B5.5.46.
člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja
MSRP 16.
7.1.7
Z dokumentom Elementi predplačila z
negativnim nadomestilom (Spremembe MSRP 9), izdanim oktobra 2017,
se dodajo 7.2.29.–7.2.34. člen in B4.1.12.A člen ter spremenita
B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b) člen. Podjetje ta standard uporablja za
letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Uporaba
pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe
uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.
7.2
PREHOD
7.2.1
Podjetje ta standard uporablja za nazaj v skladu z MRS 8
Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake,
razen kot je določeno v 7.2.4.–7.2.26. in 7.2.28. členu. Ta
standard se ne uporablja za postavke, za katere je na datum začetka
uporabe že bilo odpravljeno pripoznanje.
7.2.2
Za namene določb glede prehoda iz 7.2.1., 7.2.3.–7.2.28. in 7.3.2.
člena je datum začetka uporabe dan, ko podjetje prvič uporabi
navedene zahteve iz tega standarda in mora biti začetek
poročevalskega obdobja po izdaji tega standarda. V odvisnosti od
pristopa, ki ga podjetje izbere za uporabo MSRP 9, lahko prehod
vključuje enega ali več datumov začetka uporabe za različne
zahteve.
Prehod za razvrstitev in merjenje (poglavji 4 in 5)
7.2.3
Podjetje na datum začetka uporabe presodi, ali finančno sredstvo
izpolnjuje pogoj iz 4.1.2.(a) oziroma 4.1.2.A(a) člena, in sicer na
podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na ta datum. Posledična
razvrstitev se uporablja za nazaj ne glede na poslovni model
podjetja v prejšnjih poročevalskih obdobjih.
7.2.4
Če je na datum začetka uporabe za podjetje možnost oceniti
spremenjeno časovno vrednost denarnega elementa v skladu z
B4.1.9.B–B4.1.9.D členom na podlagi dejstev in okoliščin, ki so
obstajali ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, neizvedljiva
(kot je opredeljeno v MRS 8), mora oceniti značilnosti pogodbenih
denarnih tokov finančnega sredstva na podlagi dejstev in okoliščin,
ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da
bi upoštevalo zahteve, povezane s spremembo časovne vrednosti
denarnega elementa iz B4.1.9.B–B4.1.9.D člena (glej tudi 42.R člen
MSRP 7).
7.2.5
Če je na datum začetka uporabe za podjetje možnost oceniti, ali je
bila poštena vrednost elementa predplačila nepomembna v skladu z
B4.1.12.(c) členom na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajali
ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, neizvedljiva (kot je
opredeljeno v MRS 8), mora oceniti značilnosti pogodbenih denarnih
tokov finančnega sredstva na podlagi dejstev in okoliščin, ki so
obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da bi
upoštevalo izjemo za elemente predplačila iz B4.1.12. člena (glej
tudi 42.S člen MSRP 7).
7.2.6
Če podjetje izmeri hibridno pogodbo po pošteni vrednosti v skladu s
4.1.2.A, 4.1.4. ali 4.1.5. členom, vendar poštena vrednost hibridne
pogodbe ni bila izmerjena v primerljivih poročevalskih obdobjih, je
poštena vrednost hibridne pogodbe v primerljivih poročevalskih
obdobjih vsota poštenih vrednosti sestavin (tj. neizvedene
gostiteljske pogodbe in vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta) ob koncu posameznega primerljivega poročevalskega
obdobja, če podjetje opravi preračun za prejšnja obdobja (glej
7.2.15. člen).
7.2.7
Če je podjetje uporabljalo 7.2.6. člen, mora na datum začetka
uporabe pripoznati morebitno razliko med pošteno vrednostjo celotne
hibridne pogodbe na datum začetka uporabe in vsoto poštenih
vrednosti sestavin hibridne pogodbe na datum začetka uporabe v
začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega
kapitala, če je ustrezno) v poročevalskem obdobju, ki vključuje
datum začetka uporabe.
7.2.8
Podjetje lahko na datum začetka uporabe določi:
(a) finančno sredstvo kot merjeno po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida v skladu s 4.1.5. členom; ali
(b) naložbo v kapitalski instrument kot merjeno po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5.
členom.
Takšna določitev se izvede na podlagi dejstev in okoliščin, ki
obstajajo na datum začetka uporabe. Navedeno razvrstitev je treba
uporabljati za nazaj.
7.2.9
Na datum začetka uporabe:
(a) mora podjetje preklicati prejšnjo določitev finančnega sredstva
kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če
navedeno finančno sredstvo ne izpolnjuje pogoja iz 4.1.5.
člena;
(b) lahko podjetje prekliče prejšnjo določitev finančnega sredstva
kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če
navedeno finančno sredstvo izpolnjuje pogoj iz 4.1.5. člena.
Tak preklic se izvede na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo
na datum začetka uporabe. Navedeno razvrstitev je treba uporabljati
za nazaj.
7.2.10
Na datum začetka uporabe:
(a) lahko podjetje določi finančno obveznost kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2.(a) členom;
(b) mora podjetje preklicati prejšnjo določitev finančne obveznosti
kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila
finančna obveznost tako določena ob začetnem pripoznanju v skladu s
pogojem iz zdaj 4.2.2.(a) člena in če taka določitev ne izpolnjuje
navedenega pogoja na datum začetka uporabe;
(c) lahko podjetje prekliče prejšnjo določitev finančne obveznosti
kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila
finančna obveznost tako določena ob začetnem pripoznanju v skladu s
pogojem iz zdaj 4.2.2.(a) člena in če taka določitev izpolnjuje
navedeni pogoj na datum začetka uporabe.
Taka določitev in preklic se izvedeta na podlagi dejstev in
okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe. Navedeno
razvrstitev je treba uporabljati za nazaj.
7.2.11
Če je za podjetje možnost, da uporablja metodo efektivnih obresti
za nazaj, neizvedljiva (kot je opredeljeno v MRS 8), mora podjetje
obravnavati:
(a) pošteno vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti na
koncu vsakega predstavljenega primerjalnega obdobja kot bruto
knjigovodsko vrednost navedenega finančnega sredstva ali odplačno
vrednost navedene finančne obveznosti, če podjetje opravi preračun
za prejšnja obdobja; in
(b) pošteno vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti na
datum začetka uporabe kot novo bruto knjigovodsko vrednost
navedenega finančnega sredstva ali novo odplačno vrednost navedene
finančne obveznosti na datum začetka uporabe tega standarda.
7.2.12
Če je podjetje predhodno obračunavalo naložbo v kapitalski
instrument, ki za identičen instrument nima kotirane cene na
delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) (ali izvedeno sredstvo,
povezano z izročitvijo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je
treba poravnati z njo), po nabavni vrednosti (v skladu z MRS 39),
mora zadevni instrument izmeriti po pošteni vrednosti na datum
začetka uporabe. Vsaka razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo
in pošteno vrednostjo se mora pripoznati v začetnem zadržanem
dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno)
v poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe.
7.2.13
Če je podjetje predhodno obračunavalo izvedeno obveznost, ki je
povezana z izročitvijo kapitalskega instrumenta se mora poravnati z
njo, pri čemer ta kapitalski instrument nima kotirane cene na
delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), po nabavni
vrednosti v skladu z MRS 39, mora zadevno izvedeno obveznost
izmeriti po pošteni vrednosti na datum začetka uporabe. Vsaka
razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo
se mora pripoznati v začetnem zadržanem dobičku poročevalskega
obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe.
7.2.14
Podjetje mora na datum začetka uporabe ugotoviti, ali bi obravnava
iz 5.7.7. člena ustvarila ali povečala računovodsko neskladnost v
poslovnem izidu, na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na
datum začetka uporabe. Ta standard se uporablja za nazaj na podlagi
navedene ugotovitve.
7.2.15
Ne glede na zahtevo iz 7.2.1. člena mora podjetje, ki sprejme
zahteve glede razvrstitve in merjenja iz tega standarda (ki
vključujejo zahteve, povezane z merjenjem odplačne vrednosti za
finančna sredstva in oslabitvijo iz oddelkov 5.4 in 5.5),
zagotoviti razkritja iz 42.L–42.O člena MSRP 7, vendar mu ni treba
opraviti preračunov za prejšnja obdobja. Podjetje lahko opravi
preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe
ugotovitev za nazaj. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja
obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko
vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega
poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe, v
začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega
kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki
vključuje datum začetka uporabe. Če pa podjetje opravi preračun za
prejšnja obdobja, morajo preračunani računovodski izkazi odražati
vse zahteve iz tega standarda. Če pristop, ki ga podjetje izbere za
uporabo MSRP 9, privede do več kot enega datuma začetka uporabe za
različne zahteve, se ta člen uporablja na vsak datum začetka
uporabe (glej 7.2.2. člen). To bi se na primer zgodilo, če bi se
podjetje odločilo samo za zgodnjo uporabo zahtev glede
predstavljanja dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih
kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v skladu s
7.1.2. členom, preden bi začelo uporabljati druge zahteve iz tega
standarda.
7.2.16
Če podjetje pripravlja medletna računovodska poročila v skladu z
MRS 34 Medletno računovodsko poročanje, mu za medletna obdobja pred
datumom začetka uporabe ni treba uporabljati zahtev iz tega
standarda, če je to neizvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8).
Oslabitev (oddelek 5.5)
7.2.17
Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve iz oddelka 5.5 za
nazaj v skladu z MRS 8 ob upoštevanju 7.2.15. in 7.2.18.–7.2.20.
člena.
7.2.18
Podjetje mora na datum začetka uporabe s pomočjo primernih in
dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih
stroškov ali prizadevanj, določiti kreditno tveganje na datum
začetnega pripoznanja finančnega instrumenta (oziroma, za obveze iz
posojil in pogodbe o finančnem poroštvu na datum, ko je podjetje
prevzelo nepreklicno obvezo v skladu s 5.5.6. členom) in ga
primerjati s kreditnim tveganjem na datum začetka uporabe tega
standarda.
7.2.19
Pri ugotavljanju, ali je od začetnega pripoznanja prišlo do
znatnega povečanja kreditnega tveganja, lahko podjetje uporabi:
(a) zahteve iz 5.5.10. in B5.5.22.–B5.5.24. člena; in
(b) ovrgljivo predpostavko iz 5.5.11. člena za pogodbena plačila,
ki so rok zapadlosti prekoračila za več kot 30 dni, če namerava
podjetje uporabiti zahteve glede oslabitve tako, da opredeli znatna
povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja za navedene
finančne instrumente na podlagi informacij o zaostankih s
plačili.
7.2.20
Če bi na datum začetka uporabe ugotavljanje, ali je od začetnega
pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja,
zahtevalo pretirane stroške ali prizadevanja, mora podjetje
pripoznati popravek vrednosti za izgubo v znesku, ki je enak
pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, na vsak
datum poročanja, dokler se ne odpravi pripoznanje za finančno
sredstvo (razen če ima navedeno finančno sredstvo na datum
poročanja nizko kreditno tveganje; v tem primeru se uporabi
7.2.19.(a) člen).
Prehod za obračunavanje varovanja pred tveganjem (poglavje
6)
7.2.21
Podjetje lahko pri prvi uporabi tega standarda izbere računovodsko
usmeritev, po kateri še naprej uporablja zahteve glede
obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39 namesto zahtev iz
poglavja 6 tega standarda. Podjetje mora navedeno usmeritev
uporabljati za vsa razmerja varovanja pred tveganjem. Podjetje, ki
izbere navedeno usmeritev, mora uporabljati tudi OPMSRP 16
Zavarovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred
tveganji brez sprememb, s katerimi je navedeno pojasnilo
prilagojeno zahtevam poglavja 6 tega standarda.
7.2.22
Razen kot je določeno v 7.2.26. členu, podjetje uporablja zahteve
glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda za
naprej.
7.2.23
Da se lahko obračunavanje varovanja pred tveganjem uporablja od
datuma začetka uporabe zahtev glede obračunavanja varovanja pred
tveganjem iz tega standarda, morajo biti na navedeni datum
izpolnjena vsa merila glede ustreznosti.
7.2.24
Razmerja varovanja pred tveganjem, ki so izpolnjevala pogoje za
obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z MRS 39 in
izpolnjujejo tudi pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem
iz tega standarda (glej 6.4.1. člen) se, po upoštevanju morebitnega
rebalansa ob prehodu (glej 7.2.25.(b) člen), obravnavajo kot
neprekinjena razmerja varovanja pred tveganjem.
7.2.25
Ob začetku uporabe zahtev glede obračunavanja varovanja pred
tveganjem iz tega standarda:
(a) lahko začne podjetje uporabljati navedene zahteve v tistem
trenutku, ko je prenehalo uporabljati zahteve glede obračunavanja
varovanja pred tveganjem iz MRS 39; in
(b) mora podjetje upoštevati količnik varovanja pred tveganjem v
skladu z MRS 39 kot izhodiščno točko za rebalans količnika
varovanja pred tveganjem neprekinjenega razmerja varovanja pred
tveganjem, če je smiselno. Vsi dobički ali izgube iz takega
rebalansa se morajo pripoznati v poslovnem izidu.
7.2.26
Pri uporabi zahtev glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz
tega standarda za naprej veljajo naslednje izjeme:
(a) podjetje mora uporabljati obračunavanje časovne vrednosti opcij
v skladu s 6.5.15. členom za nazaj, če je bila v skladu z MRS 39
samo sprememba notranje vrednosti opcije določena kot instrument za
varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred tveganjem. Ta
uporaba za nazaj se nanaša samo na tista razmerja varovanja pred
tveganjem, ki so obstajala na začetku najzgodnejšega primerjalnega
obdobja ali pa so bila kot taka določena po tem;
(b) podjetje lahko uporablja obračunavanje terminskega elementa
terminskih pogodb v skladu s 6.5.16. členom za nazaj, če je bila v
skladu z MRS 39 samo sprememba promptnega elementa terminske
pogodbe določena kot instrument za varovanje pred tveganjem v
razmerju varovanja pred tveganjem. Ta uporaba za nazaj se nanaša
samo na tista razmerja varovanja pred tveganjem, ki so obstajala na
začetku najzgodnejšega primerjalnega obdobja ali pa so bila kot
taka določena po tem. Poleg tega, če podjetje izbere uporabo tega
obračunavanja za nazaj, mora to uporabljati za vsa razmerja
varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje za to izbiro (tj.
ob prehodu se ta izbira ne more uporabljati posamično za vsako
razmerje varovanja pred tveganjem posebej). Obračunavanje valutnih
tečajnih razmikov, izraženih v bazičnih točkah, (glej 6.5.16. člen)
se lahko uporablja za nazaj za tista razmerja varovanja pred
tveganjem, ki so obstajala na začetku najzgodnejšega primerjalnega
obdobja ali pa so bila kot taka določena po tem;
(c) podjetje mora za nazaj uporabljati zahtevo iz 6.5.6. člena, da
do prenehanja veljavnosti ali odpovedi instrumenta za varovanje
pred tveganjem ni prišlo, če:
(i) se pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem
zaradi zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali drugih
predpisov dogovorijo, da ena ali več klirinških nasprotnih strank
nadomesti svojo prvotno nasprotno stranko, tako da ta postane nova
nasprotna stranka vsake od pogodbenih strank; in
(ii) so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred
tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take
nadomestitve nasprotne stranke.
Podjetja, ki so predčasno uporabljala MSRP 9 (2009), MSRP 9
(2010) ali MSRP 9 (2013)
7.2.27
Podjetje uporabi zahteve glede prehoda iz 7.2.1.–7.2.26. člena na
ustrezni datum začetka uporabe. Podjetje uporabi vsako od določb
glede prehoda iz 7.2.3.–7.2.14. in 7.2.17.–7.2.26. člena samo
enkrat (tj. če podjetje izbere pristop uporabe MSRP 9, ki vključuje
enega ali več datumov začetka uporabe, ne more ponovno uporabiti
nobene od navedenih določb, če jih je že uporabilo na zgodnejši
datum) (glej 7.2.2. in 7.3.2. člen).
7.2.28
Podjetje, ki je uporabljalo MSRP 9 (2009), MSRP 9 (2010) ali MSRP 9
(2013) in pozneje uporablja ta standard:
(a) mora preklicati prejšnjo določitev finančnega sredstva kot
merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bilo
finančno sredstvo prej tako določeno v skladu s pogojem iz 4.1.5.
člena, vendar zaradi uporabe tega standarda navedeni pogoj ni več
izpolnjen;
(b) lahko določi finančno sredstvo kot merjeno po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, če navedena določitev prej ne bi
izpolnjevala pogoja iz 4.1.5. člena, vendar je zaradi uporabe tega
standarda navedeni pogoj zdaj izpolnjen;
(c) mora preklicati prejšnjo določitev finančne obveznosti kot
merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila
finančna obveznost prej tako določena v skladu s pogojem iz
4.2.2.(a) člena, vendar zaradi uporabe tega standarda navedeni
pogoj ni več izpolnjen; in
(d) lahko določi finančno obveznost kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, če navedena določitev prej ne bi
izpolnjevala pogoja iz 4.2.2.(a) člena, vendar je zaradi uporabe
tega standarda navedeni pogoj zdaj izpolnjen.
Taka določitev in preklic se izvedeta na podlagi dejstev in
okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe tega standarda.
Navedeno razvrstitev je treba uporabljati za nazaj.
Zahteve glede prehoda za dokument
Elementi predplačila z negativnim nadomestilom
7.2.29
Podjetje uporablja dokument Elementi
predplačila z negativnim nadomestilom (Spremembe IFRS 9) za nazaj v
skladu z MRS 8, razen kot je določeno v 7.2.30.–7.2.34.
členu.
7.2.30
Podjetje, ki istočasno prvič uporabi te
spremembe in navedeni standard, uporablja 7.2.1.–7.2.28. člen
namesto 7.2.31.–7.2.34. člena.
7.2.31
Podjetje, ki te spremembe prvič uporabi
zatem, ko prvič uporabi navedeni standard, uporablja
7.2.32.–7.2.34. člen. Podjetje upošteva tudi druge zahteve glede
prehoda iz tega standarda, ki so potrebne za uporabo teh sprememb.
V ta namen se sklicevanja na datum začetka uporabe razumejo kot
sklicevanja na začetek poročevalskega obdobja, v katerem podjetje
prvič uporabi te spremembe (datum začetka uporabe teh
sprememb).
7.2.32
V zvezi z določitvijo finančnega sredstva
ali finančne obveznosti kot merjenih po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida:
(a) mora podjetje preklicati prejšnjo
določitev finančnega sredstva kot merjenega po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, če je bilo finančno sredstvo prej tako
določeno v skladu s pogojem iz 4.1.5. člena, vendar zaradi uporabe
teh sprememb navedeni pogoj ni več izpolnjen;
(b) lahko podjetje določi finančno sredstvo
kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če navedena
določitev prej ne bi izpolnjevala pogoja iz 4.1.5. člena, vendar je
zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj zdaj
izpolnjen;
(c) mora podjetje preklicati prejšnjo
določitev finančne obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, če je bila finančna obveznost prej tako določena
v skladu s pogojem iz 4.2.2.(a) člena, vendar zaradi uporabe teh
sprememb navedeni pogoj ni več izpolnjen; in
(d) lahko podjetje določi finančno
obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
če navedena določitev prej ne bi izpolnjevala pogoja iz 4.2.2.(a)
člena, vendar je zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj zdaj
izpolnjen.
