Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Davčni postopek/ …
INFORMACIJA O NOVOSTIH, KI JIH
PRINAŠA NOVELA ZDavP-2P
Pojasnilo FURS, št. brez številke, 30.12.2025 (datum
objave)
V Uradnem listu RS, št.
100/2025 z dne 4. 12. 2025 je bil
objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem
postopku - ZDavP-2P, ki začne veljati 1.
1. 2026 (64. člen ZDavP-2P).
K 1. členu ZDavP-2P (1. člen
ZDavP-2 – vsebina zakona)
Z ZDavP-2P se v pravni red Republike
Slovenije prenašata Direktiva Sveta (EU) 2023/2226 z dne 17.
oktobra 2023 in Direktiva Sveta
(EU) 2025/872/EU z dne 14. aprila 2025.
Ključne spremembe Direktive 2023/2226/EU (DAC8 direktiva) so
naslednje:
·
razširja področje uporabe sedanjih pravil o izmenjavi informacij o
finančnih računih (CRS/DAC2 izmenjava),
·
ureja poročanje in avtomatično izmenjavo informacij o
kriptosredstvih, določa pravila in postopke za izvajanje postopkov
dolžne skrbnosti uporabnikov kriptosredstev in pravila poročanja za
poročevalske ponudnike storitev kriptosredstev,
·
ureja poročanje in izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih
stališčih za premožne posameznike,
·
širi področje izmenjave podatkov glede posameznih kategorij dohodka
in premoženja (DAC1 izmenjavo) na neskrbniške dividende;
·
spreminja obstoječe določbe direktive, zlasti izboljšuje pravila o
poročanju in sporočanju identifikacijske številke davčnega
zavezanca, z namenom, da se davčnim upravam olajša identifikacija
davčnih zavezancev in posledično tudi pravilna odmera davkov, in
drugo.
Ključne spremembe Direktive 2025/872/EU (DAC9 direktiva) so
naslednje:
·
razširja področje avtomatične izmenjave informacij na izmenjavo v
zvezi z informativnim obrazcem za obračun povrhnjega davka med
državami članicami Evropske unije in drugimi kvalificiranimi
jurisdikcijami, s katerimi obstaja kvalificiran sporazum med
pristojnimi organi, ureja vložitev informativnega obrazca za
obračun povrhnjega davka, ki ga vlagajo vložniški subjekti (krovni
matični subjekti ali imenovani vložniški subjekti) mednarodne
skupine podjetij v skladu z Zakonom o minimalnem davku - ZMD,
·
določa roke in pravila za pošiljanje, popravljanje in dopolnjevanje
informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka med
pristojnimi organi ter postopek obveščanja v primeru
neopravljene izmenjave,
·
uvaja obveznost objave seznama jurisdikcij, s katerimi Finančna
uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) kot slovenski
pristojni organ izmenjuje informacije v zvezi z informativnim
obrazcem za obračun povrhnjega davka, na spletni strani Ministrstva
za finance.
K 2. členu ZDavP-2P (23.
člen ZDavP-2 – razkritje podatkov državnim in drugim
organom)
Upravni in drugi državni organi, organi
samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, bodo
lahko, če tako določa zakon in podatek potrebujejo za izvajanje
svojih z zakonom predpisanih pristojnosti, davčno številko fizičnih
oseb pridobivali iz centralnega registra prebivalstva (CRP), ki ga
vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
K 3. členu ZDavP-2P (35.
člen ZDavP-2 – uporaba davčne številke v drugih
primerih)
Za izplačevalce dohodkov fizični
osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z Zakonom o dohodnini - ZDoh-2, se določa
obveznost poročanja določenih podatkov ob izplačilu, in
sicer:
·
za prejemnico rednega dohodka tudi podatek o njeni identifikacijski
številki za davčne namene in državo rezidentstva;
·
za prejemnico občasnih dohodkov, ki ima davčno številko, poleg
davčne številke tudi podatek o njeni identifikacijski številki za
davčne namene in državo rezidentstva.
Sprememba obveznosti poročanja tuje davčne številke in države
rezidentstva se nanaša na primere izplačil rednih dohodkov kot
tudi na primere izplačil občasnih dohodkov in je povezana s
spremembo DAC8 direktive oz. obveznostjo poročanja tuje davčne
številke pri poročanju podatkov v tujino v okviru avtomatične
izmenjave podatkov med pristojnimi organi. Za obveznost poročanja
navedenih podatkov je določeno prehodno obdobje, in sicer bo
treba podatek o tuji davčni številki in državi rezidentstva tuje
fizične osebe poročati v obračunih davčnega odtegljaja (REK
obrazcih) za izplačila dohodkov od 1. 1. 2028 dalje (63. člen ZDavP-2P - Prehodne in končne
določbe).
