www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
<h2 style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Sprejet predlog zakona o
uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani
delovni čas</h2>
 
Vlada je določila besedilo
Predloga zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače
za skrajšani delovni čas. S predlogom zakona se z namenom ohranitve
delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela
delodajalcu zaradi nastopa okoliščin na podlagi tega zakona,
omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni
napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri
delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na
način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični
delovni čas (odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).
Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni
čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za
preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega
je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur
tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače
zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem
zakonom (delno povračilo nadomestila plače).
 
Skladno s predlogom tega zakona
lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavlja
delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni
register Slovenije, in zaposluje delavce na podlagi pogodbe o
zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja
kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in
po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more
zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela zaradi naravne ali druge
nesreče oziroma kriznih razmer, kot so določene z zakonom, ki ureja
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z
načrti zaščite in reševanja, ali ko Vlada izda sklep, s katerim
ugotovi, da so nastopile okoliščine, na katere delodajalci ne
morejo vplivati in ne morejo preprečiti njihovega začasnega
negativnega vpliva na obseg njihovega poslovanja in s tem na
začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem. V
časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v
posameznih gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po
ureditvi, ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila
plače v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih
sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah oziroma
dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave v
avtomobilski ali prehrambni industriji). Ukrep se bo za posamezen
sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade, ki bo
odločitev oblikovala na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za
gospodarstvo, Urada za makroekonomske analize in mnenja
ministrstva, pristojnega za delo, glede stanja na trgu dela. Gre za
reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma
začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva,
zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je
pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in
potrebno.
 
Pred sprejetjem odločitve o
odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o
obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim
bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s
sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s
svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta
delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh
delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni
sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem
odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri
delodajalcu.
 
Za čas, ko delavec dejansko
dela, je upravičen do plačila za delo. Za čas do polnega delovnega
časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela,
delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot
da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene
s tem zakonom. Delavec ima v tem času pravico do nadomestila plače,
kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer
začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (t.j.
80 odstotkov povprečne plače). Nadomestilo plače pri tem ne sme
znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med
skrajšanim in polnim delovnim časom.
 
Če je delavec v času začasno
odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v
primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima
pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom,
ki ureja delovna razmerja, pri čemer se upošteva delovna obveznost
delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni
čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo,
ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni
čas.
 
Delavec se mora v času
odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu s tem zakonom v
petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa
prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega
delovnega časa pri zavodu, in o tem obvestiti delodajalca. Delavec
ima v času odrejenega skrajšanega delovnega časa po tem zakonu
pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje.
Delavec in zavod se dogovorita o vrsti usposabljanja ali
izobraževanja, v katerega se bo delavec vključil v času odreditve
dela s skrajšanim delovnim časom. Delavec je za vsako uro dejanske
prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do
dodatka za vključitev v višini dodatka za aktivnost, določenega v
pravilniku, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja. Delavec je za vključitev v program usposabljanja ali
izobraževanja upravičen tudi do povračila potnih stroškov na način
in v višini dodatka za prevoz, določenega v pravilniku, ki ureja
izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seznam
razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj objavi zavod na svoji
spletni strani. Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja
ali izobraževanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o
uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100
evrov.
 
Delno povračilo nadomestila
plače zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer bo mogoče
uveljavljati za en dogodek za skupno obdobje največ šest mesecev v
24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi za delo s
skrajšanim delovnim časom. Delodajalec lahko delavcu odreja delo s
skrajšanim delovnim časom večkrat. Delno povračilo nadomestila
plače zaradi začasnih okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju,
določenem s sklepom vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev.
Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike
Slovenije znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez
prispevkov delodajalca (bruto I).
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [06.03.2025].
 
</div>
</body>
</html>