Taka določitev in preklic se izvedeta na
podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe
teh sprememb. Navedeno razvrstitev je treba uporabljati za
nazaj.
7.2.33
Podjetju ni treba opraviti preračunov za
prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb.
Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to
mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj in če preračunani
računovodski izkazi upoštevajo vse zahteve iz tega standarda. Če
podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati
vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko
vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje
datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku
(ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem
poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh
sprememb.
7.2.34
V poročevalskem obdobju, ki zajema datum
začetka uporabe teh sprememb, mora podjetje za vsak razred
finančnih sredstev in finančnih obveznosti, na katere vplivajo te
spremembe, razkriti naslednje informacije po stanju na ta dan
začetka uporabe:
(a) prejšnjo kategorijo merjenja in
knjigovodsko vrednost, določeno neposredno pred uporabo teh
sprememb;
(b) novo kategorijo merjenja in
knjigovodsko vrednost, določeno po uporabi teh sprememb;
(c) knjigovodsko vrednost vseh finančnih
sredstev in finančnih obveznosti v izkazu finančnega položaja, za
katere je bilo prej določeno, da se merijo po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, vendar niso več tako določeni; in
(d) razloge za določitev ali prenehanje
določitve finančnih sredstev ali finančnih obveznosti kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
7.3
UMIK OPMSRP 9, MSRP 9 (2009), MSRP 9 (2010) IN MSRP 9
(2013)
7.3.1
Ta standard nadomešča OPMSRP 9 Ponovna ocena vstavljenih izpeljanih
finančnih instrumentov. Zahteve, dodane MSRP 9 v oktobru 2010, so
vključile zahteve, ki so bile prej določene v 5. in 7. členu OPMSRP
9. Posledična sprememba, MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov
računovodskega poročanja, je vključila zahteve, ki so bile prej
določene v 8. členu OPMSRP 9.
7.3.2
Ta standard nadomešča MSRP 9 (2009), MSRP 9 (2010) in MSRP 9
(2013). Vendar se lahko podjetje odloči, da bo za letna obdobja, ki
se začnejo pred 1. januarjem 2018, namesto tega standarda
uporabljalo navedene prejšnje različice MSRP 9 samo, če je ustrezni
datum začetka uporabe pred 1. februarjem 2015.
Priloga A – Opredelitve pojmov
Ta priloga je sestavni del standarda.
|
pričakovane kreditne izgube v 12-mesečnem obdobju
|
Delež pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, ki
predstavljajo pričakovane kreditne izgube zaradi dogodkov neplačila
pri finančnih instrumentih, ki so možne v obdobju 12 mesecev po
datumu poročanja.
|
|
odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti
|
Znesek, po katerem se izmeri finančno sredstvo ali finančna
obveznost ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila glavnice,
povečan ali zmanjšan za kumulativno amortizacijo, z uporabo metode
efektivnih obresti, kakršne koli razlike med navedenim začetnim
zneskom in zneskom ob zapadlosti ter pri finančnih sredstvih
prilagojen za morebitni popravek vrednosti za izgubo.
|
|
sredstva iz pogodbe
|
Tiste pravice, za katere MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci določa,
da se obračunavajo v skladu s tem standardom za namene
pripoznavanja in merjenja dobičkov ali izgub zaradi oslabitev.
|
|
finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo
|
Finančno sredstvo ima poslabšano kreditno kakovost, ko so nastopili
eden ali več dogodkov, ki imajo negativen učinek na ocenjene
prihodnje denarne tokove navedenega finančnega sredstva. Dokazi, da
ima finančno sredstvo poslabšano kreditno kakovost, vključujejo
podatke o naslednjih dogodkih:
(a) pomembnih finančnih težavah izdajatelja ali
posojilojemalca;
(b) kršitvi pogodbe, kot je neplačilo ali zaostanek s plačilom;
(c) posojilodajalčevi koncesiji njegovemu posojilojemalcu iz
gospodarskih ali pravnih razlogov zaradi posojilojemalčevih
finančnih težav, ki je posojilodajalec v običajnih okoliščinah ne
bi dal;
(d) verjetnosti, da bo posojilojemalec šel v stečaj ali drugo
obliko finančne reorganizacije;
(e) izginotju delujočega trga za navedeno finančno sredstvo zaradi
finančnih težav; ali
(f) nakupu ali izdaji finančnega sredstva z visokim popustom, ki
odraža nastale kreditne izgube.
Lahko se zgodi, da ni mogoče določiti enega samega ločenega dogodka
– poslabšanje kakovosti finančnega sredstva je lahko posledica
skupnega učinka več dogodkov.
|
|
kreditna izguba
|
Razlika med vsemi pogodbenimi denarnimi tokovi, ki pripadajo
podjetju v skladu s pogodbo, in vsemi denarnimi tokovi, za katere
podjetje pričakuje, da jih bo prejelo (tj. izpad denarnih tokov),
diskontirana po prvotni efektivni obrestni meri (ali po kreditnemu
tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena ali izdana
finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo). Podjetje oceni
denarne tokove z upoštevanjem vseh pogodbenih pogojev finančnega
instrumenta (na primer predčasno odplačilo, podaljšanje, odkup in
podobne možnosti) v pričakovanem obdobju trajanja navedenega
finančnega instrumenta. Denarni tokovi, ki se upoštevajo,
vključujejo denarne tokove od prodaje zavarovanja s premoženjem v
posesti ali drugih sredstev za izboljšanje kreditne kakovosti, ki
so sestavni del pogodbenih pogojev. Predpostavlja se, da se lahko
pričakovano obdobje trajanja finančnega instrumenta zanesljivo
oceni. Vendar podjetje v tistih redkih primerih, ko ni mogoče
zanesljivo oceniti pričakovanega obdobja trajanja finančnega
instrumenta, uporabi preostalo pogodbeno obdobje finančnega
instrumenta.
|
|
kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera
|
Mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja denarna plačila ali
prejemke v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva na
odplačno vrednost finančnega sredstva, ki je kupljeno ali izdano
finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo. Pri
izračunavanju kreditnemu tveganju prilagojene efektivne obrestne
mere mora podjetje oceniti pričakovane denarne tokove ob
upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega sredstva (npr.
predčasno odplačilo, podaljšanje, odkup in podobne možnosti) in
pričakovanih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa nadomestila in
zneske (točke), plačane ali prejete med pogodbenima strankama, ki
so sestavni del efektivne obrestne mere (glej B5.4.1.-B5.4.3.
člen), transakcijske stroške ter vse druge premije ali popuste.
Predpostavlja se, da je možno denarne tokove in pričakovano obdobje
trajanja skupine podobnih finančnih instrumentov zanesljivo
oceniti. Vendar pa mora podjetje v tistih redkih primerih, ko ni
mogoče zanesljivo oceniti denarnih tokov ali preostalega obdobja
trajanja finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov), uporabiti pogodbene denarne tokove v celotnem
pogodbenem obdobju finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov).
|
|
odprava pripoznanja
|
Odstranitev prej pripoznanega finančnega sredstva ali finančne
obveznosti iz izkaza finančnega položaja podjetja.
|
|
izvedeni finančni instrument
|
Finančni instrument ali druga pogodba iz področja uporabe tega
standarda z vsemi tremi spodaj navedenimi značilnostmi:
(a) njegova vrednost se spremeni v odziv na spremembo točno
določene obrestne mere, cene finančnega instrumenta, cene blaga,
deviznega tečaja, indeksa cen ali tečajev, kreditne sposobnosti ali
kreditnega indeksa ali druge spremenljivke, če v primeru nefinančne
spremenljivke taka spremenljivka ni značilna za eno od pogodbenih
strank (včasih se te spremenljivke imenujejo „podlaga“);
(b) ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali pa manjšo začetno
naložbo, kot bi se zahtevala pri drugih vrstah pogodb, za katere bi
se pričakoval podoben odziv na spremembe tržnih dejavnikov;
(c) poravnan(a) je na datum v prihodnosti.
|
|
dividende
|
Razdelitve dobičkov imetnikom kapitalskih instrumentov sorazmerno z
njihovimi deleži v posameznih skupinah kapitala.
|
|
metoda efektivnih obresti
|
Metoda, ki se uporablja pri izračunu odplačne vrednosti finančnega
sredstva ali finančne obveznosti in pri razporeditvi in
pripoznavanju prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v
poslovnem izidu v zadevnem obdobju.
|
|
efektivna obrestna mera
|
Mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja denarna plačila ali
prejemke v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva ali
finančne obveznosti na bruto knjigovodsko vrednost finančnega
sredstva ali na odplačno vrednost finančne obveznosti. Pri
izračunavanju efektivne obrestne mere mora podjetje oceniti
pričakovane denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev
finančnega instrumenta (predčasno odplačilo, podaljšanje, odkup in
podobne možnosti), pri čemer pa ne sme upoštevati pričakovanih
kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa nadomestila in zneske
(točke), plačane ali prejete med pogodbenima strankama, ki so
sestavni del efektivne obrestne mere (glej B5.4.1.-B5.4.3. člen),
transakcijske stroške in vse druge premije ali popuste.
Predpostavlja se, da je možno denarne tokove in pričakovano obdobje
trajanja skupine podobnih finančnih instrumentov zanesljivo
oceniti. Vendar pa mora podjetje v tistih redkih primerih, ko ni
mogoče zanesljivo oceniti denarnih tokov ali pričakovanega obdobja
trajanja finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov), uporabiti pogodbene denarne tokove v celotnem
pogodbenem obdobju finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov).
|
|
pričakovane kreditne izgube
|
Tehtano povprečje kreditnih izgub, pri čemer se kot uteži uporabijo
ustrezna povezana tveganja neplačila.
|
|
pogodba o finančnem poroštvu
|
Pogodba, ki od izdajatelja zahteva, da izvede določena plačila, s
katerimi se imetniku povrne izguba, nastala zaradi tega, ker
določeni dolžnik ni pravočasno izvedel plačila v skladu s prvotnimi
ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta.
|
|
finančna obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
|
Finančna obveznost, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
(a) ustreza opredelitvi v posesti za trgovanje;
(b) ob začetnem pripoznanju jo podjetje določi kot merjeno po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2. ali
4.3.5. členom;
(c) ob začetnem pripoznanju ali pozneje je določena kot merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 6.7.1.
členom.
|
|
trdna obveza
|
Zavezujoč sporazum o zamenjavi točno določene količine sredstev po
točno določeni ceni na točno določen prihodnji datum ali
datume.
|
|
napovedana transakcija
|
Neobvezen, vendar pričakovan posel v prihodnosti.
|
|
bruto knjigovodska vrednost finančnega sredstva
|
Odplačna vrednost finančnega sredstva pred prilagoditvijo za
morebiten popravek vrednosti za izgubo.
|
|
količnik varovanja pred tveganjem
|
Razmerje med obsegom instrumenta za varovanje pred tveganjem in
obsegom pred tveganjem varovane postavke v smislu njune sorazmerne
uteži.
|
|
v posesti za trgovanje
|
Finančno sredstvo ali finančna obveznost, ki:
(a) se pridobi ali prevzame predvsem za namene prodaje ali
ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti;
(b) je ob začetnem pripoznanju del portfelja identificiranih
finančnih instrumentov, ki se upravljajo skupaj in za katere
obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem kratkoročnem pobiranju
dobičkov; ali
(c) je izveden finančni instrument (razen izvedenega finančnega
instrumenta, ki je pogodba o finančnem poroštvu ali določen in
učinkovit instrument za varovanje pred tveganjem).
|
|
dobiček ali izguba zaradi oslabitve
|
Dobički ali izgube, ki se pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s
5.5.8. členom in ki izhajajo iz uporabe zahtev glede oslabitve iz
oddelka 5.5.
|
|
pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja
|
Pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz vseh možnih dogodkov
neplačila v pričakovanem obdobju trajanja finančnega
instrumenta.
|
|
popravek vrednosti za izgubo
|
Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube pri finančnih
sredstvih, merjenih v skladu s 4.1.2. členom, terjatvah iz najema
in sredstvih iz pogodbe, nabrani znesek oslabitve za finančna
sredstva, merjena v skladu s 4.1.2.A členom, in rezervacija za
pričakovane kreditne izgube iz naslova obvez iz posojil in pogodb o
finančnem poroštvu.
|
|
dobiček ali izguba zaradi spremembe
|
Znesek, ki izhaja iz prilagoditve bruto knjigovodske vrednosti
finančnega sredstva, da bi se upoštevali na novo dogovorjeni ali
spremenjeni pogodbeni denarni tokovi. Podjetje mora preračunati
bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva kot sedanjo
vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih plačil ali prejemkov v
pričakovanem obdobju trajanja na novo dogovorjenega ali
spremenjenega finančnega sredstva, ki se diskontirajo po prvotni
efektivni obrestni meri finančnega sredstva (oziroma po prvotni
kreditnemu tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena
ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo) ali,
kadar je smiselno, po spremenjeni efektivni obrestni meri, ki se
izračuna v skladu s 6.5.10. členom. Pri ocenjevanju pričakovanih
denarnih tokov finančnega sredstva mora podjetje upoštevati vse
pogodbene pogoje finančnega sredstva (na primer predčasno
odplačilo, odkup in podobne možnosti), ne sme pa upoštevati
pričakovanih kreditnih izgub, razen če je finančno sredstvo
kupljeno ali izdano finančno sredstvo s poslabšano kreditno
kakovostjo – v tem primeru mora podjetje upoštevati tudi začetne
pričakovane kreditne izgube, ki so se upoštevale pri izračunu
prvotne kreditnemu tveganju prilagojene obrestne mere.
|
|
v zaostanku s plačili
|
Finančno sredstvo je v zaostanku s plačili, kadar nasprotna stranka
ne izvede plačila na pogodbeno določen datum.
|
|
kupljeno ali izdano finančno sredstvo s poslabšano kreditno
kakovostjo
|
Kupljena ali izdana finančna sredstva, ki imajo ob začetnem
pripoznanju poslabšano kreditno kakovost.
|
|
datum prerazvrstitve
|
Prvi dan prvega poročevalskega obdobja po spremembi poslovnega
modela, ki privede do tega, da podjetje prerazvrsti finančna
sredstva.
|
|
običajen nakup ali prodaja
|
Nakup ali prodaja finančnega sredstva v skladu s pogodbo, katere
pogoji zahtevajo izročitev sredstva v roku, ki ga na splošno
določajo predpisi ali praksa na zadevnem trgu.
|
|
transakcijski stroški
|
Dodatni stroški, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi,
izdaji ali odtujitvi finančnega sredstva ali finančne obveznosti
(glej B5.4.8. člen). Dodaten strošek je strošek, ki ne bi nastal,
če podjetje ne bi pridobilo, izdalo ali odtujilo finančnega
instrumenta.
|
Naslednji izrazi so opredeljeni v 11. členu MRS 32, Prilogi A MSRP
7, Prilogi A MSRP 13 ali Prilogi A MSRP 15 in se v tem standardu
uporabljajo v pomenu, kot je določen v MRS 32, MSRP 7, MSRP 13
oziroma MSRP 15:
(a) kreditno tveganje;
(b) kapitalski instrument;
(c) poštena vrednost;
(d) finančno sredstvo;
(e) finančni instrument;
(f) finančna obveznost;
(g) transakcijska cena.
Priloga B – Napotki za uporabo
Ta priloga je sestavni del standarda.
PODROČJE UPORABE (POGLAVJE 2)
B2.1
Nekatere pogodbe zahtevajo plačilo na podlagi podnebnih, geoloških
ali drugih fizičnih spremenljivk. (Tiste, ki temeljijo na podnebnih
spremenljivkah, se včasih imenujejo „izvedeni finančni instrumenti
na vremenske dejavnike“). Če navedene pogodbe ne spadajo v področje
uporabe MSRP 4, spadajo v področje uporabe tega standarda.
B2.2
Ta standard ne spreminja zahtev v zvezi s programi zaslužkov
zaposlencev, ki so skladni z MRS 26 Obračunavanje in poročanje
pokojninskih programov, in sporazumi o licenčninah na podlagi
obsega prodaje ali prihodkov od storitev, ki se obračunavajo v
skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci.
B2.3
Včasih podjetje izvede tako imenovano „strateško finančno naložbo“
v kapitalske instrumente, ki jih je izdalo drugo podjetje, da bi
vzpostavilo ali ohranilo dolgoročno poslovno razmerje z njim.
Naložbenik ali sopodvižnik uporabi MRS 28, da ugotovi, ali mora za
tako finančno naložbo uporabljati kapitalsko metodo
obračunavanja.
B2.4
Ta standard se uporablja za finančna sredstva in finančne
obveznosti zavarovateljev, razen za pravice in obveznosti, ki jih
izključuje 2.1.(e) člen, ker izhajajo iz pogodb za katere se
uporablja MSRP 4 Zavarovalne pogodbe.
B2.5
Pogodbe o finančnem poroštvu so lahko sklenjene v različnih pravnih
oblikah, kot so na primer finančno jamstvo, nekatere vrste
akreditivov, pogodba o prevzemu tveganja neplačila ali zavarovalna
pogodba. Njihova računovodska obravnava ni odvisna od njihove
pravne oblike. Spodnji primeri so primeri ustrezne obravnave (glej
2.1.(e) člen):
(a) čeprav je pogodba o finančnem poroštvu skladna z opredelitvijo
zavarovalne pogodbe v MSRP 4, izdajatelj uporabi ta standard, če je
preneseno tveganje znatno. Ne glede na to se izdajatelj, če je
predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot
zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja
za zavarovalne pogodbe, lahko odloči, da bo za tako pogodbe o
finančnem poroštvu uporabljal ta standard ali MSRP 4. Če se
uporablja ta standard, 5.1.1. člen zahteva, da izdajatelj na
začetku pogodbo o finančnem poroštvu pripozna po pošteni vrednosti.
Če je pogodba o finančnem poroštvu izdana nepovezani stranki v
samostojnem poslu v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, je njena
poštena vrednost na začetku najverjetneje enaka prejeti premiji,
razen če obstajajo dokazi o nasprotnem. Pozneje, razen če je za
pogodbo o finančnem poroštvu od začetka določeno, da se meri po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali če se uporablja
3.2.15.–3.2.23. in B3.2.12.–B3.2.17. člen (kadar prenos finančnih
sredstev ne izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja ali kadar se
uporablja pristop nadaljnje udeležbe), jo izdajatelj izmeri po
višjem izmed naslednjih zneskov:
(i) znesku, določenem v skladu z oddelkom 5.5; ali
(ii) prvotno pripoznanem znesku, od katerega se po potrebi odšteje
kumulativni znesek prihodkov, pripoznanih v skladu z načeli MSRP 15
(glej 4.2.1.(c) člen);
(b) nekatera s krediti povezana poroštva kot predpogoj za plačilo
ne zahtevajo, da je imetnik izpostavljen tveganju izgube in je
utrpel izgubo zaradi nesposobnosti dolžnika, da zagotovi plačila za
zavarovano sredstvo, ko ta zapadejo. Primer takega poroštva je
poroštvo, ki zahteva plačila v odziv na spremembe določene kreditne
bonitete ali kreditnega indeksa. Taka poroštva niso pogodbe o
finančnem poroštvu, kot so opredeljene v tem standardu, in niso
zavarovalne pogodbe, kot so opredeljene v MSRP 4. Taka poroštva so
izvedeni finančni instrumenti, izdajatelj pa zanje uporablja ta
standard;
(c) če je bila pogodba o finančnem poroštvu izdana v zvezi s
prodajo blaga, izdajatelj pri določanju, v katerih primerih bo
pripoznal prihodek iz poroštva in iz prodaje blaga, uporabi MSRP
15.