K 4. členu ZDavP-2P
(novi 46.a člen ZDavP-2P -
elektronsko vlaganje vlog prek sistema eDavki in novi 46.b
člen ZDavP-2- izjema od elektronskega
vlaganja vlog prek sistema eDavki)
S 1.
1. 2026 se v primeru nedelovanja sistema eDavki šteje, da
je vloga vložena pravočasno, če je oddana v treh delovnih dneh po
ponovni vzpostavitvi delovanja eDavkov. V takšnem primeru
vlaganje predlogov za naknadno predložitev ni več potrebno.
Fizične osebe
Zanje
še naprej velja, da se prostovoljno odločajo, ali bodo vloge
vlagale elektronsko prek sistema eDavki ali v papirni obliki,
razen v primerih, ko zakon izrecno določa obvezno
elektronsko vlaganje.
Primeri vlog, za katere je predpisano obvezno vlaganje prek sistema
eDavki, so:
·
REK-O (obračun davčnega odtegljaja),
·
Doh-Obr, Doh-Div in Doh-DHO, če je davčni zavezanec v davčnem letu
prejel več kot pet izplačil iz tega naslova (novost),
·
Doh VDČ (obrazec za uveljavljanje posebne
olajšave za vzdrževane družinske člane) - novost, ki bo
veljala od 1. januarja 2027,
·
DMV-N (napoved za odmero davka na motorna vozila),
·
obrazci PODO-OPSVL, PODO-OPSVK in PODO-OPSVP,
·
obrazci s področja DDV (v skladu z ZDDV-1).
Če
fizična oseba vloži vlogo prek sistema eDavki mora:
·
se hkrati prijaviti v sistem eVročanja,
·
sporočiti in potrditi elektronski naslov za prejemanje
informativnih sporočil, povezanih z eVročanjem (novost).
Če
fizična oseba pooblasti poslovni subjekt, mora po novi ureditvi
pooblaščenec vse vloge vlagati prek sistema eDavki. V tem
primeru pa ni obvezna prijava fizične osebe v sistem eVročanja. Če
elektronski obrazec ni na voljo, se vloga skupaj s pooblastilom
vloži prek obrazca Lastni dokument (NF-LD).
Ne glede na vse navedeno, pa zakon
dopušča v novem 46.b členu izjemo, da lahko v utemeljenih primerih
fizične osebe vlagajo vloge v fizični obliki, če pojasnijo
utemeljene razloge, da je vlaganje vloge prek sistema eDavki
ekonomsko ali osebno neizvedljivo.
Poslovni subjekti
Za
poslovne subjekte (pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike
in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost) je novost,
da morajo vse vloge vlagati izključno prek sistema eDavki. To
vključuje tudi pritožbe, zahteve in druge dopise.
Če
elektronski obrazec ni na voljo, se vloga vloži prek obrazca Lastni
dokument (NF-LD). Enako velja za pooblaščence poslovnih subjektov,
ki morajo takšni vlogi priložiti tudi pooblastilo.
Če
poslovni subjekt vloge ne vloži prek sistema eDavki, se lahko
kaznuje za prekršek:
·
z globo od 800 do 10.000 eurov za samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
·
z globo od 1.200 do 15.000eurov za pravno osebo,
·
z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če se pravna oseba šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
K 5. členu ZDavP-2P (48.
člen ZDavP-2 – odgovornost pravnih naslednikov in oseb, ki
upravljajo premoženje zapustnika ali oseb, razglašenih za pogrešane
oziroma opravilno nesposobne)
S
spremembo četrtega odstavka 48. člena je zvišan znesek za odpis
dolga v primeru smrti davčnega zavezanca, in sicer iz 80 eurov
na 200 eurov.
K 6. členu ZDavP-2P (51.
člen ZDavP-2 – davčni obračun)
Ker se z novim 46.a členom ZDavP-2 za
zavezance, ki opravljajo dejavnost, uvaja splošna obveznost
vlaganja vseh vlog prek sistema eDavki, je odveč dosedanja
specialna ureditev vlaganja davčnega obračuna in se
črta.
K 7. členu ZDavP-2P (57.
člen ZDavP-2 – obračun davčnega odtegljaja)
Ker se z novim 46.a členom ZDavP-2 za
zavezance za davek, ki opravljajo dejavnost, uvaja splošna
obveznost vlaganja vseh vlog prek sistema eDavki, se deveti
odstavek 57. člena spremeni tako, da se v njem ohrani le še
ureditev glede obveznega vlaganja obračuna davčnega odtegljaja v
elektronski obliki za fizično osebo, za izplačila dohodkov iz
zaposlitve, ki jih izplača kot delodajalec po zakonu, ki ureja
delovna razmerja, če je rezident Republike Slovenije.