B2.6
Navedbe, da izdajatelj obravnava pogodbe kot zavarovalne pogodbe,
se običajno nahajajo povsod po sporočilih izdajatelja strankam in
regulatorjem, v pogodbah, poslovni dokumentaciji in računovodskih
izkazih. Poleg tega se za zavarovalne pogodbe pogosto uporabljajo
računovodske zahteve, ki se razlikujejo od zahtev za druge vrste
transakcij, kot so pogodbe, ki jih izdajo banke ali komercialne
družbe. V takih primerih računovodski izkazi izdajatelja običajno
vključujejo izjavo, da je izdajatelj uporabil navedene računovodske
zahteve.
PRIPOZNANJE IN ODPRAVA PRIPOZNANJA (POGLAVJE 3)
Začetno pripoznanje (oddelek 3.1)
B3.1.1
Posledica načela iz 3.1.1. člena je, da podjetje pripozna vse svoje
pogodbene pravice ali obveze iz izvedenih finančnih instrumentov v
izkazu finančnega položaja kot sredstva ali obveznosti, razen
izvedenih finančnih instrumentov, ki onemogočajo, da bi se prenos
finančnih sredstev obračunaval kot prodaja (glej B3.2.14. člen). Če
prenos finančnega sredstva ne izpolnjuje pogojev za odpravo
pripoznanja, prevzemnik ne pripozna prenesenega sredstva kot
svojega sredstva (glej B3.2.15. člen).
B3.1.2
Nekaj primerov uporabe načela iz 3.1.1. člena:
(a) brezpogojne terjatve in obveznosti se pripoznajo kot sredstva
ali obveznosti, ko postane podjetje stranka v pogodbi in ima zato
pravno pravico prejeti ali pravno obvezo plačati denarna
sredstva;
(b) sredstva in obveznosti, ki naj bi nastale zaradi trdne obveze
za nakup ali prodajo blaga ali storitev, se na splošno ne
pripoznajo, dokler vsaj ena od strank ne izpolni pogojev dogovora.
Na primer, podjetje, ki prejme dokončno naročilo, načeloma ne
pripozna sredstva (in podjetje, ki je dalo to naročilo, ne pripozna
obveznosti) ob času obveze, temveč odloži pripoznanje, dokler
naročeno blago ni poslano ali dobavljeno oziroma storitev
opravljena. Če trdna obveza za nakup ali prodajo nefinančnih
sredstev spada v področje uporabe tega standarda v skladu z
2.4.–2.7. členom, se njena čista poštena vrednost pripozna kot
sredstvo ali obveznost na dan obveze (glej B4.1.30.(c) člen). Poleg
tega, če se prej nepripoznana trdna obveza določi kot pred
tveganjem varovana postavka pri varovanju poštene vrednosti pred
tveganjem, se vsaka sprememba čiste poštene vrednosti, ki jo je
mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali
obveznost po začetku varovanja pred tveganjem (glej 6.5.8.(b) in
6.5.9. člen);
(c) terminska pogodba, ki spada v področje uporabe tega standarda
(glej 2.1 člen), se pripozna kot sredstvo ali obveznost na dan
obveze in ne na dan, ko je poravnana. Kadar postane podjetje
stranka v terminski pogodbi, sta pošteni vrednosti pravice in
obveze pogosto enaki, tako da je čista poštena vrednost terminske
pogodbe enaka nič. Če čista poštena vrednost pravice in obveze ni
enaka nič, se pogodba pripozna kot sredstvo ali obveznost;
(d) opcijske pogodbe, ki spadajo v področje uporabe tega standarda
(glej 2.1 člen), se pripoznajo kot sredstva ali obveznosti, če
imetnik ali izdajatelj postane stranka v pogodbi;
(e) načrtovani prihodnji posli, ne glede na to, kako so verjetni,
niso sredstva in obveznosti, ker podjetje še ni postalo stranka v
pogodbi.
Običajen nakup ali prodaja finančnih sredstev
B3.1.3
Običajen nakup ali prodaja finančnega sredstva se pripozna z
uporabo bodisi obračunavanja po datumu sklenitve posla bodisi
obračunavanja po datumu poravnave posla, kot je opisano v B3.1.5.
in B3.1.6. členu. Podjetje mora uporabljati isto metodo dosledno za
vse nakupe in prodaje finančnih sredstev, ki se razvrstijo na isti
način v skladu s tem standardom. V ta namen se sredstva, ki se
obvezno merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
razvrstijo ločeno od sredstev, določenih kot merjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida. Poleg tega naložbe v kapitalske
instrumente, ki se obračunavajo z uporabo možnosti iz 5.7.5. člena,
tvorijo ločeno kategorijo razvrstitve.
B3.1.4
Pogodba, ki zahteva ali dovoljuje neto poravnavo spremembe
vrednosti pogodbe, ni običajna pogodba. Namesto tega se takšna
pogodba obravnava kot izvedeni finančni instrument v obdobju med
datumom sklenitve posla in datumom poravnave posla.
B3.1.5
Datum sklenitve posla je datum, na katerega se podjetje zaveže
kupiti ali prodati sredstvo. Obračunavanje po datumu sklenitve
posla se nanaša na (a) pripoznanje sredstva, ki naj bi bilo
prejeto, in obveznosti, ki naj bi bila poravnana, na datum
sklenitve posla ter (b) odpravo pripoznanja sredstva, ki je
prodano, pripoznanje dobička ali izgube pri odtujitvi in
pripoznanje terjatve do kupca za plačilo na datum sklenitve posla.
Na splošno se obresti za sredstva in ustrezno obveznost ne začnejo
obračunavati pred datumom poravnave posla, ko se prenese lastninska
pravica.
B3.1.6
Datum poravnave posla je datum, ko se sredstvo izroči podjetju ali
ko podjetje izroči sredstvo. Obračunavanje po datumu poravnave
posla se nanaša na (a) pripoznanje sredstva na dan, ko ga podjetje
prejme, in (b) odpravo pripoznanja sredstva in pripoznanje dobička
ali izgube ob odtujitvi na dan, ko ga podjetje izroči. Kadar se
uporablja obračunavanje po datumu poravnave posla, podjetje
obračuna spremembo poštene vrednosti sredstva, ki bo prejeto, v
obdobju med datumom sklenitve posla in datumom poravnave posla na
enak način, kot obračuna pridobljeno sredstvo. Z drugimi besedami
to pomeni, da se sprememba vrednosti ne pripozna za sredstva, ki se
merijo po odplačni vrednosti; pripozna se v poslovnem izidu za
sredstva, ki so razvrščena kot finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Za finančna sredstva, ki
se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
v skladu s 4.1.2.A členom, in za naložbe v kapitalske instrumente,
ki se obračunavajo v skladu s 5.7.5. členom, se sprememba vrednosti
pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.
Odprava pripoznanja finančnih sredstev (oddelek 3.2)
B3.2.1
Spodnji diagram ponazarja, kako se oceni, ali in v kolikšnem obsegu
je za finančno sredstvo odpravljeno pripoznanje.

Dogovori, po katerih podjetje obdrži pogodbene pravice do
prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva, vendar prevzame
pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali več
prejemnikom (3.2.4.(b) člen).
B3.2.2
Položaj, opisan v 3.2.4.(b) členu (ko podjetje obdrži pogodbene
pravice do prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva,
prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali
več prejemnikom), nastopi, če je podjetje na primer skrbniški sklad
in naložbenikom izda upravičenja do koristi iz naslova finančnih
sredstev, ki so podlaga za zadevno finančno sredstvo in ki jih ima
v lasti in jih servisira. V takem primeru finančna sredstva
izpolnjujejo pogoje za odpravo pripoznanja, če so izpolnjeni pogoji
iz 3.2.5. in 3.2.6. člena.
B3.2.3
Če se uporabi 3.2.5. člen, bi bilo lahko podjetje na primer
izdajatelj finančnega sredstva ali skupina, ki vključuje odvisno
podjetje, ki je pridobilo finančno sredstvo in prenaša denarne
tokove nepovezanim tretjim naložbenikom.
Ovrednotenje prenosa tveganj in koristi, povezanih z lastništvom
(3.2.6. člen)
B3.2.4
Primeri, ko je podjetje preneslo skoraj vsa tveganja in koristi,
povezana z lastništvom:
(a) brezpogojna prodaja finančnega sredstva;
(b) prodaja finančnega sredstva skupaj z opcijo za ponovni nakup
finančnega sredstva po njegovi pošteni vrednosti v trenutku
ponovnega nakupa; ali
(c) prodaja finančnega sredstva skupaj s prodajno ali nakupno
opcijo z veliko izgubo v primeru izvršitve (to je opcija, pri
kateri je trenutna tržna cena toliko višja/nižja od izvršilne cene,
da ni verjetno, da se bo izvršila pred potekom).
B3.2.5
Primeri, ko je podjetje obdržalo skoraj vsa tveganja in koristi,
povezana z lastništvom:
(a) posel prodaje in ponovnega nakupa, pri katerem je cena pri
ponovnem nakupu točno določena cena ali prodajna cena, ki se ji
prišteje posojilodajalčev donos;
(b) sporazum o posojilu vrednostnih papirjev;
(c) prodaja finančnega sredstva skupaj z zamenjavo celotnega
donosa, ki prenaša izpostavljenost tržnemu tveganju nazaj na
podjetje;
(d) prodaja finančnega sredstva skupaj s prodajno ali nakupno
opcijo z velikim dobičkom v primeru izvršitve (to je opcija, pri
kateri je trenutna tržna cena toliko nižja/višja od izvršilne cene,
da ni verjetno, da bo pred potekom opcije izvršilna cena
nižja/višja); ali
(e) prodaja kratkoročnih terjatev, pri kateri podjetje jamči, da bo
prevzemniku nadomestilo kreditne izgube, ki bodo verjetno
nastale.
B3.2.6
Če podjetje ugotovi, da je s prenosom preneslo skoraj vsa tveganja
in koristi, povezane z lastništvom prenesenega sredstva, tega ne
pripozna ponovno v prihodnjem obdobju, razen če preneseno sredstvo
ponovno pridobi v novem poslu.
Ovrednotenje prenosa obvladovanja sredstva
B3.2.7
Podjetje ni obdržalo obvladovanja prenesenega sredstva, če ima
prevzemnik dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo. Podjetje
je obdržalo obvladovanje prenesenega sredstva, če prevzemnik nima
dejanske zmožnosti prodati preneseno sredstvo. Prevzemnik ima
dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo, če se z njim trguje
na delujočem trgu, ker bi prevzemnik lahko preneseno sredstvo
ponovno kupil na trgu, če ga želi vrniti v podjetje. Na primer,
prevzemnik ima lahko dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo,
če je to preneseno sredstvo predmet opcije, ki dovoljuje podjetju
ponovni nakup, vendar lahko prevzemnik takoj pridobi preneseno
sredstvo na trgu, če se opcija izvrši. Prevzemnik nima dejanske
zmožnosti prodati preneseno sredstvo, če podjetje obdrži takšno
opcijo, in prevzemnik prenesenega sredstva ne more takoj pridobiti
na trgu, če podjetje izvrši svojo opcijo.
B3.2.8
Prevzemnik ima dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo samo v
primeru, če lahko proda celotno sredstvo neki nepovezani tretji
osebi in lahko to svojo zmožnost uveljavi enostransko in brez
nalaganja dodatnih omejitev za prenos. Ključno vprašanje je, kaj je
prevzemnik zmožen dejansko narediti, ne kakšne pogodbene pravice
ima prevzemnik glede tega, kaj lahko stori s prenesenim sredstvom,
ali kakšne pogodbene prepovedi obstajajo. Zlasti:
(a) pogodbena pravica do odtujitve prenesenega sredstva nima veliko
veljave v praksi, če ni trga za preneseno sredstvo, ter
(b) zmožnost odtujitve prenesenega sredstva nima veliko veljave v
praksi, če tega ni mogoče prosto izvršiti. Zaradi tega:
(i) mora biti prevzemnikova zmožnost odtujitve prenesenega sredstva
neodvisna od delovanja drugih (tj. biti mora enostranska zmožnost)
in
(ii) prevzemnik mora biti dejansko zmožen odtujiti preneseno
sredstvo, ne da bi bilo treba prenos pogojevati s strogimi
omejitvami (npr. pogoji o tem, kako se mora posojeno sredstvo
servisirati, ali opcija, ki daje prevzemniku pravico do ponovnega
nakupa sredstva).
B3.2.9
Dejstvo, da ni verjetno, da bi prevzemnik prodal preneseno
sredstvo, samo po sebi ne pomeni, da je prenosnik obdržal
obvladovanje prenesenega sredstva. Vendar pa, če prodajna opcija
ali jamstvo prevzemniku preprečuje prodajo prenesenega sredstva,
potem je prenosnik obdržal obvladovanje prenesenega sredstva. Če
ima na primer prodajna opcija ali jamstvo zadostno vrednost,
prevzemniku preprečuje prodajo prenesenega sredstva, ker prevzemnik
ne bi dejansko prodal prenesenega sredstva tretji osebi, ne da bi
mu dodal podobno opcijo ali druge omejevalne pogoje. Namesto tega
bi imel prevzemnik preneseno sredstvo v posesti z namenom pridobiti
plačila iz naslova jamstva ali prodajne opcije. V takšnih
okoliščinah je prenosnik obdržal obvladovanje prenesenega
sredstva.
Prenosi, ki izpolnjujejo pogoje za odpravo pripoznanja
B3.2.10
Podjetje lahko obdrži pravico do dela izplačil obresti na prenesena
sredstva kot nadomestilo za servisiranje teh sredstev. Del obresti,
ki bi se mu podjetje odpovedalo ob prenehanju ali prenosu pogodbe o
servisiranju, se razporedi na sredstvo iz naslova servisiranja ali
obveznost iz naslova servisiranja. Del obresti, ki se mu podjetje
ne bi odpovedalo, pa je terjatev iz kuponske pole za izplačilo
obresti. Na primer, če se podjetje ne bi odpovedalo nobenim
obrestim ob prenehanju ali prenosu pogodbe o servisiranju, je
celotni obrestni razmik terjatev iz kuponske pole za izplačilo
obresti. Za namene uporabe 3.2.13. člena se poštene vrednosti
sredstva iz naslova servisiranja in terjatve iz kuponske pole za
izplačilo obresti uporabijo za razporeditev knjigovodske vrednosti
terjatve med del sredstva, za katerega se je odpravilo pripoznanje,
in del, ki se še naprej pripoznava. Če provizija za servisiranje ni
določena, ali če ni pričakovati, da bo prejeta provizija ustrezno
nadomestilo podjetju za servisiranje, se pripozna obveznost za
obvezo servisiranja po pošteni vrednosti.
B3.2.11
Pri merjenju poštenih vrednosti dela, ki se še naprej pripoznava,
in dela, za katerega se odpravi pripoznanje za namene 3.2.13.
člena, podjetje poleg 3.2.14. člena uporablja zahteve za merjenje
poštene vrednosti iz MSRP 13.
Prenosi, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo
pripoznanja
B3.2.12
V nadaljevanju je opisana uporaba načela iz 3.2.15. člena. Če
jamstvo, ki ga da podjetje za izgube zaradi neplačila iz
prenesenega sredstva, preprečuje odpravo pripoznanja prenesenega
sredstva, ker je podjetje obdržalo skoraj vsa tveganja in koristi
lastništva prenesenega sredstva, se preneseno sredstvo še naprej
pripoznava v celoti, prejeto nadomestilo pa se pripozna kot
obveznost.
Nadaljnja udeležba v prenesenih sredstvih
B3.2.13
V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kako podjetje meri
preneseno sredstvo in povezano obveznost v skladu s 3.2.16.
členom.
Vsa sredstva
(a) Če jamstvo, ki ga da podjetje za izgube zaradi neplačila iz
prenesenega sredstva, preprečuje odpravo pripoznanja prenesenega
sredstva v obsegu nadaljnje udeležbe, se preneseno sredstvo izmeri
na dan prenosa po nižji od naslednjih vrednosti: (i) knjigovodski
vrednosti sredstva, in (ii) največji vrednosti prejetega
nadomestila pri prenosu, ki ga bo podjetje morda moralo vrniti
(„znesek jamstva“). Povezana obveznost se na začetku meri v znesku
jamstva, ki se mu prišteje poštena vrednost jamstva (ki je običajno
prejeto nadomestilo za jamstvo). Pozneje se začetna poštena
vrednost jamstva pripozna v poslovnem izidu, (medtem) ko je obveza
izpolnjena (v skladu z načeli MSRP 15), knjigovodska vrednost
sredstva pa se zmanjša za morebitni popravek vrednosti za
izgubo.
Sredstva, merjena po odplačni vrednosti
(b) Če se zaradi obveze iz prodajne opcije, ki jo izda podjetje,
ali pravice iz nakupne opcije, ki jo ima, pripoznanje za preneseno
sredstvo ne more odpraviti, in podjetje meri preneseno sredstvo po
odplačni vrednosti, se povezana obveznost meri po svoji nabavni
vrednosti (tj. vrednosti prejetega nadomestila), prilagojeni za
amortizacijo kakršne koli razlike med navedeno nabavno vrednostjo
in bruto knjigovodsko vrednostjo prenesenega sredstva na datum
poteka opcije. Na primer, predpostavimo, da je bruto knjigovodska
vrednost sredstva na dan prenosa 98 denarnih enot (DE) in znaša
prejeto nadomestilo 95 DE. Bruto knjigovodska vrednost sredstva na
dan izvršitve opcije bo 100 DE. Začetna knjigovodska vrednost
povezane obveznosti je 95 DE in razlika med 95 DE in 100 DE se
pripozna v poslovnem izidu z uporabo metode efektivnih obresti. Če
se opcija izvrši, se kakršna koli razlika med knjigovodsko
vrednostjo povezane obveznosti in izvršilno ceno pripozna v
poslovnem izidu.
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
(c) Če zaradi pravice iz nakupne opcije, ki jo obdrži podjetje, ni
mogoče odpraviti pripoznanja prenesenega sredstva in podjetje meri
preneseno sredstvo po pošteni vrednosti, se sredstvo še naprej meri
po svoji pošteni vrednosti. Povezana obveznost se meri (i) po
izvršilni ceni opcije, zmanjšani za časovno vrednost opcije, če bi
izvršitev opcije privedla do dobička ali je njena izvršilna cena
enaka trenutni tržni ceni, ali (ii) po pošteni vrednosti
prenesenega sredstva, zmanjšani za časovno vrednost opcije, če bi
izvršitev opcije privedla do izgube. Prilagoditev merjenja povezane
obveznosti zagotovi, da je čista knjigovodska vrednost sredstva in
povezane obveznosti poštena vrednost pravice iz nakupne opcije. Na
primer, če je poštena vrednost sredstva, ki je podlaga, 80 DE,
izvršilna cena opcije 95 DE in časovna vrednost opcije 5 DE, je
knjigovodska vrednost povezane obveznosti 75 DE (80 DE – 5 DE) in
knjigovodska vrednost prenesenega sredstva 80 DE (tj. njena poštena
vrednost).
(d) Če zaradi prodajne opcije, ki jo izda podjetje, ni mogoče
odpraviti pripoznanja prenesenega sredstva in podjetje meri
preneseno sredstvo po pošteni vrednosti, se povezana obveznost meri
po izvršilni ceni opcije, ki se jih prišteje časovna vrednost
opcije. Merjenje sredstva po pošteni vrednosti je omejeno na
pošteno vrednost ali izvršilno ceno opcije, odvisno od tega, katera
je nižja, ker podjetje nima pravice do povečanj poštene vrednosti
prenesenega sredstva nad izvršilno ceno opcije. To zagotavlja, da
je čista knjigovodska vrednost sredstva in povezane obveznosti
poštena vrednost obveze iz prodajne opcije. Na primer, če je
poštena vrednost sredstva, ki je podlaga, 120 DE, izvršilna cena
opcije 100 DE in časovna vrednost opcije 5 DE, je knjigovodska
vrednost povezane obveznosti 105 DE (100 DE + 5 DE) in knjigovodska
vrednost sredstva 100 DE (v tem primeru izvršilna cena opcije).
(e) Če zaradi ovratnice v obliki kupljene nakupne opcije in izdane
prodajne opcije ni mogoče odpraviti pripoznanja prenesenega
sredstva in podjetje meri sredstvo po pošteni vrednosti, sredstvo
še naprej meri po pošteni vrednosti. Povezana obveznost se meri (i)
po vsoti izvršilne cene nakupne opcije in poštene vrednosti
prodajne opcije, zmanjšani za časovno vrednost nakupne opcije, če
bi izvršitev nakupne opcije privedla do dobička ali je njena
izvršilna cena enaka trenutni tržni ceni, ali (ii) po vsoti poštene
vrednosti sredstva in poštene vrednosti prodajne opcije, zmanjšane
za časovno vrednost nakupne opcije, če bi izvršitev nakupne opcije
privedla do izgube. Prilagoditev povezane obveznosti zagotovi, da
je čista knjigovodska vrednost sredstva in povezane obveznosti
poštena vrednost opcij, ki jih poseduje in jih je izdalo podjetje.
Na primer, predpostavimo, da podjetje prenese finančno sredstvo,
merjeno po pošteni vrednosti, obenem pa kupi nakupno opcijo z
izvršilno ceno 120 DE in izda prodajno opcijo z izvršilno ceno 80
DE. Predpostavimo tudi, da je poštena vrednost sredstva na dan
prenosa 100 DE. Časovna vrednost prodajne opcije je 1 DE, nakupne
pa 5 DE. V tem primeru podjetje pripozna sredstvo v višini 100 DE
(pošteno vrednost sredstva) in obveznost v višini 96 DE [(100 DE +
1 DE) – 5 DE)]. Tako dobimo čisto vrednost sredstva v višini 4 DE,
ki je poštena vrednost opcij, ki jih ima podjetje v posesti in jih
je izdalo.
Vsi prenosi
B3.2.14
V obsegu, v katerem prenos finančnega sredstva ne izpolnjuje
pogojev za odpravo pripoznanja, se prenosnikove pogodbene pravice
ali obveze, povezane s prenosom, ne obračunajo ločeno kot izvedeni
finančni instrumenti, če bi pripoznanje obeh, izvedenega finančnega
instrumenta in prenesenega sredstva, ali obveznosti, ki izhaja iz
prenosa, imelo za posledico, da bi se iste pravice ali obveze
pripoznale dvakrat. Na primer, nakupna opcija, ki jo obdrži
prenosnik, lahko prepreči, da se prenos finančnih sredstev
obračunava kot prodaja. V takem primeru se nakupna opcija ne
pripozna ločeno kot izvedeno sredstvo.
B3.2.15
Prevzemnik v obsegu, v katerem prenos finančnega sredstva ne
izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja, ne pripozna prenesenega
sredstva kot svojega sredstva. Prevzemnik odpravi pripoznanje
plačanega denarnega ali drugega nadomestila in pripozna terjatev do
prenosnika. Če ima prenosnik tako pravico kot tudi obvezo do
ponovne pridobitve obvladovanja celotnega prenesenega sredstva po
točno določeni ceni (kot na primer po pogodbi o ponovnem nakupu),
lahko prevzemnik meri svojo terjatev po odplačni vrednosti, če ta
izpolnjuje merila iz 4.1.2. člena.
Primeri
B3.2.16
Spodnji primeri ponazarjajo uporabo načel odprave pripoznanja v tem
standardu.
(a) Pogodbe o ponovnem nakupu in posojanje vrednostnih papirjev. Če
je finančno sredstvo prodano po pogodbi o ponovnem nakupu po točno
določeni ceni ali po prodajni ceni, ki se ji prišteje
posojilodajalčev donos, ali če je posojeno po pogodbi, v skladu s
katero se mora vrniti prenosniku, se pripoznanje za to sredstvo ne
odpravi, ker prenosnik obdrži skoraj vsa tveganja in koristi,
povezane z lastništvom. Če prevzemnik pridobi pravico prodati ali
zastaviti sredstvo, prenosnik prerazvrsti to sredstvo v svojem
izkazu finančnega položaja na primer kot posojeno sredstvo ali
terjatev iz ponovnega nakupa.
(b) Pogodbe o ponovnem nakupu in posojanje vrednostnih papirjev –
skoraj ista sredstva. Če je finančno sredstvo prodano po pogodbi o
ponovnem nakupu tega sredstva ali skoraj istega sredstva po točno
določeni ceni ali po prodajni ceni, ki se ji prišteje
posojilodajalčev donos, ali če je posojeno po pogodbi o vračilu
istega ali skoraj istega sredstva prenosniku, se pripoznanje za to
sredstvo ne odpravi, ker prenosnik obdrži skoraj vsa tveganja in
koristi, povezane z lastništvom.
(c) Pogodbe o ponovnem nakupu in posojanje vrednostnih papirjev –
pravica nadomestitve. Če pogodba o ponovnem nakupu po točno
določeni odkupni ceni ali ceni, ki je enaka prodajni ceni, ki se ji
prišteje posojilodajalčev donos, ali podoben posel posoje
vrednostnih papirjev prevzemniku zagotavlja pravico, da nadomesti
sredstva, ki so si podobna in imajo enako pošteno vrednost kot
preneseno sredstvo na datum ponovnega nakupa, se za prodano ali
posojeno sredstvo v poslu ponovnega nakupa ali posoje vrednostnih
papirjev pripoznanje ne odpravi, ker prenosnik obdrži skoraj vsa
tveganja in koristi, povezane z lastništvom.
(d) Predkupna pravica za ponovni nakup po pošteni vrednosti. Če
podjetje proda finančno sredstvo in obdrži samo predkupno pravico
za ponovni nakup prenesenega sredstva po pošteni vrednosti, če ga
prevzemnik pozneje proda, podjetje odpravi pripoznanje sredstva,
ker je preneslo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom.
(e) Navidezna prodaja. Ponovni nakup finančnega sredstva kmalu
potem, ko je bilo prodano, se včasih imenuje „navidezna prodaja“
(wash sale). Takšen ponovni nakup ne onemogoča odprave pripoznanja,
če je izvirni posel izpolnjeval zahteve za odpravo pripoznanja. Če
pa je pogodba o prodaji finančnega sredstva sklenjena istočasno s
pogodbo o ponovnem nakupu istega sredstva po točno določeni ceni
ali prodajni ceni, ki se ji prišteje posojilodajalčev donos, potem
se pripoznanje za to sredstvo ne odpravi.
(f) Prodajne opcije in nakupne opcije, ki bi v primeru izvršitve
privedle do velikega dobička. Če lahko prenosnik preneseno finančno
sredstvo odkupi nazaj in bi nakupna opcija v primeru izvršitve
privedla do velikega dobička, ta prenos ne izpolnjuje pogojev za
odpravo pripoznanja, ker je prenosnik obdržal skoraj vsa tveganja
in koristi, povezane z lastništvom. Podobno, če lahko prevzemnik
preneseno finančno sredstvo proda nazaj in bi prodajna opcija v
primeru izvršitve privedla do velikega dobička, ta prenos ne
izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja, ker je prenosnik obdržal
skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom.
(g) Prodajne opcije in nakupne opcije, ki bi v primeru izvršitve
privedle do velike izgube. Za finančno sredstvo, ki se prenese samo
v povezavi s prodajno opcijo, ki bi v primeru izvršitve privedla do
velike izgube in je v posesti prevzemnika, ali z nakupno opcijo, ki
bi v primeru izvršitve privedla do velike izgube in je v posesti
prenosnika, se odpravi pripoznanje. To je zato, ker je prenosnik
prenesel skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom.
(h) Lahko razpoložljiva sredstva z nakupno opcijo, ki v primeru
izvršitve ne privede niti do velikega dobička niti do velike
izgube. Če ima podjetje nakupno opcijo za sredstvo, ki ga je mogoče
z lahkoto dobiti na trgu, in opcija v primeru izvršitve ne privede
niti do velikega dobička niti do velike izgube, se za to sredstvo
odpravi pripoznanje. To je zato, ker podjetje (i) ni niti obdržalo
niti preneslo skoraj vseh tveganj in koristi lastništva ter (ii) ni
ohranilo pravice obvladovanja sredstva. Če pa sredstva ni mogoče z
lahkoto dobiti na trgu, je odprava pripoznanja onemogočena do
zneska sredstva, ki je predmet nakupne opcije, ker je podjetje
obdržalo obvladovanje sredstva.
(i) Težko razpoložljivo sredstvo s prodajno opcijo, ki jo izda
podjetje, ki v primeru izvršitve ne privede niti do velikega
dobička niti do velike izgube. Če podjetje prenese finančno
sredstvo, ki ga ni mogoče z lahkoto dobiti na trgu, in izda
prodajno opcijo, ki v primeru izvršitve ne privede do velike
izgube, podjetje niti ne obdrži niti ne prenese skoraj vseh tveganj
in koristi lastništva zaradi izdane prodajne opcije. Podjetje
obdrži obvladovanje sredstva, če ima prodajna opcija zadostno
vrednost, da prevzemnik ne proda sredstva; v takšnem primeru se
sredstvo še naprej pripoznava v obsegu, v katerem je prenosnik v
njem še naprej udeležen (glej B3.2.9. člen). Podjetje prenese
obvladovanje sredstva, če prodajna opcija nima zadostne vrednosti,
da bi prevzemniku preprečila prodajo sredstva; v takšnem primeru se
pripoznanje sredstva odpravi.
(j) Sredstva, ki so predmet prodajne ali nakupne opcije ali
terminske pogodbe o ponovnem nakupu po pošteni vrednosti. Prenos
finančnega sredstva, ki je samo predmet prodajne ali nakupne opcije
ali terminske pogodbe o ponovnem nakupu, pri kateri je izvršilna
cena ali cena ponovnega nakupa enaka pošteni vrednosti finančnega
sredstva v trenutku ponovnega nakupa, ima za posledico odpravo
pripoznanja zaradi prenosa skoraj vseh tveganj in koristi
lastništva.
(k) Z denarjem poravnane nakupne ali prodajne opcije. Podjetje
ovrednoti prenos finančnega sredstva, ki je predmet prodajne ali
nakupne opcije ali terminske pogodbe o ponovnem nakupu, ki bo neto
poravnana z denarnimi sredstvi, da bi ugotovilo, ali je obdržalo
ali preneslo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom. Če podjetje ne obdrži skoraj vseh tveganj in koristi,
povezanih z lastništvom prenesenega sredstva, mora ugotoviti, ali
je ohranilo obvladovanje prenesenega sredstva. Dejstvo, da se
prodajna oz. nakupna opcija ali terminska pogodba o ponovnem nakupu
neto poravna z denarnimi sredstvi, samo po sebi ne pomeni, da je
podjetje preneslo obvladovanje sredstva (glej B3.2.9. člen in točke
(g), (h) in (i) zgoraj).
(l) Pravica do vračila prenesenih sredstev. Pravica do vračila
prenesenih sredstev (removal of accounts provision) je brezpogojna
(nakupna) opcija o ponovnem nakupu, ki daje podjetju pravico, da
zahteva povrnitev prenesenih sredstev, kar je pogojeno z nekaterimi
omejitvami. Če posledica take opcije v podjetju ni niti ohranitev
niti prenos skoraj vseh tveganj in koristi, povezanih z
lastništvom, je odprava pripoznanja onemogočena le do zneska, ki je
predmet ponovnega nakupa (ob predpostavki, da prevzemnik ne more
prodati sredstev). Na primer, če knjigovodska vrednost in prejemki
iz prenosa posojenih sredstev znašajo 100 000 DE in se lahko vsako
posamezno posojilo odpokliče, vendar skupni znesek posojil, ki se
lahko ponovno odkupijo, ne more presegati 10 000 DE, potem je
znesek posojil, ki izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja, 90 000
DE.
(m) Nakupne opcije za preostala sredstva. Podjetje, ki je lahko
tudi prenosnik, ki servisira prenesena sredstva, ima lahko opcijo
za nakup preostalih prenesenih sredstev (clean-up call), če znesek
neporavnanih sredstev pade na določeno raven, na kateri postane
strošek servisiranja teh sredstev prevelik glede na koristi iz
naslova servisiranja. Če posledica takšne nakupne opcije v podjetju
ni niti ohranitev niti prenos skoraj vseh tveganj in koristi,
povezanih z lastništvom, in prevzemnik ne more prodati sredstev, je
odprava pripoznanja onemogočena le do zneska sredstev, ki so
predmet nakupne opcije.
(n) Podrejeni obdržani deleži in kreditna jamstva. Podjetje lahko
prevzemniku zagotovi izboljšanje kreditne kakovosti, tako da
podredi nekatere ali vse svoje deleže, obdržane v prenesenem
sredstvu. Podjetje lahko alternativno zagotovi prevzemniku
izboljšanje kreditne kakovosti v obliki kreditnega jamstva, ki je
lahko neomejeno ali pa omejeno na določen znesek. Če podjetje
obdrži skoraj vsa tveganja in koristi lastništva prenesenega
sredstva, se sredstvo še naprej v celoti pripoznava. Če podjetje
obdrži le nekaj, ne pa skoraj vseh tveganj in koristi lastništva,
in je ohranilo obvladovanje sredstva, je odprava pripoznanja
onemogočena do zneska denarnih sredstev ali drugih sredstev, ki bi
jih podjetje moralo plačati.
(o) Zamenjave celotnega donosa. Podjetje lahko proda finančno
sredstvo prevzemniku in z njim sklene zamenjavo celotnega donosa,
pri čemer se vsi denarni tokovi iz plačil obresti za sredstvo, ki
je podlaga, stekajo v podjetje v zameno za točno določeno plačilo
ali plačilo s spremenljivo mero, vsa povečanja ali zmanjšanja
poštene vrednosti sredstva, ki je podlaga, pa absorbira podjetje. V
takšnem primeru je odprava pripoznanja za celotno sredstvo
prepovedana.
(p) Zamenjave obrestnih mer. Podjetje lahko na prevzemnika prenese
finančno sredstvo s fiksno obrestno mero in z njim sklene zamenjavo
obrestnih mer, v skladu s katero prejema fiksno obrestno mero in
plačuje variabilno obrestno mero na podlagi nominalnega zneska, ki
je enak znesku glavnice prenesenega finančnega sredstva. Zamenjava
obrestne mere ne onemogoča odprave pripoznanja prenesenega
sredstva, v kolikor plačila za zamenjavo niso pogojena s plačili za
preneseno sredstvo.
(q) Amortizirajoče zamenjave obrestnih mer. Podjetje lahko na
prevzemnika prenese finančno sredstvo s fiksno obrestno mero, ki se
odplačuje, in z njim sklene amortizirajočo zamenjavo obrestnih mer,
v skladu s katero prejema fiksno obrestno mero in plačuje
variabilno obrestno mero na podlagi nominalnega zneska. Če se
nominalni znesek zamenjave amortizira tako, da je v vsakem trenutku
enak znesku še neporavnane glavnice prenesenega finančnega
sredstva, bi podjetje zaradi zamenjave načeloma obdržalo znatno
tveganje predčasnega odplačila; v takšnem primeru podjetje še
naprej pripoznava celotno preneseno sredstvo ali pa preneseno
sredstvo še naprej pripoznava v obsegu, v katerem je v njem še
naprej udeleženo. In nasprotno, če amortiziranje nominalnega zneska
zamenjave ni vezano na znesek še neporavnane glavnice prenesenega
sredstva, podjetje zaradi takšne zamenjave ne bi obdržalo tveganja
predčasnega odplačila pri sredstvu. Zato to ne bi onemogočalo
odprave pripoznanja prenesenega sredstva, v kolikor plačila za
zamenjavo niso pogojena s plačili obresti za preneseno sredstvo in
podjetje zaradi te zamenjave ne obdrži nobenih drugih pomembnih
tveganj in koristi, povezanih z lastništvom prenesenega
sredstva.
(r) Odpis vrednosti. Podjetje nima razumnih pričakovanj, da bo
prišlo do povrnitve celotnih ali dela pogodbenih denarnih tokov na
finančno sredstvo.
B3.2.17
V tem členu je ponazorjena uporaba pristopa nadaljnje udeležbe,
kadar je podjetje še naprej udeleženo v delu finančnega
sredstva.
|
Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predčasno odplačljivih
posojil, katerih kuponska in efektivna obrestna mera je 10
odstotkov, glavnica in odplačna vrednost pa 10.000 DE. Podjetje
sklene posel, v katerem v zameno za plačilo 9.115 DE prevzemnik
dobi pravico do 9.000 DE vseh prejetih plačil glavnice skupaj
9,5-odstotnimi obrestmi na ta znesek. Podjetje obdrži pravice do
1.000 DE vseh prejetih plačil glavnice skupaj z 10-odstotnimi
obrestmi na ta znesek in še do presežnega obrestnega razmika v
višini 0,5 % na preostalih 9.000 DE glavnice. Zneski, prejeti iz
naslova predčasnih odplačil, se sorazmerno razporedijo med podjetje
in prevzemnika v razmerju 1:9, morebitna neplačila pa se odštejejo
od deleža podjetja v višini 1.000 DE, dokler ta delež ni izčrpan.
Poštena vrednost posojil na datum posla je 10.100 DE, poštena
vrednost presežnega obrestnega razmika v višini 0,5 % pa je 40
DE.
Podjetje ugotovi, da je preneslo nekatera pomembna tveganja in
koristi lastništva (na primer, pomembno tveganje predčasnih
odplačil), vendar tudi obdržalo nekatera pomembna tveganja in
koristi lastništva (zaradi svojega podrejenega zadržanega deleža)
in je ohranilo obvladovanje sredstva. Zato uporabi pristop
nadaljnje udeležbe.
Da bi uporabilo ta standard, podjetje analizira posel kot (a)
zadržanje povsem sorazmernega obdržanega deleža v višini 1.000 DE
ter (b) podreditev navedenega obdržanega deleža, da prevzemniku
zagotovi izboljšanje kreditne kakovosti za primer kreditnih
izgub.