K 8. členu ZDavP-2P
(75.a člen ZDavP-2 – posebni
primer prekinitve postopka)
Do sedaj veljavna ureditev 75.a člena je
določala, da se davčni postopek lahko prekine v primeru, kadar je
zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri
pristojnih organih drugih držav in pristojnih organih za izmenjavo
podatkov v skladu s četrtim delom tega zakona (slednji ureja
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah). S spremembo se črta
besedilo »v skladu s četrtim delom tega zakona« in tako se lahko
prekine davčni postopek tudi za primere mednarodnega sodelovanja v
carinskih zadevah.
K 9. členu ZDavP-2P
(85.a člen ZDavP-2 – elektronsko
vročanje prek sistema eDavki)
Davčni organ vroča dokumente prek sistema
eDavki tudi drugim davčnim zavezancem – fizičnim osebam, če se ti
prijavijo v sistem elektronskega vročanja prek sistema eDavki.
Davčni zavezanci prejmejo informativno sporočilo o odloženih
dokumentih na elektronski naslov, ki ga sporočijo davčnemu organu
in ga potrdijo za namene elektronskega vročanja.
K 10. členu ZDavP-2P
(87. člen ZDavP-2 – učinek
pritožbe)
Dopolnjen prvi odstavek 87. člena določa,
da pritožba zoper odločbo, s katero je zavezancu odobren odlog
plačila ali obročno plačilo davčne obveznosti v skladu s 101., 102.
in 103. členom ZDavP-2, ne zadrži njene izvršitve. To
pomeni, da se odločba izvršuje ne glede na to, ali je zoper njo
vložena pritožba.
Doslej je nesuspenzivni učinek pritožbe
veljal le za pritožbo zoper odmerno odločbo.
K 11. členu ZDavP-2P
(97. člen ZDavP-2 – vračilo
davka)
Dopolnjen 97. člen določa, da mora ponudnik plačilnih storitev na
zahtevo davčnega organa vrniti preveč plačano dohodnino, če je bila
ta nakazana na račun davčnega zavezanca po njegovi smrti, pri čemer
je bil davčni zavezanec preminul pred odpremo informativnega
izračuna dohodnine.
Če sredstev na računu ni več, mora
ponudnik sporočiti podatke o osebi, ki je denar dvignila
(ime, naslov, davčno številko).
K 12. členu ZDavP-2P
(101. člen ZDavP-2 – odpis,
delni odpis in obročno plačevanje davka za fizične
osebe)
Z
dopolnitvijo prvega odstavka 101. člena, ki ureja odpis, delni
odpis in obročno plačevanje davka za fizične osebe zaradi
ogroženosti preživljanja, je bil določen najmanjši
znesek posameznega obroka, ki se lahko odobri na tej podlagi, in
sicer sme najmanjši obrok po posamezni vrsti davka znašati 20
eurov.
To
pomeni, da se obročno plačilo lahko odobri le, če davčna obveznost
po posamezni vrsti davka znaša najmanj 40 eurov in se lahko razdeli
na vsaj dva mesečna obroka po 20 eurov.
V
novem desetem odstavku 101. člena je določena omejitev, po
kateri odpisa ali delnega odpisa po tej podlagi ni mogoče odobriti
za:
·
davek od nenapovedanih dohodkov na podlagi 68.a člena ZDavP-2
in
·
davek, v zvezi z navideznim pravnim poslom, izogibanjem ali zlorabo
drugih predpisov na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 74.
člena ZDavP-2.
K 13. členu ZDavP-2P
(102. člen ZDavP-2 – obročno
plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode)
Z
dopolnitvijo prvega odstavka 102. člena, ki ureja obročno
plačevanje davka za pravne osebe in druge osebe z
dejavnostjo zaradi hujše gospodarske škode, je
določen najmanjši znesek posameznega obroka, ki se lahko
odobri na tej podlagi, in sicer sme najmanjši obrok po posamezni
vrsti davka znašati 200 eurov.
To
pomeni, da se obročno plačilo lahko odobri le, če davčna obveznost
po posamezni vrsti davka znaša najmanj 400 eurov in se lahko
razdeli na vsaj dva mesečna obroka po 200 eurov.
K 14. členu ZDavP-2P
(103. člen ZDavP-2 – posebni
primeri odloga in obročnega plačevanje davka)
Tudi
prvi in drugi odstavek 103. člena, ki urejata odlog in obročno
plačevanje davka ob predloženem zavarovanju oziroma
obročno plačevanje davka za fizične osebe v največ
treh obrokih, sta dopolnjena z omejitvijo glede najnižjega
zneska posameznega obroka, ki se sme odobriti davčnemu
zavezancu.