Podjetje izračuna, da 9 090 DE (90 % × 10.100 DE) prejetega
nadomestila v višini 9.115 DE predstavlja nadomestilo za povsem
sorazmeren 90-odstotni delež. Preostali del prejetega nadomestila
(25 DE) predstavlja nadomestilo, prejeto za podreditev svojega
obdržanega deleža za potrebe izboljšanja kreditne kakovosti
prevzemnika za primer kreditnih izgub. Poleg tega presežni obrestni
razmik v višini 0,5 % predstavlja nadomestilo, prejeto za
izboljšanje kreditne kakovosti. Tako je celotno nadomestilo,
prejeto za izboljšanje kreditne kakovosti, 65 DE (25 D.+40 DE).
Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega
deleža denarnih tokov. Ob predpostavki, da ločeni pošteni vrednosti
90-odstotnega prenesenega deleža in 10-odstotnega obdržanega deleža
na dan prenosa nista na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko
vrednost sredstva v skladu s 3.2.14. členom MSRP 9 na naslednji
način:
|
|
Poštena vrednost
|
Odstotek
|
Delež knjigovodske vrednosti
|
|
Preneseni delež
|
9.090
|
90 %
|
9.000
|
|
Obdržani delež
|
1.010
|
10 %
|
1.000
|
|
Skupaj
|
10.100
|
|
10.000
|
Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega
deleža denarnih tokov tako, da odšteje pripisano knjigovodsko
vrednost prenesenega deleža od prejetega nadomestila, in s tem dobi
rezultat 90 DE (9.090 DE – 9.000 DE). Knjigovodska vrednost deleža,
ki ga je obdržalo podjetje, je 1.000 DE.
Poleg tega podjetje pripozna nadaljnjo udeležbo, ki izhaja iz
podreditve njegovega obdržanega deleža za potrebe kreditnih izgub.
Tako pripozna sredstvo v višini 1.f000 DE (največji znesek denarnih
tokov, ki jih ne bi prejelo zaradi podrejenosti) in povezano
obveznost v višini 1.065 DE (ki je največji znesek denarnih tokov,
ki jih ne bi prejelo zaradi podrejenosti, tj. 1.000 DE, povečanih
za pošteno vrednost podrejenosti v višini 65 DE).
Podjetje uporabi vse zgornje informacije za obračunavanje posla,
kot sledi:
|
|
V breme
|
V dobro
|
|
Izvirno sredstvo
|
—
|
9.000
|
|
Pripoznano sredstvo za podrejenost ali preostali delež
|
1.000
|
—
|
|
Sredstvo za nadomestilo, prejeto v obliki presežnega razmika
|
40
|
—
|
|
Poslovni izid (dobiček iz prenosa)
|
—
|
90
|
|
Obveznost
|
—
|
1.065
|
|
Prejeta denarna sredstva
|
9.115
|
—
|
|
Skupaj
|
10.155
|
10.155
|
Takoj po poslu je knjigovodska vrednost sredstva 2.040 DE in je
sestavljena iz 1.000 DE, ki predstavljajo vrednost obdržanega
deleža, in 1.040 DE, ki predstavljajo dodatno nadaljnjo udeležbo
podjetja iz naslova podrejenosti njegovega obdržanega deleža za
kreditne izgube (kar vključuje tudi presežni razmik v višini 40
DE).
V poznejših obdobjih podjetje pripozna prejeto nadomestilo za
izboljšanje kreditne kakovosti (65 DE) časovno sorazmerno, obračuna
obresti na pripoznano sredstvo z uporabo metode efektivnih obresti
in pripozna morebitne izgube zaradi oslabitve za pripoznana
sredstva. Kot primer slednjega predpostavimo, da bo v naslednjem
letu nastala izguba zaradi oslabitve posojil, ki predstavljajo
podlago, v višini 300 DE. Podjetje zmanjša pripoznano sredstvo za
600 DE (300 DE v zvezi z njegovim obdržanim deležem in 300 DE v
zvezi z dodatno nadaljnjo udeležbo, ki izhaja iz podreditve
njegovega obdržanega deleža za potrebe kreditnih izgub) in
pripoznano obveznost za 300 DE. Čisti rezultat je vknjižba v breme
poslovnega izida za izgubo zaradi oslabitve v višini 300 DE.
|
Odprava pripoznanja finančnih obveznosti (oddelek 3.3)
B3.3.1
Finančna obveznost (ali del obveznosti) preneha, kadar:
(a) dolžnik poravna obveznost (ali njen del) s plačilom upniku,
običajno z denarnimi sredstvi, drugimi finančnimi sredstvi, blagom
ali storitvami; ali
(b) je dolžnik pravno razbremenjen prvotne odgovornosti za
obveznost (ali njen del) na podlagi zakona ali s strani upnika (če
je dolžnik dal jamstvo, je ta pogoj še vedno lahko izpolnjen).
B3.3.2
Če izdajatelj dolžniškega instrumenta ponovno odkupi ta instrument,
je dolg prenehal, tudi če je izdajatelj ustvarjalec trga za ta
instrument ali ga namerava ponovno prodati v kratkem roku.
B3.3.3
Plačilo tretji stranki, tudi skrbniškemu skladu (včasih imenovano
„razveljavitev po vsebini“), ob odsotnosti pravne razbremenitve
samo po sebi ne razbremeni dolžnika njegove prvotne obveze do
upnika.
B3.3.4
Če dolžnik plača tretji stranki, da prevzame obvezo, in obvesti
svojega upnika, da je tretja stranka prevzela njegovo dolžniško
obvezo, dolžnik ne odpravi pripoznanja, razen če je izpolnjen pogoj
iz B3.3.1.(b) člena. Če dolžnik plača tretji stranki, da prevzame
obvezo in prejme pravno razbremenitev s strani svojega upnika, je
dolžnik dosegel prenehanje dolga. Če pa se dolžnik dogovori, da bo
odplačeval dolg tretji stranki ali neposredno svojemu prvotnemu
upniku, pripozna novo dolžniško obvezo do tretje stranke.
B3.3.5
Čeprav je posledica pravne razbremenitve, bodisi sodne bodisi s
strani upnika, odprava pripoznanja obveznosti, lahko podjetje
pripozna novo obveznost, če za prenesena finančna sredstva niso
izpolnjena merila za odpravo pripoznanja iz 3.2.1.–3.2.23. člena.
Če navedena merila niso izpolnjena, se pripoznanje prenesenih
sredstev ne odpravi in podjetje pripozna novo obveznost v zvezi s
prenesenimi sredstvi.
B3.3.6
Za namene 3.3.2. člena so pogoji bistveno drugačni, če se
diskontirana sedanja vrednost denarnih tokov pod novimi pogoji,
vključno z vsemi plačanimi nadomestili, ki se jim odštejejo vsa
prejeta nadomestila, diskontiranimi z uporabo efektivne obrestne
mere, za najmanj 10 odstotkov razlikuje od diskontirane sedanje
vrednosti preostalih denarnih tokov prvotne finančne obveznosti. Če
se zamenjava dolžniških instrumentov ali sprememba pogojev obračuna
kot prenehanje, se nastali stroški ali nadomestila pripoznajo kot
del dobička ali izgube iz naslova prenehanja. Če se zamenjava ali
sprememba ne obračuna kot prenehanje, nastali stroški ali
nadomestila prilagodijo knjigovodsko vrednost obveznosti in se
amortizirajo v preostalem obdobju spremenjene obveznosti.
B3.3.7
V nekaterih primerih upnik razbremeni dolžnika njegove sedanje
obveze izvajanja plačil, vendar dolžnik prevzame jamstvo za
plačilo, če stranka, ki prevzame prvotno odgovornost, ne izpolni
obveznosti. V takšnih okoliščinah dolžnik:
(a) pripozna novo finančno obveznost na podlagi poštene vrednosti
svoje obveze za jamstvo in
(b) pripozna dobiček ali izgubo na podlagi razlike med (i)
plačanimi prejemki in (ii) knjigovodsko vrednostjo prvotne finančne
obveznosti, zmanjšano za pošteno vrednost nove finančne
obveznosti.
RAZVRSTITEV (POGLAVJE 4)
Razvrstitev finančnih sredstev (oddelek 4.1)
Poslovni model podjetja za upravljanje finančnih
sredstev
B4.1.1
V skladu s 4.1.1.(a) členom mora podjetje finančna sredstva
razvrstiti na podlagi poslovnega modela, ki ga uporablja za
upravljanje finančnih sredstev, razen če se uporablja 4.1.5. člen.
Podjetje oceni, ali njegova finančna sredstva izpolnjujejo pogoj iz
4.1.2.(a) člena ali pogoj iz 4.1.2.A(a) člena na podlagi poslovnega
modela, kot ga je določilo ključno poslovodno (ravnateljsko) osebje
(kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank).
B4.1.2
Poslovni model podjetja se določi na ravni, ki odraža, kako se
skupine finančnih sredstev upravljajo skupaj, da se doseže določen
poslovni cilj. Poslovni model podjetja ni odvisen od ciljev
poslovodstva v zvezi s posameznim instrumentom. Zato ta pogoj ne
predstavlja pristopa razvrstitve na podlagi posameznih instrumentov
in bi se moral določiti na višji ravni združevanja. Vendar ima
lahko eno podjetje več kot en poslovni model za upravljanje svojih
finančnih instrumentov. Zato načina razvrščanja ni treba določiti
na ravni poročajočega podjetja. Na primer, podjetje ima lahko
portfelj naložb, ki ga upravlja, da bi prejemalo pogodbene denarne
tokove, in drug portfelj naložb, ki ga upravlja za potrebe
trgovanja, da bi ustvarjalo prihodke iz naslova sprememb poštene
vrednosti. Podobno je v nekaterih okoliščinah lahko primerno, da se
portfelj finančnih sredstev loči na podportfelje, da se odrazi
raven, na kateri podjetje upravlja navedena finančna sredstva. Na
primer, to se lahko zgodi, če podjetje izda ali kupi portfelj
hipotekarnih posojil in nekatera od teh posojil upravlja s ciljem
prejemanja pogodbenih denarnih tokov, ostala posojila pa upravlja z
namenom njihove prodaje.
B4.1.2A
Poslovni model podjetja se nanaša na način, na katerega podjetje
upravlja finančna sredstva, da bi ustvarjalo denarne tokove. To
pomeni, da poslovni model podjetja določa, ali bodo denarni tokovi
izhajali iz prejemanja pogodbenih denarnih tokov, prodaje finančnih
sredstev ali obojega. Ta ocena se zato ne izvede na podlagi
scenarijev, za katere podjetje utemeljeno ne pričakuje, da se bodo
uresničili, kot so t. i. „najslabši možni“ scenariji ali scenariji
„izjemnih situacij“. Na primer, če podjetje pričakuje, da bo
prodalo določen portfelj finančnih sredstev samo v scenariju
izjemnih situacij, ta scenarij ne bi vplival na oceno poslovnega
modela za navedena sredstva s strani podjetja, če podjetje
utemeljeno pričakuje, da do takega scenarija ne bo prišlo. Če so
denarni tokovi ustvarjeni na način, ki je drugačen od pričakovanj
podjetja na datum, ko je ocenilo poslovni model (na primer, če
podjetje proda več ali manj finančnih sredstev, kot je pričakovalo,
ko je sredstva razvrstilo), to ne privede do napake v prejšnjih
obdobjih v računovodskih izkazih podjetja (glej MRS 8), niti ne
spremeni razvrstitve preostalih finančnih sredstev, ki se
upravljajo v skladu z navedenim poslovnim modelom (tj. tistih
sredstev, ki jih je podjetje pripoznalo v prejšnjih obdobjih in jih
ima še vedno v posesti), v kolikor je podjetje upoštevalo vse
relevantne informacije, ki so bile na voljo v trenutku, ko je
ocenilo poslovni model. Vendar mora podjetje, ko oceni poslovni
model za nova izdana ali nova kupljena finančna sredstva, poleg
vseh drugih relevantnih informacij upoštevati tudi informacije o
tem, kako so bili denarni tokovi realizirani v preteklosti.
B4.1.2B
Poslovni model podjetja za upravljanje finančnih sredstev mora biti
stvaren in ne samo navedba. Model je običajno mogoče razbrati iz
dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, da bi doseglo cilj poslovnega
modela. Podjetje mora pri oceni poslovnega modela za upravljanje
finančnih sredstev uporabiti presojo in ocena ne sme biti odvisna
od enega samega dejavnika ali dejavnosti. Podjetje mora namesto
tega upoštevati vse ustrezne dokaze, ki so na voljo na datum ocene.
Ti ustrezni dokazi med drugim vključujejo:
(a) način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih
sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o
tem ključnemu poslovodnemu osebju;
(b) tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in
finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti
način, kako se navedena tveganja obvladujejo; in
(c) način določanja nadomestil poslovodnega osebja, odgovornega za
te posle (na primer, ali nadomestila temeljijo na pošteni vrednosti
upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih
tokov).
Poslovni model, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov
B4.1.2C
Finančna sredstva v okviru poslovnega modela, katerega cilj je
posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih
tokov, se upravljajo za potrebe ustvarjanja denarnih tokov s
prejemanjem pogodbenih plačil v obdobju trajanja instrumenta. To
je, podjetje upravlja sredstva v portfelju, da bi prejemalo te
specifične pogodbene denarne tokove (namesto, da bi upravljalo
skupni donos na portfelj tako s posedovanjem kot prodajo sredstev).
Pri določanju, ali bodo denarni tokovi ustvarjeni s prejemanjem
pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva, je treba upoštevati
pogostost, vrednost in čas prodaj v prejšnjih obdobjih, razloge za
prodaje in pričakovanja glede prihodnje prodajne dejavnosti. Vendar
prodaje same po sebi še ne opredeljujejo poslovnega modela in se
zato ne morejo upoštevati ločeno. Namesto tega informacije o
preteklih prodajah in pričakovanjih glede prihodnjih prodaj
zagotavljajo dokaze o tem, kako se dosega deklarirani cilj podjetja
pri upravljanju finančnih sredstev in kako se ustvarjajo denarni
tokovi. Podjetje mora informacije o preteklih prodajah upoštevati v
kontekstu razlogov za navedene prodaje in pogojev, ki so obstajali
v tistem trenutku, v primerjavi s sedanjimi pogoji.
B4.1.3
Čeprav je lahko cilj poslovnega modela podjetja posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
podjetju ni treba imeti navedenih instrumentov v posesti do
zapadlosti. Zato je lahko poslovni model podjetja posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
tudi ko pride do prodaj finančnih sredstev ali se pričakuje, da bo
do njih prišlo v prihodnosti.
B4.1.3A
Poslovni model je lahko posedovanje sredstev z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov, tudi če podjetje finančna sredstva
proda, ko se njihovo kreditno tveganje poveča. Za opredelitev, ali
je prišlo do povečanja kreditnega tveganja sredstva, podjetje
upošteva primerne in dokazljive informacije, vključno z v
prihodnost usmerjenimi informacijami. Prodaje zaradi povečanja
kreditnega tveganja sredstva ne glede na svojo pogostost in
vrednost niso neskladne s poslovnim modelom, katerega cilj je
posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov, ker je kreditna kakovost finančnih sredstev
relevantna za zmožnost podjetja, da prejema pogodbene denarne
tokove. Dejavnosti za obvladovanje kreditnega tveganja, namenjene
čim večjemu zmanjšanju potencialnih kreditnih izgub zaradi
poslabšanja kreditne kakovosti, so sestavni del takega poslovnega
modela. Prodaja finančnega sredstva, ker ne izpolnjuje več
kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni politiki
podjetja, je primer prodaje zaradi povečanja kreditnega tveganja.
Vendar lahko podjetje ob odsotnosti take politike na druge načine
dokaže, da je do prodaje prišlo zaradi povečanja kreditnega
tveganja.
B4.1.3B
Prodaje, do katerih pride zaradi drugih razlogov, kot so prodaje z
namenom obvladovanja kreditnega tveganja zaradi koncentrirane
izpostavljenosti (brez povečanja kreditnega tveganja sredstev), so
lahko prav tako skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je
posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov. Take prodaje so zlasti lahko skladne s poslovnim
modelom, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če so take prodaje občasne
(tudi če so velike vrednosti) ali pa so zanemarljive vrednosti,
tako posamično kot skupaj (tudi če so pogoste). Če se izvede več
kot zanemarljivo število takih prodaj iz portfelja in take prodaje
niso zanemarljive vrednosti (bodisi posamično bodisi skupaj), mora
podjetje oceniti, ali in kako so take prodaje skladne s ciljem
prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Za to oceno ni relevantno,
ali prodajo finančnih sredstev zahteva tretja oseba ali je ta
dejavnost stvar presoje podjetja. Povečanje pogostosti ali
vrednosti prodaj v določenem obdobju ni nujno neskladno s ciljem
posedovanja finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov, če lahko podjetje obrazloži razloge za navedene
prodaje in dokaže, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela
podjetja. Poleg tega so lahko prodaje skladne s ciljem posedovanja
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
če se izvedejo blizu dospelosti finančnih sredstev, prihodki od
prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih
pogodbenih denarnih tokov.
B4.1.4
V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kdaj je lahko cilj
poslovnega modela podjetja posedovanje finančnih sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Ta seznam primerov ni
dokončen. Poleg tega namen teh primerov ni obravnavati vse
dejavnike, ki bi bili lahko relevantni za oceno poslovnega modela
podjetja, niti določiti relativno pomembnost teh dejavnikov.
|
Primer
|
Analiza
|
|
Primer 1
Podjetje ima naložbe z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov
iz teh naložb. Potrebe podjetja po financiranju so predvidljive,
zapadlost njegovih finančnih sredstev pa je usklajena z ocenjenimi
potrebami podjetja po financiranju.
Podjetje izvaja dejavnosti za obvladovanje kreditnih tveganj s
ciljem čim večjega zmanjšanja kreditnih izgub. V preteklosti so se
prodaje večinoma izvedle, ko se je povečalo kreditno tveganje
finančnih sredstev, tako da sredstva niso več izpolnjevala
kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni politiki
podjetja. Poleg tega je prihajalo do občasnih prodaj zaradi
nepričakovanih potreb po financiranju.
Poročila ključnemu poslovodnemu osebju so osredotočena na kreditno
kakovost finančnih sredstev in na pogodbene donose. Podjetje poleg
drugih informacij spremlja tudi poštene vrednosti finančnih
sredstev.
|
Čeprav podjetje poleg drugih informacij upošteva tudi poštene
vrednosti finančnih sredstev z vidika likvidnosti (tj. znesek
denarnih sredstev, ki bi ga podjetje prejelo, če bi moralo prodati
sredstva), je cilj podjetja posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Prodaje ne bi bile v
nasprotju s tem ciljem, če bi se izvedle v odziv na povečanje
kreditnega tveganja sredstev, na primer, če sredstva ne bi več
izpolnjevala kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni
politiki podjetja. Občasne prodaje, ki so posledica nepričakovanih
potreb po financiranju (npr. v scenariju izjemnih situacij), prav
tako ne bi bile v nasprotju z navedenim ciljem, tudi če bi bile
take prodaje večje vrednosti.
|
|
Primer 2
Poslovni model podjetja je kupovanje portfeljev finančnih sredstev,
kot so posojila. Ti portfelji lahko vključuje finančna sredstva s
poslabšano kreditno kakovostjo ali pa ne.