Velja
smiselno enako kot pri obročnem plačilu po 101. členu (fizične
osebe - najnižji znesek obroka po posamezni vrsti davka znaša 20
eurov) in 102. členu ZDavP-2 (pravne osebe in druge osebe z
dejavnostjo - najnižji znesek obroka po posamezni vrsti davka znaša
200 eurov).
K 15. členu ZDavP-2P
(105. člen ZDavP-2 – odpis davka
po višini neplačanega davka)
S
spremembo prvega odstavka 105. člena se odpis davka po višini
neplačanega davka izvede po uradni dolžnosti, če skupni znesek
neplačanih davkov zavezanca na dan 31. decembra ne preseže 1
eura. Do zdaj se je ta odpis izvedel po posamezni vrsti davka.
Spremenil se je tudi drugi odstavek 105. člena, ki določa rok za
odpis, in sicer se odpis izvede najpozneje do 31. januarja
tekočega leta.
K 16. členu ZDavP-2P
(106. člen ZDavP-2 – odpis davka
pri postopkih zaradi insolventnosti in pri postopkih zaradi grozeče
insolventnosti)
Na podlagi spremenjenega 106. člena se
davek zavezancu odpiše, če ob poteku roka za prijavo terjatev v
stečajni postopek ne presega 200 eurov. Prav tako se odpiše
davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče
izterjati.
K 17. členu ZDavP-2P
(110. člen ZDavP-2 – omejitev
uporabe določb tega poglavja)
V novem četrtem odstavku 110. člena je
določena omejitev, po kateri za davčno obveznost, za
katero je bilo predhodno že odobreno obročno plačilo ali
odlog plačila, pa zavezanec obveznosti ni plačal, ni
mogoče ponovno odobriti obročnega plačila ali odloga plačila po
isti pravni podlagi (tj. po 101., 102. ali 103. členu
ZDavP-2).
K 18. členu ZDavP-2P
(140.a člen ZDavP-2 –
predložitev davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega
nadzora)
Sprememba se nanaša na podaljšanje
roka v katerem lahko davčni zavezanec, ki se strinja z ugotovitvami
zapisnika, sestavljenega v postopku davčnega inšpekcijskega
nadzora, predloži davčni obračun oziroma popravljen
davčni obračun, ter hkrati plača davek, ugotovljen v
predloženem davčnem obračunu oziroma popravljenem davčnem obračunu
(skupaj z obrestmi), in sicer se iz 20 dni po vročitvi zapisnika
spremeni na 30 dni in se s tem izenačuje z rokom
za vložitev pripomb na zapisnik po 140. členu
ZDavP-2.
K 19. členu ZDavP-2P
(158. člen ZDavP-2 – ugovor
tretjega zoper sklep o izvršbi)
V drugem odstavku 158. člena, ki ureja
ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi, je bil opravljen redakcijski
popravek, saj je določba vsebovala napačen sklic. Namesto sklica na
četrti odstavek je zdaj pravilno naveden sklic na šesti odstavek
istega člena.
V skladu z drugim odstavkom 158. člena
tako davčni organ v primeru, ko oceni, da pravica tretje osebe, ki
preprečuje izvršbo, v ugovoru ni verjetno izkazana, osebo napoti,
da v 8 dneh pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ, da je
izvršba na predmet nedopustna. Če oseba ne predloži dokaza o
vložitvi tožbe, se davčna izvršba nadaljuje.
K 20. členu ZDavP-2P
(159. člen ZDavP-2 – denarni
prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe)
Z dopolnitvijo 159. člena se širi krog
denarnih prejemkov, na katere z davčno izvršbo ni dovoljeno
poseči.
Po novem so iz davčne izvršbe izvzeta
tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova opravljanja dela v
splošno korist po zakonu, ki ureja probacijo (nova 18.
točka 159. člena).
23.
člen Zakona o probaciji – ZPro,
ki ureja izvrševanje dela v splošno korist, v petem odstavku
določa, da stroške prevoza in malice krije oseba, ki opravlja delo
v splošno korist, razen če je bila na dan sklenitve dogovora o
opravljanju dela v splošno korist upravičenka do socialnovarstvenih
prejemkov. Socialno šibkejše osebe so torej po ZPro upravičene do
povračila stroškov malice in prevoza, povezanih z opravljanjem dela
v splošno korist.
Iz davčne izvršbe so po novem izvzeta
tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova povračila potnih stroškov
v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
V skladu z 39. členom Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ
imajo zavarovane osebe pri uresničevanju pravic do zdravstvenih
storitev pravico do povračila potnih stroškov, ki obsega prevozne
stroške ter stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in
bivanjem v drugem kraju. Ker gre pri nakazilu teh stroškov za
namenska sredstva, povezana z uresničevanjem pravice do
zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave Republike Slovenije, so
tudi ti prejemki izvzeti iz davčne izvršbe (nova 19. točka
159. člena).
K 21. členu ZDavP-2P
(185. člen ZDavP-2 – rubež
vsebine sefa)
Za učinkovito izvedbo rubeža sefa je bila
dopolnjena določba 185. člena, ki ureja rubež vsebine
sefa.
Po novi ureditvi se upravljalcu sefa
lahko odredi, da dolžniku oziroma njegovi pooblaščeni
osebi takoj (še pred vročitvijo sklepa o izvršbi
dolžniku) onemogoči dostop do vsebine sefa, ker bi bil sicer
ogrožen namen izvršbe.
Določba vsebuje tudi možnost
(prisilnega) odprtja najetega sefa s strani uradne osebe davčnega
organa ali z njene strani pooblaščene osebe ob prisotnosti
predstavnika upravljalca sefa in dolžnika v primeru, če dolžnik na
poziv davčnega organa ne omogoči vpogleda v sef. Ob prisilnem
odprtju sefa mora biti prisotna tudi ena priča, v primeru morebitne
odsotnosti dolžnika pa je obvezna prisotnost dveh prič.
K 22. členu ZDavP-2P
(197. člen ZDavP-2 – potek javne
dražbe)
Spremenjeni sedmi odstavek 197. člena po
novem jasno določa, da se lahko zarubljeni predmeti v primeru
neuspešne prodaje na drugi javni dražbi prodajo na katerega koli od
predpisanih načinov prodaje.
To pomeni, da se lahko v teh primerih (po
neuspešni prodaji na drugi javni dražbi) zarubljene premičnine
lahko prodajo na (ponovni) javni dražbi – bodisi klasični bodisi
spletni, s prodajo po dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno
pogodbo ali s komisijsko prodajo.
K 23. členu ZDavP-2P
(novi
203.b.člen ZDavP-2 – varstvo
kupca v postopku davčne izvršbe na premičnine)
Po vzoru določb Zakona o izvršbi in
zavarovanju - ZIZ
in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP
je z novelo izrecno urejeno varstvo kupca tudi v postopku davčne
izvršbe. Kupec premičnine, prodane v skladu s 193.
členom ZDavP-2 (na javni dražbi, s prodajo po dolžniku, z zbiranjem
ponudb, neposredno pogodbo ali komisijsko prodajo), premičnino
pridobi prosto vseh bremen in postane njen lastnik tudi, če dolžnik
ni bil njen lastnik.
Če je bila prodana premičnina vpisana v
enega izmed registrov iz drugega ali šestega odstavka 188. člena
ZDavP-2 (register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih
premičnin, slovenski ladijski register ali register zrakoplovov
Republike Slovenije), se po opravljeni prodaji v skladu s drugim
odstavkom tega člena iz registra izbrišejo vse pravice in
prepovedi, ki so obremenjevale premičnino.
V praksi je namreč lahko ista premičnina
obremenjena z več zastavnimi pravicami različnih upnikov, pri čemer
se vrstni red njihovega poplačila določa po času nastanka zastavne
pravice (136. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
Če ima davčni organ na premičnini, ki je predmet izvršbe, zastavno
pravico z najboljšim vrstnim redom, se poplača pred vsemi drugimi
zastavnimi upniki s slabšim vrstnim redom. Po prejšnji ureditvi
kupec premičnine, pridobljene v postopku davčne izvršbe, kupljene
stvari ni pridobil proste vseh bremen. Pri izbrisu zastavnih pravic
upnikov z slabšim vrstnim redom je bil odvisen od njihove volje,
saj je moral od njih sam zahtevati izbris teh pravic.
K 24. členu ZDavP-2P
(243.a člen ZDavP-2 – opredelitev
pojmov)
Spreminjajo (točka 6. in 7) in
dopolnjujejo (nove točke 17. do 20) se izrazi, uporabljeni v II.
poglavju četrtega dela ZDavP-2 o upravnem sodelovanju pri
obdavčevanju. S spremembo opredelitve pojma avtomatične izmenjave
podatkov se jasneje določa, kdaj se šteje, da so ti podatki na
voljo davčnemu organu, dopolnjuje se pojem vnaprejšnjega davčnega
stališča s čezmejnim učinkom, na novo opredeljuje pojem dohodka od
neskrbniških dividend, produktov življenjskih zavarovanj, stranke v
zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča in opredelitev
pojma identifikacijske storitve.