Če se plačilo v zvezi s posojili ne izvede pravočasno, podjetje
poskusi zagotoviti pogodbene denarne tokove na različne načine – na
primer, tako da vzpostavi stik z dolžnikom po pošti, telefonu ali
kako drugače. Cilj podjetja je prejemanje pogodbenih denarnih tokov
in podjetje ne upravlja nobenega od posojil v tem portfelju z
namenom ustvarjanja denarnih tokov z njihovo prodajo.
V nekaterih primerih podjetje sklene zamenjave obrestnih mer, da
spremeni obrestno mero na določena finančna sredstva v portfelju z
variabilne na fiksno.
|
Cilj poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
Ista analiza bi veljala tudi, če podjetje ne pričakuje, da bo
prejelo vse pogodbene denarne tokove (npr. nekatera finančna
sredstva imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno
kakovost).
Poleg tega dejstvo, da podjetje sklepa izvedene finančne
instrumente za spreminjanje denarnih tokov portfelja, samo po sebi
ne spreminja poslovnega modela podjetja.
|
|
Primer 3
Podjetje ima poslovni model, katerega cilj je izdajanje posojil
strankam in njihova naknadna prodaja subjektu za listinjenje.
Subjekt za listinjenje izdaja instrumente investitorjem.
Podjetje, ki je prvotni izdajatelj posojil, obvladuje subjekt za
listinjenje in ga konsolidira.
Subjekt za listinjenje prejema pogodbene denarne tokove iz posojil
in jih prenaša na svoje investitorje.
Za namene tega primera se predpostavlja, da se posojila še naprej
pripoznavajo v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, ker
subjekt za listinjenje ne odpravi njihovega pripoznanja.
|
Konsolidirana skupina je izdala posojila s ciljem, da jih poseduje
za namene prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
Vendar je cilj podjetja, ki je prvotni izdajatelj posojil,
ustvarjanje denarnih tokov iz portfelja posojil s prodajo posojil
subjektu za listinjenje, zato se zanj za potrebe njegovih ločenih
računovodskih izkazov ne bi štelo, da upravlja ta portfelj za
namene prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
|
|
Primer 4
Finančna institucija ima finančna sredstva za namene kritja
likvidnostih potreb v „scenariju izjemnih situacij“ (npr. množičnih
dvigov vlog iz banke). Podjetje ne pričakuje, da bo prodalo ta
sredstva, razen v takih scenarijih.
Podjetje spremlja kreditno kakovost finančnih sredstev in njegov
cilj pri upravljanju finančnih sredstev je prejemanje pogodbenih
denarnih tokov. Podjetje oceni donosnost sredstev na podlagi
prejetih prihodkov od obresti in ustvarjenih kreditnih izgub.
Vendar podjetje spremlja tudi pošteno vrednost finančnih sredstev z
vidika likvidnosti, da bi zagotovilo, da bi znesek denarnih
sredstev, ki bi ga prejelo, če bi moralo prodati sredstva v
scenariju izjemnih situacij, zadoščal za kritje likvidnostnih
potreb podjetja. Podjetje izvaja občasne prodaje, ki so
zanemarljive vrednosti, da bi dokazalo, da je likvidno.
|
Cilj poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
Analiza se ne bi spremenila tudi, če je podjetje v prejšnjem
scenariju izjemnih situacij izvedlo prodaje večje vrednosti, da bi
pokrilo likvidnostne potrebe. Podobno pogostejše prodaje, ki so
zanemarljive vrednosti, niso neskladne s posedovanjem finančnih
sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
Če pa ima podjetje finančna sredstva za kritje vsakodnevnih
likvidnostnih potreb in izpolnjevanje tega cilja zahteva pogoste
prodaje, ki so znatne vrednosti, cilj poslovnega modela podjetja ni
posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov.
Podobno, če regulator od podjetja zahteva, da rutinsko prodaja
finančna sredstva, da dokaže njihovo likvidnost, in je vrednost
prodanih sredstev znatna, poslovni model podjetja ni posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
Za analizo ni relevantno, ali prodajo finančnih sredstev zahteva
tretja oseba ali je ta dejavnost stvar presoje podjetja.
|
Poslovni model, katerega cilj se dosega tako s prejemanjem
pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih sredstev
B4.1.4A
Podjetje lahko poseduje finančna sredstva v okviru poslovnega
modela, katerega cilj se dosega tako s prejemanjem pogodbenih
denarnih tokov kot prodajo finančnih sredstev. Pri tej vrsti
poslovnega modela se je ključno poslovodno osebje podjetja
odločilo, da sta tako prejemanje denarnih tokov kot prodaja
finančnih sredstev bistvena za doseganje cilja poslovnega modela.
Obstajajo različni cilji, ki so lahko skladni s to vrsto poslovnega
modela. Na primer, cilj poslovnega modela je lahko upravljanje
vsakodnevnih likvidnostnih potreb, da se ohranja določen profil
donosa iz naslova obresti ali da se trajanje finančnih sredstev
uskladi s trajanjem obveznosti, ki se financirajo s temi sredstvi.
Podjetje dosega takšen cilj tako s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov kot prodajo finančnih sredstev.
B4.1.4B
V primerjavi s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
ta poslovni model običajno vključuje večjo pogostost in vrednost
prodaj. To je zato, ker je prodaja finančnih sredstev bistvena za
doseganje cilja poslovnega modela, namesto da bi bila samo
postranska dejavnost. Vendar prag pogostosti ali vrednosti prodaj,
ki mora biti dosežen v tem poslovnem modelu, ne obstaja, ker sta za
doseganje njegovega cilja bistvena tako prejemanje pogodbenih
denarnih tokov kot prodaja finančnih sredstev.
B4.1.4C
V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kdaj se lahko cilj
poslovnega modela dosega tako s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov kot prodajo finančnih sredstev. Ta seznam primerov ni
dokončen. Poleg tega namen teh primerov ni opisati vse dejavnike,
ki bi lahko bili relevantni za oceno poslovnega modela podjetja,
niti določiti relativno pomembnost teh dejavnikov.
|
Primer
|
Analiza
|
|
Primer 5
Podjetje čez nekaj let pričakuje naložbe v osnovna sredstva.
Presežna denarna sredstva investira v kratko- in dolgoročna
finančna sredstva, tako da bo lahko financiralo naložbe, ko bo to
potrebno. Veliko finančnih sredstev ima pogodbeno obdobje, ki traja
dlje od pričakovanega obdobja, v katerem naj bi podjetje izvedlo
naložbe.
Podjetje bo posedovalo finančna sredstva z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov, ko pa se bo ponudila priložnost, bo
finančna sredstva prodalo in reinvestiralo denarna sredstva od
prodaje v finančna sredstva z višjim donosom.
Poslovodje, odgovorni za portfelj, so plačani na podlagi skupnega
donosa, ki ga ustvari portfelj.
|
Cilj poslovnega modela se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov in prodajo finančnih sredstev. Podjetje se bo, dokler ne
pride do potrebe po investiranih denarnih sredstvih, sproti
odločalo, ali bo največji možen donos na portfelj zagotovilo
prejemanje pogodbenih denarnih tokov ali prodaja finančnih
sredstev.
Nasprotno pa lahko podjetje čez pet let pričakuje denarni odtok za
financiranje naložb v osnovna sredstva in presežna denarna sredstva
investira v kratkoročna finančna sredstva. Ko naložbe zapadejo,
podjetje reinvestira denarna sredstva v nova kratkoročna denarna
sredstva. Podjetje uporablja to strategijo, dokler ne potrebuje
sredstev za financiranje, takrat pa uporabi prihodke iz zapadlih
finančnih sredstev za financiranje naložb v osnovna sredstva. Pred
zapadlostjo pride samo do prodaj, ki so zanemarljive vrednosti
(razen, če se poveča kreditno tveganje). Cilj tega drugačnega
poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
|
|
Primer 6
Finančna institucija poseduje finančna sredstva za potrebe kritja
dnevnih likvidnostnih potreb. Podjetje si prizadeva čim bolj
zmanjšati stroške upravljanja navedenih likvidnostnih potreb in
zato aktivno upravlja donos na portfelj. Navedeni donos je
sestavljen iz prejemanja pogodbenih denarnih tokov ter dobičkov in
izgub iz prodaje finančnih sredstev.
Zato podjetje poseduje finančna sredstva z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov in jih prodaja z namenom reinvestiranja v
finančna sredstva z višjim donosom ali večje usklajenosti s
trajanjem njegovih obveznosti. Ta strategija je v preteklosti
privedla do pogostih prodaj večje vrednosti. Taka prodajna
aktivnost naj bi se nadaljevala tudi v prihodnje.
|
Cilj poslovnega modela je zagotoviti čim večji donos na portfelj za
kritje dnevnih likvidnostnih potreb, podjetje pa ta cilj dosega
tako s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih
sredstev. Povedano drugače, bistvena za doseganje cilja poslovnega
modela sta tako prejemanje pogodbenih denarnih tokov kot prodaja
finančnih sredstev.
|
|
Primer 7
Zavarovatelj poseduje finančna sredstva za potrebe financiranja
obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Prihodke iz pogodbenih denarnih
tokov iz finančnih sredstev uporablja za poravnavo obveznosti iz
zavarovalnih pogodb, ko te zapadejo. Da bi zagotovil, da bodo
pogodbeni denarni tokovi iz finančnih sredstev zadoščali za
poravnavo navedenih obveznosti, zavarovatelj redno izvaja obsežne
nakupe in prodaje za zagotavljanje uravnoteženega portfelja
sredstev in za kritje potreb po denarnih tokovih, ko te
nastanejo.
|
Cilj poslovnega modela je financiranje obveznosti iz zavarovalnih
pogodb. Podjetje za dosego tega cilja prejema pogodbene denarne
tokove, ko ti zapadejo, in prodaja finančna sredstva, da ohranja
želeni profil portfelja sredstev. S tem sta tako prejemanje
pogodbenih denarnih tokov kot prodaja finančnih sredstev bistvena
za doseganje cilja poslovnega modela.
|
Drugi poslovni modeli
B4.1.5
Finančna sredstva se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, če ne spadajo v poslovni model, katerega cilj je posedovanje
sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, ali
poslovni model, katerega cilj se dosega tako s prejemanjem
pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih sredstev (ampak
glej tudi 5.7.5. člen). Eden od poslovnih modelov, ki privede do
merjenja po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je model, po
katerem podjetje upravlja finančna sredstva s ciljem ustvarjanja
denarnih tokov s prodajo sredstev. Podjetje sprejema odločitve na
podlagi poštenih vrednosti sredstev in sredstva upravlja tako, da
zagotavlja navedene poštene vrednosti. V tem primeru bo cilj
podjetja običajno privedel do aktivnega nakupovanja in prodaje.
Čeprav bo podjetje prejemalo pogodbene denarne tokove med tem, ko
poseduje finančna sredstva, se cilj takega poslovnega modela ne
dosega tako s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot prodajo
finančnih sredstev. To je zato, ker prejemanje pogodbenih denarnih
tokov ni bistveno za doseganje cilja poslovnega modela, ampak je
postranska dejavnost.
B4.1.6
Portfelj finančnih sredstev, ki se upravlja in katerega donosnost
se ocenjuje na podlagi poštene vrednosti (kot je opisano v
4.2.2.(b) členu), se ne poseduje niti za namene prejemanja
pogodbenih denarnih tokov niti tako za namene prejemanja pogodbenih
denarnih tokov kot prodaje finančnih sredstev. Podjetje je
osredotočeno predvsem na informacije o pošteni vrednosti ter jih
uporablja za ocenjevanje donosnosti sredstev in sprejemanje
odločitev. Poleg tega se portfelj finančnih sredstev, ki ustreza
opredelitvi v posesti za trgovanje, ne poseduje za namene
prejemanja pogodbenih denarnih tokov ali tako za namene prejemanja
pogodbenih denarnih tokov kot prodaje finančnih sredstev. Za take
portfelje je prejemanje pogodbenih denarnih tokov zgolj postranska
dejavnost pri doseganju cilja poslovnega modela. Zato je treba take
portfelje finančnih sredstev meriti po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida.
Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice
B4.1.7
Podjetje mora v skladu s 4.1.1.(b) členom finančno sredstvo
razvrstiti na podlagi značilnosti njegovih pogodbenih denarnih
tokov, če se finančno sredstvo poseduje v okviru poslovnega modela,
katerega cilj je lastništvo sredstev z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov, ali v okviru poslovnega modela, katerega
cilj se dosega tako s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot
prodajo finančnih sredstev, razen če se uporablja 4.1.5. člen. Da
to stori, pogoj iz 4.1.2(b) in 4.1.2.A(b) člena zahteva, da
podjetje opredeli, ali so pogodbeni denarni tokovi iz sredstva
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice.
B4.1.7A
Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice, so skladni z osnovno
posojilno pogodbo. V osnovni posojilni pogodbi sta nadomestilo za
časovno vrednost denarja (glej B4.1.9.A–B4.1.9.E člen) in kreditno
tveganje običajno najpomembnejša elementa obresti. Vendar lahko v
takem poslu obresti vključujejo tudi nadomestilo za druga osnovna
tveganja (npr. likvidnostno tveganje) in stroške (npr.
administrativne stroške) posojanja, povezane s posedovanjem
finančnega sredstva za določen čas. Poleg tega lahko obresti
vključujejo profitno maržo, ki je skladna z osnovno posojilno
pogodbo. V izjemnih gospodarskih razmerah so lahko obresti
negativne, če na primer imetnik finančnega sredstva eksplicitno ali
implicitno plača za polog svojega denarja za določeno obdobje (in
tako plačilo presega nadomestilo, ki ga imetnik prejme za časovno
vrednost denarja, kreditno tveganje ter druga osnovna tveganja in
stroške posojanja). Vendar pogodbeni pogoji, ki privedejo do
izpostavljenosti tveganjem ali nestanovitnosti pogodbenih denarnih
tokov, ki ni povezana z osnovno posojilno pogodbo, kot je
izpostavljenost spremembam cen kapitalskih instrumentov ali cen
blaga, ne povzročijo pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
Izdano ali kupljeno finančno sredstvo je lahko osnovna posojilna
pogodba ne glede na to, ali je v svoji pravni obliki posojilo.
B4.1.7B
V skladu s 4.1.3.(a) členom je glavnica poštena vrednost finančnega
sredstva ob začetnem pripoznanju. Vendar se navedeni znesek
glavnice v obdobju trajanja finančnega sredstva lahko spremeni (na
primer, če se glavnica odplačuje).
B4.1.8
Podjetje mora oceniti, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, za
valuto, v kateri je izraženo finančno sredstvo.
B4.1.9
Vzvod je značilnost pogodbenih denarnih tokov nekaterih finančnih
sredstev. Vzvod poveča spremenljivost pogodbenih denarnih tokov,
posledica tega pa je, da ti nimajo ekonomskih značilnosti obresti.
Samostojna opcija, terminska pogodba ali zamenjava so primeri
finančnih sredstev, ki vsebujejo tak vzvod. Zato take pogodbe ne
izpolnjujejo pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena in se pozneje
ne morejo meriti po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa.
Nadomestilo za časovno vrednost denarja
B4.1.9A
Časovna vrednost denarja je element obresti, ki zagotavlja
nadomestilo samo za pretečeni čas. To pomeni, da element časovne
vrednosti denarja ne zagotavlja nadomestila za druga tveganja ali
stroške, povezane s posedovanjem finančnega sredstva. Pri oceni,
ali ta element zagotavlja nadomestilo samo za pretečeni čas,
podjetje uporabi presojo in upošteva relevantne dejavnike, kot sta
valuta, v kateri je izraženo finančno sredstvo, in obdobje, za
katerega je določena obrestna mera.
B4.1.9B
Vendar se lahko v nekaterih primerih element časovne vrednosti
denarja spremeni (tj. je nepopoln). Do tega bi lahko na primer
prišlo, če se obrestna mera finančnega sredstva redno določa na
novo, vendar pogostost tega ponovnega določanja ni usklajena z
veljavnostjo obrestne mere (na primer, obrestna mera se vsak mesec
določi na novo enoletno obrestno mero), ali če se obrestna mera
finančnega sredstva redno določa na novo na povprečje specifičnih
kratko- in dolgoročnih obrestnih mer. V takih primerih mora
podjetje oceniti spremembo, da ugotovi, ali pogodbeni denarni
tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice. V nekaterih okoliščinah lahko podjetje
to ugotovi s kvalitativno oceno elementa časovne vrednosti denarja,
v drugih okoliščinah pa je morda treba izvesti kvantitativno
oceno.
B4.1.9C
Pri ocenjevanju spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja je
cilj ugotoviti, kako različni bi lahko bili pogodbeni
(nediskontirani) denarni tokovi od (nediskontiranih) denarnih
tokov, ki bi nastali, če element časovne vrednosti denarja ne bi
bil spremenjen (referenčni denarni tokovi). Na primer, če
ocenjevano finančno sredstvo vsebuje variabilno obrestno mero, ki
se določa vsak mesec na novo na enoletno obrestno mero, bi podjetje
primerjalo to finančno sredstvo s finančnim instrumentom z enakimi
pogodbenimi pogoji in enakim kreditnim tveganjem s to razliko, da
se variabilna obrestna mera določa vsak mesec na novo na enomesečno
obrestno mero. Če bi spremenjeni element časovne vrednosti denarja
lahko privedel do pogodbenih (nediskontiranih) denarnih tokov, ki
so precej različni od (nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov,
finančno sredstvo ne izpolnjuje pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b).
člena. Da lahko podjetje to ugotovi, mora upoštevati učinek
spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja v posameznem
poročevalskem obdobju in kumulativno v celotnem obdobju trajanja
finančnega instrumenta. Razlog za takšno določanje obrestne mere ni
relevanten za analizo. Če je že z malo ali brez analize jasno, ali
bi bili lahko pogodbeni (nediskontirani) denarni tokovi iz
ocenjevanega finančnega sredstva precej različni od
(nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov, podjetju ni treba
izvesti podrobne ocene.
B4.1.9D
Pri ocenjevanju spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja
mora podjetje upoštevati dejavnike, ki bi lahko vplivali na
prihodnje pogodbene denarne tokove. Na primer, če podjetje ocenjuje
petletno obveznico, pri kateri se variabilna obrestna mera vsakih
šest mesecev na novo določi na petletno obrestno mero, podjetje ne
more skleniti, da so pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice preprosto zato,
ker je krivulja obrestne mere v času ocene taka, da ni znatne
razlike med petletno obrestno mero in šestmesečno obrestno mero.
Podjetje mora namesto tega upoštevati tudi, ali bi se lahko
razmerje med petletno obrestno mero in šestmesečno obrestno mero v
obdobju trajanja instrumenta spremenilo, tako da bi bili pogodbeni
(nediskontirani) denarni tokovi v obdobju trajanja instrumenta
precej različni od (nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov.
Vendar mora podjetje upoštevati samo utemeljeno možne scenarije in
ne vseh možnih scenarijev. Če podjetje sklene, da bi bili lahko
pogodbeni (nediskontirani) denarni tokovi precej različni od
(nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov, finančno sredstvo ne
izpolnjuje pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena in se zato ne
more meriti po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa.
B4.1.9E
V nekaterih jurisdikcijah obrestne mere določa vlada ali
regulativni organ. Na primer, taka vladna regulacija obrestnih mer
je lahko del širše makroekonomske politike ali pa se lahko uvede,
da bi se spodbudilo vlaganje podjetij v določen sektor
gospodarstva. V nekaterih od teh primerov cilj elementa časovne
vrednosti denarja ni zagotoviti nadomestilo samo za pretečeni čas.
Kljub B4.1.9.A–B4.1.9.D členu pa se regulirana obrestna mera šteje
za približek za element časovne vrednosti denarja za namene uporabe
pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena, če taka regulirana
obrestna mera zagotavlja nadomestilo, ki je na splošno skladno s
pretečenim časom in ne vodi do izpostavljenosti tveganjem ali
nestanovitnosti pogodbenih denarnih tokov, ki niso skladni z
osnovno posojilno pogodbo.
Pogodbeni pogoji, s katerimi se spremeni čas ali znesek
pogodbenih denarnih tokov
B4.1.10
Če finančno sredstvo vsebuje pogodbeni
pogoj, ki bi lahko spremenil čas ali znesek pogodbenih denarnih
tokov (na primer, če se sredstvo lahko predčasno odplača pred
zapadlostjo ali se lahko njegovo trajanje podaljša), mora podjetje
ugotoviti, ali so pogodbeni denarni tokovi, ki bi lahko nastali v
obdobju trajanja instrumenta zaradi navedenega pogodbenega pogoja,
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene denarne
tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih denarnih
tokov kot po njej. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene
denarne tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih
denarnih tokov kot po njej. Podjetje bo morda moralo oceniti tudi
naravo vseh pogojnih dogodkov (tj. sprožilcev), ki bi spremenili
čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov. Čeprav narava pogojnega
dogodka sama po sebi ni odločilen dejavnik pri oceni, ali so
pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti,
je lahko kazalnik. Na primer, primerjajte finančni instrument z
obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če dolžnik
zamudi z določenim številom plačil, s finančnim instrumentom z
obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če določen
indeks lastniških vrednostnih papirjev doseže določeno raven. (glej
tudi B4.1.18. člen).
B4.1.11
V nadaljevanju so predstavljeni primeri
pogodbenih pogojev, ki privedejo do pogodbenih denarnih tokov, ki
so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice:
(a) variabilna obrestna mera, ki je
sestavljena iz nadomestila za časovno vrednost denarja, kreditnega
tveganja, povezanega z neporavnanim zneskom glavnice v določenem
obdobju (nadomestilo za kreditno tveganje se lahko določi samo ob
začetnem pripoznanju in je zato lahko fiksno), ter drugih osnovnih
tveganj in stroškov, povezanih s posojanjem, kot tudi profitne
marže;
(b) pogodbeni pogoj, ki izdajatelju (tj.
dolžniku) dovoljuje predčasno odplačilo dolžniškega instrumenta,
ali imetniku (tj. upniku) dovoljuje, da dolžniški instrument vrne
izdajatelju pred njegovo zapadlostjo, znesek predčasnega odplačila
pa v glavnem predstavlja neplačane zneske glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice, kar lahko vključuje razumno
nadomestilo za predčasno prekinitev pogodbe; in
(c) pogodbeni pogoj, ki dovoljuje
izdajatelju ali imetniku, da podaljša pogodbeno obdobje dolžniškega
instrumenta (tj. možnost podaljšanja), pogoji podaljšanja pa
privedejo do pogodbenih denarnih tokov v obdobju podaljšanja, ki so
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice, kar lahko vključuje razumno dodatno nadomestilo za
podaljšanje pogodbe.
B4.1.12
Kljub B4.1.10. členu je finančno sredstvo,
ki bi sicer izpolnjevalo pogoj iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena,
vendar ga ne samo zaradi pogodbenega pogoja, ki izdajatelju
dovoljuje (ali od njega zahteva), da predčasno odplača dolžniški
instrument, ali imetniku dovoljuje (ali od njega zahteva), da vrne
dolžniški instrument izdajatelju pred zapadlostjo, primerno za
merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa (pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz
4.1.2.(a) člena ali pogoj iz 4.1.2.A(a) člena), če:
(a) podjetje pridobi ali izda finančno
sredstvo s premijo ali popustom glede na nominalni pogodbeni
znesek;
(b) znesek predčasnega odplačila v glavnem
predstavlja nominalni pogodbeni znesek in natečene (vendar
neplačane) pogodbene obresti, kar lahko vključuje razumno
nadomestilo za predčasno prekinitev pogodbe; in
(c) je ob začetnem pripoznanju finančnega
sredstva poštena vrednost elementa predčasnega odplačila
zanemarljiva.
B4.1.12A
Za namen uporabe B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b)
člena lahko stranka ne glede na dogodek ali okoliščino, ki povzroči
predčasno prekinitev pogodbe, plača ali prejme razumno nadomestilo
za to predčasno prekinitev. Na primer, stranka lahko plača ali
prejme razumno nadomestilo, ko se odloči za predčasno prekinitev
pogodbe (ali drugače povzroči predčasno prekinitev).
B4.1.13
Spodnji primeri ponazarjajo pogodbene denarne tokove, ki so
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice. Ta seznam primerov ni dokončen.
|
Instrument
|
Analiza
|
|
Instrument A
Instrument A je obveznica z določenim datumom zapadlosti. Odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice so povezana z
indeksom inflacije valute, v kateri je instrument izdan. Povezava z
inflacijo se ne uporablja za vzvod in glavnica je zaščitena.
|
Pogodbeni denarni tokovi so izključno odplačila glavnice in obresti
na neporavnani znesek glavnice. Povezava odplačil glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice z indeksom inflacije brez
vzvoda na novo določi časovno vrednost denarja na trenutno raven.
Povedano drugače, obrestna mera na instrument odraža „realne“
obresti. Tako so zneski obresti nadomestilo za časovno vrednost
denarja pri neporavnanem znesku glavnice.
Če pa bi bila odplačila obresti povezana z drugo spremenljivko, kot
so poslovni rezultati dolžnika (tj. njegov čisti dobiček) ali
indeks lastniških vrednostnih papirjev, pogodbeni denarni tokovi
niso odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice
(razen če povezava z rezultati dolžnika privede do prilagoditve, ki
imetniku zagotovi nadomestilo samo za spremembe kreditnega tveganja
instrumenta, tako da so pogodbeni denarni tokovi izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice). To
je zato, ker pogodbeni denarni tokovi odražajo donos, ki ni skladen
z osnovno posojilno pogodbo (glej B4.1.7.A člen).
|
|
Instrument B
Instrument B je instrument z variabilno obrestno mero z določenim
datumom zapadlosti, ki posojilojemalcu dovoljuje, da stalno izbira
tržno obrestno mero. Na primer, na vsak datum, ko se obresti na
novo določijo, lahko posojilojemalec izbere plačevanje trimesečnega
LIBOR za obdobje treh mesecev ali enomesečnega LIBOR za obdobje
enega meseca.
|
Pogodbeni denarni tokovi so izključno odplačila glavnice in obresti
na neporavnani znesek glavnice, v kolikor obresti, plačane v
obdobju trajanja instrumenta, odražajo nadomestilo za časovno
vrednost denarja, za kreditno tveganje, povezano z instrumentom,
ter za druga osnovna tveganja in stroške posojanja kot tudi
profitno maržo (glej B4.1.7.A člen). Dejstvo, da se obrestna mera
LIBOR določa na novo v obdobju trajanja instrumenta, samo po sebi
ne pomeni, da instrument ne izpolnjuje pogojev.
Če pa lahko posojilojemalec izbere, da bo plačeval enomesečno
obrestno mero, ki se na novo določi vsake tri mesece, se obrestna
mera določa na novo s pogostostjo, ki se ne ujema z veljavnostjo
obrestne mere. Zato se element časovne vrednosti denarja spremeni.
Podobno se element časovne vrednosti denarja spremeni, če ima
instrument pogodbeno obrestno mero, ki temelji na obdobju, ki lahko
preseže preostalo obdobje trajanja instrumenta (na primer, če se na
instrument s petletno zapadlostjo odplačuje variabilna obrestna
mera, ki se redno na novo določa, vendar vedno odraža petletno
zapadlost). To je zato, ker obresti, ki se morajo plačati v vsakem
obdobju, niso povezane z obrestnim obdobjem.
V takih primerih mora podjetje kvalitativno ali kvantitativno
oceniti pogodbene denarne tokove glede na enake tokove iz
instrumenta, ki je enak v vseh pogledih, razen tega, da se
veljavnost obrestne mere ujema z obrestnim obdobjem, da ugotovi,
ali so denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice (vendar glej B4.1.9.E člen za navodila
glede reguliranih obrestnih mer).
Na primer, pri ocenjevanju obveznice s petletnim obdobjem trajanja,
na katero se odplačuje variabilna obrestna mera, ki se na novo
določi vsakih šest mesecev, vendar vedno odraža petletno zapadlost,
podjetje upošteva pogodbene denarne tokove iz instrumenta, ki se
vsakih šest mesecev na novo določi na šestmesečno obrestno mero,
sicer pa je identičen.
Ista analiza se uporabi, če lahko posojilojemalec izbira med
različnimi objavljenimi obrestnimi merami posojilodajalca (na
primer, posojilojemalec lahko izbira med objavljeno enomesečno
variabilno obrestno mero posojilodajalca in objavljeno trimesečno
variabilno obrestno mero posojilodajalca).
|
|
Instrument C
Instrument C je obveznica z določenim datumom zapadlosti, na katero
se odplačuje variabilna obrestna mera. Variabilna obrestna mera ima
zgornjo mejo (kapico).
|
Pogodbeni denarni tokovi tako:
(a) instrumenta s fiksno obrestno mero kot
(b) instrumenta z variabilno obrestno mero
so odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, v
kolikor obresti odražajo nadomestilo za časovno vrednost denarja,
za kreditno tveganje, povezano z instrumentom v obdobju trajanja
instrumenta, ter za druga osnovna tveganja in stroške, povezane s
posojanjem, kot tudi profitno maržo (glej B4.1.7.A člen).
Zato lahko ima instrument, ki je kombinacija (a) in (b) (npr.
obveznica z obrestno kapico), denarne tokove, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Tak
pogodbeni pogoj lahko zmanjša spremenljivost denarnih tokov z
določitvijo omejitve za variabilno obrestno mero (npr. obrestna
kapica ali obrestno dno) ali poveča spremenljivost denarnih tokov
zaradi spremembe fiksne obrestne mere v variabilno.
|
|
Instrument D
Instrument D je posojilo z brezpogojnim popolnim vračilom (full
recourse loan), ki je zavarovano s premoženjem.
|
Dejstvo, da je posojilo z brezpogojnim popolnim vračilom zavarovano
s premoženjem, samo po sebi ne vpliva na analizo, ali so pogodbeni
denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice.
|
|
Instrument E
Instrument E izda regulirana banka in ima določen datum zapadlosti.
Na instrument se odplačuje fiksna obrestna mera, vsi pogodbeni
denarni tokovi pa so obvezni (nediskrecijski).
Vendar za izdajatelja velja zakonodaja, ki nacionalnemu organu za
reševanje in sanacijo dovoljuje ali od njega zahteva, da kritje
izgub v določenih okoliščinah naloži imetnikom določenih
instrumentov, vključno z instrumentom E. Na primer, nacionalni
organ za reševanje in sanacijo ima pooblastilo, da delno odpiše
vrednost nominalnega zneska instrumenta E ali ga pretvori v fiksno
število navadnih delnic izdajatelja, če navedeni nacionalni organ
ugotovi, da ima izdajatelj velike finančne probleme, potrebuje
dodaten regulativni kapital ali je „v težavah“.
|
Imetnik bi analiziral pogodbene pogoje finančnega instrumenta, da
bi ugotovil, ali povzročajo denarne tokove, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice ter so
tako skladni z osnovno posojilno pogodbo.
Taka analiza ne bi upoštevala plačil, ki nastanejo samo kot
posledica pooblastila nacionalnega organa za reševanje in sanacijo,
da naloži kritje izgub imetnikom instrumenta E. To je zato, ker
navedeno pooblastilo in posledična plačila niso pogodbeni pogoji
finančnega instrumenta.
Nasprotno pogodbeni denarni tokovi ne bi bili izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, če pogodbeni
pogoji finančnega instrumenta dovoljujejo ali zahtevajo, da
izdajatelj ali drugo podjetje naloži kritje izgub imetniku (na
primer z delnim odpisom vrednosti nominalnega zneska ali s
pretvorbo instrumenta v fiksno število navadnih delnic
izdajatelja), v kolikor so navedeni pogodbeni pogoji avtentični,
tudi če je verjetnost naložitve kritja takih izgub majhna.
|
B4.1.14
Spodnji primeri ponazarjajo pogodbene denarne tokove, ki niso
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice. Ta seznam primerov ni dokončen.
|
Instrument
|
Analiza
|
|
Instrument F
Instrument F je obveznica, ki je zamenljiva v fiksno število
kapitalskih instrumentov izdajatelja.
|
Imetnik bi analiziral zamenljivo obveznico v njeni celoti.
Pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice, ker odražajo donos, ki ni skladen z
osnovno posojilno pogodbo (glej B4.1.7.A člen), tj. donos ni
povezan z vrednostjo lastniškega kapitala izdajatelja.
|
|
Instrument G
Instrument G je posojilo, na katerega se odplačuje obratna
variabilna obrestna mera (tj. obrestna mera je obratno sorazmerna s
tržnimi obrestnimi merami).
|
Pogodbeni denarni tokovi niso izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice.
Zneski obresti niso nadomestilo za časovno vrednost denarja pri
neporavnanem znesku glavnice.
|
|
Instrument H
|
Instrument H je instrument brez zapadlosti, vendar lahko izdajatelj
v vsakem trenutku odpokliče instrument ter imetniku plača nominalni
znesek in zapadle natečene obresti.
Na instrument H se odplačuje tržna obrestna mera, vendar se obresti
ne morejo izplačati, razen če je izdajatelj sposoben ostati
solventen takoj po izplačilu.
Na znesek odloženih obresti se ne obračunajo dodatne obresti.
Pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice. To je zato, ker se lahko od
izdajatelja zahteva, da odloži plačila obresti, in se na te zneske
odloženih obresti ne obračunajo dodatne obresti. Posledično zneski
obresti niso nadomestilo za časovno vrednost denarja za neporavnani
znesek glavnice.
Če bi se na zneske odloženih obresti obračunale obresti, bi bili
lahko pogodbeni denarni tokovi odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice.
Dejstvo, da instrument H nima zapadlosti, samo po sebi ne pomeni,
da pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice. Instrument brez zapadlosti dejansko
vsebuje trajne (večkratne) možnosti podaljšanja. Takšne možnosti
lahko privedejo do pogodbenih denarnih tokov, ki so odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, če so odplačila
obresti obvezna in se morajo plačevati stalno (perpetualno).
Poleg tega dejstvo, da je instrument H mogoče odpoklicati, ne
pomeni, da pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice, razen če ga je mogoče
odpoklicati pri znesku, ki v osnovi ne odraža odplačila neporavnane
glavnice in obresti na ta neporavnani znesek glavnice. Tudi če
odpoklicani znesek vključuje znesek, ki predstavlja primerno
nadomestilo imetniku za predčasno prekinitev instrumenta, bi bili
lahko pogodbeni denarni tokovi odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice (glej tudi B4.1.12. člen).
|
B4.1.15
V nekaterih primerih ima lahko finančno sredstvo pogodbene denarne
tokove, ki so opisani kot glavnica in obresti, vendar ti denarni
tokovi ne predstavljajo odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice, kot je opisano v 4.1.2.(b), 4.1.2.A(b)
in 4.1.3. členu tega standarda.
B4.1.16
To se lahko zgodi, če finančno sredstvo predstavlja naložbo v
določena sredstva ali denarne tokove in tako pogodbeni denarni
tokovi niso izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani
znesek glavnice. Na primer, če pogodbeni pogoji določajo, da se
denarni tokovi iz finančnega sredstva povečajo, ko več avtomobilov
uporablja določeno plačljivo cesto, taki pogodbeni denarni tokovi
niso skladni z osnovno posojilno pogodbo. Zato instrument ne bi
izpolnjeval pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. To bi bil
primer, če bi bila upnikova terjatev omejena na točno določena
sredstva dolžnika ali denarne tokove iz točno določenih sredstev
(na primer finančno sredstvo, ki se v primeru neplačila lahko
poplača samo s premoženjem, s katerim je zavarovano (non-recourse
financial asset)).
B4.1.17
Vendar dejstvo, da se finančno sredstvo v primeru neplačila lahko
poplača samo s premoženjem, s katerim je zavarovano, samo po sebi
ne preprečuje, da bi finančno sredstvo izpolnjevalo pogoj iz
4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. V takih primerih mora upnik oceniti
(„pridobiti vpogled do“) specifična sredstva, ki predstavljajo
podlago, ali denarne tokove, da ugotovi, ali so pogodbeni denarni
tokovi iz finančnega sredstva, ki se razvršča, odplačila glavnice
in obresti na neporavnani znesek glavnice. Če pogoji finančnega
sredstva privedejo do katerih koli drugih denarnih tokov ali
omejujejo denarne tokove na način, ki ni skladen z odplačili, ki
predstavljajo glavnico in obresti, finančno sredstvo ne izpolnjuje
pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. Na to oceno ne vpliva, ali
so sredstva, ki so podlaga, finančna sredstva ali nefinančna
sredstva.
B4.1.18
Značilnost pogodbenih denarnih tokov ne vpliva na razvrstitev
finančnega sredstva, če bi lahko imelo zgolj zanemarljiv učinek na
pogodbene denarne tokove iz finančnega sredstva. Da lahko podjetje
to ugotovi, mora upoštevati možni učinek značilnosti pogodbenih
denarnih tokov v posameznem poročevalskem obdobju in kumulativno v
celotnem obdobju trajanja finančnega instrumenta. Če bi poleg tega
značilnost pogodbenih denarnih tokov lahko imela več kot
zanemarljiv učinek na pogodbene denarne tokove (v posameznem
poročevalskem obdobju ali kumulativno), vendar navedena značilnost
pogodbenih denarnih tokov ni avtentična, ta ne vpliva na
razvrstitev finančnega sredstva. Značilnost pogodbenih denarnih
tokov ni avtentična, če vpliva na pogodbene denarne tokove iz
instrumenta samo v primeru dogodka, ki je izjemno redek, zelo
neznačilen in ni zelo verjeten.