K 25. členu ZDavP-2P
(248. člen ZDavP-2 –
avtomatična izmenjava
podatkov)
Prvi odstavek 248. člen določa podatke o
dohodkih in premoženju, ki si jih pristojni organi sporočajo z
avtomatično izmenjavo podatkov. V okvir obstoječe izmenjave
podatkov o določenih kategorijah dohodka in premoženja se s to
spremembo poleg že zajetih kategorij, to je dohodkov iz zaposlitve
(vključno z izplačili direktorjem), produktov življenjskih
zavarovanj, pokojnin, lastništva nepremičnin in iz njih izhajajočih
dohodkov in licenčnin, dodatno uvaja tudi izmenjava podatkov o
neskbrniških dividendah. Neskrbniške dividende so opredeljene
kot dividende ali drug dohodek, ki se obravnava kot dividenda v
državi članici plačnika in se izplača ali pripiše na račun, ki ni
skrbniški račun. Spremenjeni prvi odstavek 248. člena pa iz
dohodka od neskrbniških dividend izključuje dohodke od dividend, ki
so oproščeni davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z 71.
členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb -
ZDDPO-2,
ki določa režim obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe
iz različnih držav članic Evropske unije.
S spremembo tretjega odstavka 248. člena
se, v skladu s spremembo Priloge I Direktive Sveta 2011/16/EU,
spreminjajo tudi nekateri podatki o finančnih računih, ki jih
poročajo poročevalske finančne institucije v zvezi z vsakim
računom, o katerem se poroča in so opredeljeni v 255.č členu
ZDavP-2. Dodatni podatki, ki so vključeni v poročanje so:
vloga ali vloge obvladujoče osebe subjekta ter imetnikov
lastniškega deleža v investicijskem subjektu, podatek, če gre za že
obstoječi račun ali nov račun, ali je bilo pridobljeno
veljavno samopotrdilo, ali je račun skupni račun in število
imetnikov skupnega računa ter vrsta finančnega
računa.
K 26. členu ZDavP-2P
(248.a člen ZDavP-2 – avtomatična
izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim
učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih)
Razširja se nabor obveznih avtomatično
izmenjanih vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim
učinkom tudi na stališča, ki
so izdana fizičnim osebam, če vrednost transakcije ali niza
transakcij, na katere se nanaša vnaprejšnje davčno stališče,
ustreza najmanj 1,5 mio EUR ali znesku v drugi valuti, ki je
najmanj enakovreden 1,5 mio EUR, ali če vnaprejšnje davčno stališče
ugotavlja, ali je fizična oseba rezident za davčne namene v
Republiki Sloveniji ali ne.
Obveznost izmenjave pa ne velja za
vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom, ki se nanašajo na
dohodke, ki imajo vir v Republiki Sloveniji v zvezi z dohodki
nerezidentov iz zaposlitve ter plačili direktorjem ali pokojninami
nerezidentov.
K 27. členu ZDavP-2P (248.c člen
ZDavP-2- avtomatična izmenjava čezmejnih
aranžmajev, o katerih se poroča)
S spremembo se določa, da se med
identifikacijskimi podatki ne sporoča podatkov o osebah, ki so
oproščene obveznosti poročanja zaradi varovanja zakonsko predpisane
poklicne skrivnosti, kar sledi spremembi direktive na podlagi
odločitve Sodišča EU v sodbi C-694/20.
K 28. členu ZDavP-2P
(248.č člen ZDavP-2 –
avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo operaterji
platform)
Z dopolnitvijo 248.č člena se določa, da
poročevalskim operaterjem platform, ki identiteto in
davčno rezidentstvo prodajalca preverijo prek uradne
identifikacijske storitve EU ali države članice, ni treba
poročati nekaterih identifikacijskih podatkov, in sicer
podatkov, kot so naslov, davčna številka, matična številka
podjetja, identifikacijska številka za DDV ter datum oziroma kraj
rojstva prodajalca.
K 29. členu ZDavP-2P
(novi 248.d člen ZDavP-2 –
avtomatična izmenjava informacij, ki jih sporočijo poročevalski
ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in upravljavci
kriptosredstev, novi 248.e člen ZDavP-2 - avtomatična izmenjava informacij v zvezi z
informativnim obrazcem za obračun povrhnjega davka in novi
248.f člen ZDavP-2 - sodelovanje pri
popravkih informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, roki
in način obveščanja pristojnih organov o neopravljeni
izmenjavi)
248.e člen določa pravila za
avtomatično izmenjavo informacij v zvezi z informativnim obrazcem
za obračun povrhnjega davka. Določa katere dele informativnega
obrazca za obračun povrhnjega davka, ki ga FURS prejme od
vložniških subjektov (krovnih matičnih subjektov ali imenovanih
vložniških subjektov mednarodne skupine podjetij) posreduje
posameznim državam članicam Evropske unije oziroma drugim
kvalificiranim jurisdikcijam, in sicer glede na to, kjer se
nahajajo subjekti v sestavi oziroma glede na njihove pravice do
obdavčitve po pravilih minimalnega davka. Poleg tega člen določa
tudi roke za avtomatično izmenjavo informacij, ki jih FURS kot
slovenski pristojni organ posreduje drugim pristojnim organom. Po
splošnem pravilu mora FURS informacije posredovati najpozneje v
treh mesecih po roku za vložitev informativnega obrazca za obračun
povrhnjega davka vložniških subjektov (248.d člen). Splošni rok za
vložitev tega obrazca je 15 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega
leta poročanja. Za prvo poslovno leto poročanja pa je določen
poseben rok za vložitev
informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, in sicer
najpozneje 18 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja,
torej do 30. 6. 2026; v nadaljnjih letih pa se uporablja splošni
rok, to je do 31. 3. Prav tako je za prvo leto poročanja določen
poseben rok za posredovanje informativnega obrazca za obračun
povrhnjega davka drugim državam članicam Evropske unije oziroma
drugim kvalificiranim jurisdikcijam – ta mora biti posredovan
najpozneje šest mesecev po roku za vložitev obrazca, torej do 31.
12. 2026.
V naslednjih letih pa velja splošni rok, in sicer do 30.
6.
248.f člen določa sodelovanje pri
popravkih informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, rokih
in načinih obveščanja pristojnih organov o neopravljeni
izmenjavi: če FURS kot slovenski pristojni organ ugotovi očitne
napake v obrazcu, ki ga je preko mednarodne izmenjave informacije
prejela od druge države članice , o tem uradno obvesti pristojni
organ te države; če pa prejme takšno obvestilo sama, mora od
slovenskega vložniškega subjekta zahtevati predložitev
popravljenega obrazca in poskrbeti, da se le-ta pošlje vsem
zadevnim državam članicam Evropske unije. Če subjekti v sestavi
sporočijo, da naj bi bil obrazec zanje vložen v drugi državi
članici Evropske unije, vendar informacije v predpisanem roku niso
bile izmenjane, FURS kot slovenski pristojni organ o tem obvesti
drugo državo članico Evropske unije. V obratnem primeru mora
ugotoviti razloge, zakaj izmenjava ni bila opravljena, ter v enem
mesecu obvestiti drugo državo članico Evropske unije in navesti
pričakovani datum izmenjave, ki ne sme biti poznejši kot tri mesece
od prejema obvestila o neopravljeni izmenjavi.
K 30. členu ZDavP-2P
(252. člen ZDavP-2 –
varovanje in razkritje podatkov)
S spremembo 252. člena se razširja
obseg osnovnih namenov uporabe podatkov (v postopku pobiranja
davkov iz 244. člena ZDavP-2, DDV in drugih posrednih davkov,
vključno z upravno ali sodno prakso in v kazenskem postopku,
začetem zaradi kršitev davčnega prava), pridobljenih v okviru
upravnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, ki
se obravnavajo kot davčna tajnost, in sicer se bodo lahko
pridobljeni podatki uporabili tudi za ocenjevanje davčne
zakonodaje. Med namene uporabe je na novo dodan tudi boj proti
pranju denarja in financiranja terorizma. Pristojni organ,
ki prejme informacije in dokumente, lahko uporabi te podatke
brez predhodnega dovoljenja za kateri koli namen v povezavi z
omejevalnimi ukrepi, ki jih EU sprejme na podlagi 215. člena
Pogodbe o delovanju EU. Podaljšan je rok za odgovor pristojnega
organa glede strinjanja z nadaljnjim posredovanjem podatkov na 15
koledarskih dni.
K 31. členu ZDavP-2P
(252.a člen ZDavP-2 – obveščanje
o obdelavi podatkov)
Obveznost obveščanja o obdelavi
podatkov se poleg
poročevalskih finančnih institucij, posrednikov in poročevalskih
operaterjev platform, določi še za poročevalskega ponudnika
storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ta je dolžan pred zbiranjem
in pošiljanjem informacij obvestiti vsakega zadevnega posameznika,
o katerem se poroča, da se bodo z njim povezane informacije zbirale
in pošiljale v skladu s tem delom zakona, ter mu zagotoviti vse
informacije o tem, na kakšen način lahko uveljavlja svoje pravice
glede varovanja svojih podatkov.