B4.1.19
V skoraj vsakem posojilnem poslu je upnikov instrument uvrščen
glede na instrumente drugih dolžnikovih upnikov. Instrument, ki je
podrejen drugim instrumentom, ima lahko pogodbene denarne tokove,
ki so odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice,
če predstavlja neplačilo dolžnika kršitev pogodbe in ima imetnik
pogodbeno pravico do neplačanih zneskov glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice tudi v primeru dolžnikovega stečaja. Na
primer, za terjatev do kupcev, ki svojega upnika uvršča kot
navadnega upnika, bi se štelo, da ima odplačila glavnice in obresti
na neporavnani znesek glavnice. To velja tudi, če je dolžnik izdal
posojila, ki so zavarovana s premoženjem, kar bi v primeru stečaja
imetniku takih posojil zagotovilo prednost pred terjatvami
navadnega upnika v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, vendar ne
vpliva na pogodbeno pravico navadnega upnika do neplačane glavnice
in drugih zapadlih zneskov.
Pogodbeno povezani instrumenti
B4.1.20
V nekaterih vrstah poslov lahko izdajatelj prednostno obravnava
plačila imetnikom finančnih sredstev z uporabo več pogodbeno
povezanih instrumentov, ki povzročajo koncentracije kreditnega
tveganja (tranše). Vsaka tranša ima rang podrejenosti, ki določa, v
kakšnem vrstnem redu se vsi denarni tokovi, ki jih ustvari
izdajatelj, dodelijo tranši. V takih situacijah imajo imetniki
tranše pravico do odplačil glavnice in obresti na neporavnani
znesek glavnice samo, če izdajatelj ustvari zadostne denarne tokove
za izpolnitev obveznosti do tranš višjega ranga.
B4.1.21
V takih poslih ima tranša značilnosti denarnih tokov, ki so
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice samo,
če:
(a) pogodbeni pogoji tranše, ki se ocenjuje za potrebe razvrstitve
(brez vpogleda do skupine finančnih instrumentov, ki predstavlja
podlago), privedejo do denarnih tokov, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice (na primer,
obrestna mera na tranšo ni povezana z indeksom cen blaga);
(b) ima skupina finančnih instrumentov, ki predstavlja podlago,
značilnosti denarnih tokov, kot so opisane v B4.1.23. in B4.1.24.
členu; in
(c) je izpostavljenost tranše kreditnemu tveganju, prisotnemu v
skupini finančnih instrumentov, ki predstavlja podlago, enaka ali
nižja od izpostavljenosti te iste skupine finančnih instrumentov
kreditnemu tveganju (na primer, bonitetna ocena tranše, ki se
ocenjuje zaradi razvrstitve, je enaka ali višja kot bonitetna
ocena, ki bi veljala za posamezno tranšo, iz katere se je
financirala skupina finančnih instrumentov, ki predstavlja
podlago).
B4.1.22
Podjetje mora izvajati vpogled, dokler ne opredeli skupine
instrumentov, ki so podlaga in ki ustvarjajo denarne tokove
(namesto, da bi se ti skoznje pretakali). To je skupina finančnih
instrumentov, ki predstavlja podlago.
B4.1.23
Skupina, ki predstavlja podlago, mora vsebovati enega ali več
instrumentov, ki imajo pogodbene denarne tokove, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
B4.1.24
Skupina instrumentov, ki predstavlja podlago, lahko vključuje tudi
instrumente, ki:
(a) zmanjšajo spremenljivost denarnih tokov iz instrumentov iz
B4.1.23. člena in v kombinaciji z instrumenti iz B4.1.23. člena
privedejo do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice (npr. obrestna kapica ali
obrestno dno ali pogodba, ki zmanjša kreditno tveganje enega ali
več instrumentov iz B4.1.23. člena); ali
(b) uskladijo denarne tokove iz tranš z denarnimi tokovi iz skupine
instrumentov, ki je podlaga, iz B4.1.23. člena, da se odpravijo
razlike samo pri:
(i) obrestni meri, ki je lahko fiksna ali variabilna;
(ii) valuti, v kateri so izraženi denarni tokovi, vključno z
inflacijo v tej valuti; ali
(iii) časovno razporeditvijo denarnih tokov.
B4.1.25
Če kateri od instrumentov v skupini ne izpolnjuje pogojev iz
B4.1.23. ali B4.1.24. člena, pogoj iz B4.1.21.(b) člena ni
izpolnjen. Pri izvajanju te ocene podrobna analiza po posameznih
instrumentih v skupini morda ne bo potrebna. Vendar mora podjetje
uporabljati presojo in izvesti zadostno analizo, da ugotovi, ali
instrumenti v skupini izpolnjujejo pogoje iz B4.1.23.–B4.1.24.
člena (glej tudi B4.1.18. člen za navodila glede značilnosti
pogodbenih denarnih tokov, ki imajo zgolj zanemarljiv učinek).
B4.1.26
Če imetnik ob začetnem pripoznanju ne more oceniti pogojev iz
B4.1.21. člena, je treba tranšo meriti po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Če se skupina instrumentov, ki je podlaga, po
začetnem pripoznanju lahko spremeni tako, da skupina morda ne bo
izpolnjevala pogojev iz B4.1.23.–B4.1.24. člena, tranša ne
izpolnjuje pogojev iz B4.1.21. člena in se mora meriti po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida. Če pa skupina, ki predstavlja
podlago, vključuje instrumente, ki so zavarovani s sredstvi in ne
izpolnjujejo pogojev iz B4.1.23.–B4.1.24. člena, se zmožnost
pridobitve takih sredstev ne upošteva za namene uporabe tega člena,
razen če je podjetje pridobilo tranšo z namenom, da bi obvladovalo
zavarovanje s premoženjem.
Možnost, da se finančno sredstvo ali finančna obveznost določi
kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (oddelek 4.1
in 4.2)
B4.1.27
Pod pogoji iz 4.1.5. in 4.2.2. člena je v skladu s tem standardom
podjetju dovoljeno, da finančno sredstvo, finančno obveznost ali
skupino finančnih instrumentov (finančna sredstva, finančne
obveznosti ali oboje) določi kot merjeno po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, če to privede do ustreznejših informacij.
B4.1.28
Odločitev podjetja, da določi finančno sredstvo ali finančno
obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
je podobna izbiri računovodske usmeritve (čeprav je v nasprotju z
izbiro računovodske usmeritve ni treba uporabljati dosledno za vse
podobne posle). Kadar ima podjetje možnost takšne izbire, 14.(b)
člen MRS 8 zahteva, da izbrana usmeritev pomeni, da računovodski
izkazi podajajo zanesljive in ustreznejše informacije o učinkih
transakcij, drugih poslovnih dogodkov in stanj na finančni položaj,
finančne rezultate in denarne tokove podjetja. Na primer, v primeru
določitve finančne obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida 4.2.2. člen določa dve okoliščini, v katerih je
izpolnjena zahteva po ustreznejših informacijah. Zato mora podjetje
za izbiro takšne določitve v skladu s 4.2.2. členom dokazati, da
zanj velja ena (ali obe) od teh dveh okoliščin.
Določitev odpravi ali znatno zmanjša računovodsko
neskladnost
B4.1.29
Merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti in razvrščanje
pripoznanih sprememb njegove oz. njene vrednosti se opredelita na
podlagi razvrstitve postavke in vprašanja, ali je postavka del
razmerja varovanja pred tveganjem, ki je bilo določeno kot tako.
Navedene zahteve lahko povzročijo nedoslednost pri merjenju ali
pripoznavanju (včasih imenovano „računovodska neskladnost“), kadar
bi bilo finančno sredstvo, ki ni bilo določeno kot merjeno po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razvrščeno kot pozneje
merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in bi se
obveznost, ki jo podjetje šteje za povezano, pozneje merila po
odplačni vrednosti (brez pripoznanja sprememb poštene vrednosti). V
takih okoliščinah lahko podjetje sklene, da bi njegovi računovodski
izkazi zagotovili ustreznejše informacije, če bi bila tako sredstvo
kot obveznost merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida.
B4.1.30
Naslednji primeri ponazarjajo, kdaj bi bil lahko ta pogoj
izpolnjen. V vseh primerih lahko podjetje uporabi ta pogoj za
določitev finančnih sredstev ali finančnih obveznostih kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida samo, če izpolnjuje
načelo iz 4.1.5. ali 4.2.2.(a) člena:
(a) podjetje ima obveznosti po zavarovalnih pogodbah, katerih
merjenje vključuje tekoče informacije (kot dovoljuje 24. člen MSRP
4), in finančna sredstva, ki jih šteje kot povezana in bi se sicer
merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali
po odplačni vrednosti;
(b) podjetje ima finančna sredstva, finančne obveznosti ali oboje,
ki so izpostavljeni istemu tveganju, kot je obrestno tveganje, kar
privede do nasprotnih sprememb poštene vrednosti, ki se praviloma
medsebojno pobotajo. Vendar bi se po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida merilo samo nekaj instrumentov (npr. tisti, ki so
izvedeni finančni instrumenti ali razvrščeni kot v posesti za
trgovanje). Lahko se tudi zgodi, da zahteve za obračunavanje
varovanja pred tveganjem niso izpolnjene, ker na primer niso
izpolnjene zahteve glede učinkovitosti varovanja iz 6.4.1.
člena;
(c) podjetje ima finančna sredstva, finančne obveznosti ali oboje,
ki so izpostavljeni istemu tveganju, kot je obrestno tveganje, kar
privede do nasprotnih sprememb poštene vrednosti, ki se praviloma
medsebojno pobotajo, in nobeno finančno sredstvo ali finančna
obveznost ne izpolnjuje pogojev za določitev kot instrument za
varovanje pred tveganjem, ker se ne meri po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Poleg tega je pripoznavanje dobičkov in izgub
zelo nedosledno, če se ne obračunava varovanje pred tveganjem. Na
primer, podjetje je financiralo določeno skupino posojil z izdajo
obveznic, s katerimi se trguje, katerih spremembe poštene vrednosti
se praviloma medsebojno pobotajo. Če podjetje poleg tega redno
kupuje in prodaja obveznice, vendar redkokdaj, če sploh, kupuje in
prodaja posojila, poročanje tako o posojilih kot o obveznicah po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida odpravi nedoslednost v času
pripoznavanja dobičkov in izgub, do katere bi sicer prišlo zaradi
merjenja obojih po odplačni vrednosti in pripoznavanja dobička ali
izgube vsakič, ko se obveznica odkupi nazaj.
B4.1.31
V primerih, kot so opisani v prejšnjem členu, lahko določitev
finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se sicer ne merijo
tako, kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob
začetnem pripoznanju odpravi ali pomembno zmanjša nedoslednost pri
merjenju ali pripoznavanju in zagotavlja ustreznejše informacije.
Iz praktičnih razlogov podjetju ni treba istočasno prevzeti vseh
sredstev in obveznosti, ki povzročajo nedoslednost pri merjenju ali
pripoznavanju. Dovoljena je razumna zamuda, pod pogojem, da je
vsaka transakcija določena kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida ob začetnem pripoznanju in se takrat pričakuje, da
bodo vse preostale transakcije realizirane.
B4.1.32
Nesprejemljivo bi bilo, da se kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida določijo samo nekatera finančna sredstva in
finančne obveznosti, ki povzročajo nedoslednost, če to ne bi
odpravilo ali pomembno zmanjšalo nedoslednosti in zato ne bi
zagotovilo ustreznejših informacij. Vendar bi bilo tako
sprejemljivo določiti samo nekatera od več podobnih finančnih
sredstev ali podobnih finančnih obveznosti, če bi to pomembno
zmanjšalo (po možnosti bolj kot druge dopustne določitve)
nedoslednost. Predpostavimo na primer, da ima podjetje več podobnih
finančnih obveznosti, katerih vsota je 100 DE, in več podobnih
finančnih sredstev, katerih vsota je 50 DE, vendar se merijo na
različni podlagi. Podjetje lahko pomembno zmanjša nedoslednost pri
merjenju tako, da ob začetnem pripoznanju določi vsa sredstva in
samo nekatere obveznosti (na primer posamezne obveznosti, ki so
skupaj vredne 45 DE) kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Ker pa se lahko samo celoten finančni instrument
določi kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora
podjetje v tem primeru kot tako merjene določiti eno ali več
celotnih obveznosti. Podjetje tako ne more določiti sestavine
obveznosti (npr. spremembe vrednosti, ki se pripisujejo samo enemu
tveganju, kot so spremembe referenčne obrestne mere) ali deleža
(tj. odstotka) obveznosti.
Skupina finančnih obveznosti ali finančnih sredstev in finančnih
obveznosti se upravlja in njeni rezultati se vrednotijo na podlagi
poštene vrednosti
B4.1.33
Podjetje lahko upravlja in vrednoti rezultate skupine finančnih
obveznosti ali finančnih sredstev in finančnih obveznosti tako, da
merjenje take skupine po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
zagotovi ustreznejše informacije. V tem primeru se pozornost nameni
načinu, kako podjetje upravlja in vrednoti rezultate finančnih
instrumentov, in ne njihovi naravi.
B4.1.34
Na primer, podjetje lahko uporabi ta pogoj, da določi finančne
obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
če izpolnjuje načelo iz 4.2.2.(b) člena in ima podjetje finančna
sredstva in finančne obveznosti, ki so izpostavljeni enemu ali več
istim tveganjem in se ta tveganja obvladujejo in ocenjujejo na
podlagi poštene vrednosti v skladu z dokumentirano politiko
upravljanja s sredstvi in obveznostmi. Primer bi lahko bilo
podjetje, ki je izdalo „strukturirane produkte“, ki vsebujejo več
vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov, in tveganja, ki
izhajajo iz tega, obvladuje na podlagi poštene vrednosti z uporabo
mešanice izvedenih in neizvedenih finančnih instrumentov.
B4.1.35
Kot je bilo navedeno zgoraj, se ta pogoj navezuje na način, kako
podjetje upravlja in vrednoti rezultate obravnavane skupine
finančnih sredstev. Zato mora (ob upoštevanju zahteve po določitvi
ob začetnem pripoznanju) podjetje, ki določi finančne obveznosti
kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida na podlagi
tega pogoja, tako določiti vse primerne finančne obveznosti, ki se
upravljajo in vrednotijo skupaj.
B4.1.36
Ni potrebno, da je dokumentacija o strategiji podjetja obsežna,
mora pa biti zadostna, da se lahko dokaže skladnost s 4.2.2.(b)
členom. Takšna dokumentacija ni potrebna za vsako posamezno
postavko, ampak se lahko pripravi na ravni portfelja. Na primer, če
sistem upravljanja uspešnosti za oddelek – kot ga je odobrilo
ključno poslovodno osebje podjetja – jasno dokazuje, da se njegovi
rezultati vrednotijo na tej podlagi, dodatna dokumentacija za
dokazovanje skladnosti s 4.2.2.(b) členom ni potrebna.
Vgrajeni izvedeni finančni instrumenti (oddelek 4.3)
B4.3.1
Če podjetje postane stranka v hibridni pogodbi z gostiteljskim
instrumentom, ki ni sredstvo iz področja uporabe tega standarda,
4.3.3. člen zahteva, da podjetje identificira vsak vgrajeni
izvedeni finančni instrument, oceni, ali ga je treba ločiti od
gostiteljske pogodbe, in za tiste, ki jih je treba ločiti, ob
začetnem pripoznanju meri izvedene finančne instrumente po pošteni
vrednosti in pozneje po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida.
B4.3.2
Če gostiteljska pogodba nima navedene ali vnaprej določene
zapadlosti in predstavlja preostali delež v čistih sredstvih
podjetja, so njene ekonomske značilnosti in tveganja takšni kot pri
kapitalskem instrumentu, vgrajeni izvedeni finančni instrument pa
bi moral imeti značilnosti lastniškega kapitala, povezane z istim
podjetjem, da bi se obravnaval kot z njim tesno povezan. Če
gostiteljska pogodba ni kapitalski instrument in ustreza
opredelitvi finančnega instrumenta, so njene ekonomske značilnosti
in tveganja taki kot pri dolžniškem instrumentu.
B4.3.3
Vgrajeni neopcijski izvedeni finančni instrument (kot je vgrajena
nestandardizirana terminska pogodba ali pogodba o zamenjavi) se
loči od svoje gostiteljske pogodbe na podlagi izrecno navedenih ali
implicitnih materialnih pogojev, tako da ima ob začetnem
pripoznanju pošteno vrednost, ki je enaka nič. Vgrajeni opcijski
izvedeni finančni instrument (kot je vgrajena prodajna ali nakupna
opcija, obrestna kapica ali obrestno dno, ali opcija na zamenjavo
obrestnih mer) se loči od svoje gostiteljske pogodbe na podlagi
izrecno navedenih pogojev elementa opcije. Začetna knjigovodska
vrednost gostiteljskega instrumenta je preostala vrednost po
ločitvi vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta.
B4.3.4
Večje število vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov v eni sami
hibridni pogodbi se načeloma obravnava kot en sam sestavljeni
vgrajeni izvedeni finančni instrument. Vendar se vgrajeni izvedeni
finančni instrumenti, ki so razvrščeni kot lastniški kapital (glej
MRS 32), obračunavajo ločeno od tistih, ki so razvrščeni kot
sredstva ali obveznosti. Če ima poleg tega hibridna pogodba več kot
en vgrajeni izvedeni finančni instrument in se ti izvedeni finančni
instrumenti nanašajo na različne izpostavljenosti tveganjem in jih
je mogoče zlahka ločiti ter so med seboj neodvisni, se obračunavajo
ločeno drug od drugega.
B4.3.5
Ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta niso tesno povezane z gostiteljsko pogodbo (4.3.3.(a)
člen) v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju. V teh primerih
podjetje, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 4.3.3.(b) in
(c) člena, obračunava vgrajeni izvedeni finančni instrument ločeno
od gostiteljske pogodbe.
(a) V instrument vgrajena prodajna opcija, ki imetniku omogoča, da
od izdajatelja zahteva, da ponovno pridobi instrument za znesek v
denarnih ali drugih sredstvih, ki se spreminja na podlagi spremembe
v ceni ali indeksu lastniških vrednostnih papirjev ali blaga, ni
tesno povezana z gostiteljskim dolžniškim instrumentom.
(b) Opcija ali avtomatska določba o podaljšanju preostalega roka do
zapadlosti dolžniškega instrumenta ni tesno povezana z
gostiteljskim dolžniškim instrumentom, razen v primeru hkratne
prilagoditve na približno trenutno tržno obrestno mero v trenutku
podaljšanja. Če podjetje izda dolžniški instrument in imetnik tega
dolžniškega instrumenta izda nakupno opcijo za ta dolžniški
instrument tretji osebi, izdajatelj obravnava nakupno opcijo kot
podaljšanje roka do zapadlosti dolžniškega instrumenta, če se lahko
od izdajatelja zahteva udeležba ali pomoč pri ponovnem trženju
dolžniškega instrumenta zaradi izvršitve nakupne opcije.
(c) Na vrednost lastniških vrednostnih papirjev vezano odplačila
obresti ali glavnice, vgrajena v gostiteljski dolžniški instrument
ali zavarovalno pogodbo, kjer se znesek obresti ali glavnice
indeksira glede na vrednost kapitalskih instrumentov, niso tesno
povezana z gostiteljskim instrumentom, ker tveganje, ki mu je
izpostavljen gostiteljski finančni instrument, ni enako tveganju,
ki mu je izpostavljen vgrajeni izvedeni finančni instrument.
(d) Na vrednost blaga vezana odplačila obresti ali glavnice,
vgrajena v gostiteljski dolžniški instrument ali zavarovalno
pogodbo, kjer se znesek obresti ali glavnice ind