K 32. členu ZDavP-2P
(novi 252.č člen ZDavP-2 –
obveznost evidentiranja, novi 252.d člen ZDavP-2
– upravljavci pri obdelavi podatkov,
pridobljenih z avtomatično izmenjavo podatkov, novi 252.e
člen ZDavP-2 – sporočanje davčne
številke, ki jo je izdala država članica rezidentstva, novi
252.f členZDavP-2 –
hramba evidence o avtomatični
izmenjavi informacij)
Davčni zavezanci bodo
morali voditi posebne
evidence o podatkih,
potrebnih za zagotovitev pravilnega izpolnjevanja obveznosti v
zvezi s poročanjem po DAC2 izmenjavi o finančnih računih, izmenjavo
poročil po državah po DAC4, poročanjem o čezmejnih aranžmajih po
DAC6, poročanjem operaterjev spletnih platform po DAC7, poročanjem
ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in vložitvijo
informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka. Prav tako se za
davčne zavezance določa obveznost hranjenja teh evidenc in dokumentov, za katere velja obveznost evidentiranja,
najmanj pet let oziroma deset
let (absolutni zastaralni
rok) od zadnjega roka za
sporočanje podatkov.
Za obdelavo podatkov, pridobljenih z
avtomatično izmenjavo podatkov, se poročevalske finančne
institucije, posredniki, poročevalski operaterji platform,
poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in
pristojni organ štejejo za upravljavce, ki delujejo samostojno ali
skupaj.
Posredniki oziroma poročevalci bodo
morali v sporočanje podatkov po 255.i členu ZDavP-2 (izmenjava
poročil po državah po DAC4) in 255.p členu ZDavP-2 (poročanje o
čezmejnih aranžmajih po DAC6), vključiti tudi davčno številko
posameznikov in subjektov, ki jo je izdala država članica
rezidentstva. Davčni zavezanec bo moral navesti davčno številko, ki
jo je izdala država članica rezidentstva v vlogi za izdajo
zavezujoče informacije oziroma navesti davčno številko, ki jo je
izdala država članica rezidentstva povezanih oseb v vlogi za
sklenitev APA sporazuma.
V zvezi z obveznostjo sporočanja tuje
davčne številke posameznikov in subjektov pri sporočanju podatkov v
tujino s strani pristojnega organa (FURS), se bo tuja davčna
številka poročala tudi v okviru avtomatične izmenjave podatkov po
prvem odstavku 248. člena (poročanje o dohodkih iz zaposlitve,
plačilih direktorjem, pokojnine idr. po DAC1 izmenjavi) in po prvem
odstavku 248.a člena ZDavP-2 (avtomatična izmenjava podatkov o
vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih
cenovnih sporazumih DAC3). Za obveznost sporočanja tuje davčne številke velja
prehodno obdobje (63. člen ZDavP-2P - Prehodne in končne
določbe), in sicer obveznost poročanja tuje davčne številke v zvezi
z davčnimi stališči (DAC3), poročili o računih (DAC4), davčnimi
aranžmaji (DAC6) velja za davčna obdobja, ki se začnejo 1.1.2028
ali kasneje, za podatke o plačah, izplačilih direktorjem in
pokojninah pa za davčna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2030 ali
kasneje. V povezavi z zahtevo glede obveznosti poročanja tuje
davčne številke se je dopolnil tudi sedmi odstavek 35. člena
ZDavP-2, ki določa obveznost poročanja tuje davčne številke in
države rezidentstva s strani izplačevalcev dohodka fizičnim osebam
nerezidentom po ZDoh-2,
in sicer tako v primeru izplačila rednih
dohodkov kot tudi občasnih dohodkov.
Pristojni organ bo moral hraniti evidence
o informacijah, prejetih z avtomatično izmenjavo informacij po
DAC3, DAC4, DAC6, DAC7, DAC8 (avtomatična izmenjava informacij, ki
jih sporočijo poročevalski ponudniki storitev v zvezi s
kriptosredstvi in upravljavci kriptosredstev), DAC9 (avtomatična
izmenjava informacij v zvezi z informativnim obrazcem za obračun
povrhnjega davka), pet let po datumu prejema teh
informacij.
K 33. členu ZDavP-2P
(255.č člen ZDavP-2 –
informacije, ki se poročajo)
Sprememba 255.č člena se nanaša na dodatne
podatke, ki so jih dolžne poročati poročevalske finančne
institucije, o vsakem računu, o katerem se poroča in so
opredeljeni v Prilogi I Direktive Sveta 2011/16/EU. Dodatni
podatki, ki so predmet poročanja so: vloga ali vloge obvladujoče
osebe subjekta ter imetnika lastniškega deleža v investicijskem
subjektu, podatek, če gre za že obstoječi račun ali nov račun, ali
je bilo pridobljeno veljavno samopotrdilo, ali je račun skupni
račun in število imetnikov skupnega računa ter vrsta finančnega
računa. Finančne institucije morajo zahtevane informacije
predložiti FURS najkasneje do 31. maja leta, ki sledi koledarskemu
letu, na katero se podatki nanašajo. Prvo poročanje
podatkov s strani poročevalskih finančnih institucij FURS v skladu
z novo, posodobljeno shemo, se bo izvedlo do 31. 5. 2027 (za
podatke, ki zadevajo davčno leto 2026). FURS pa bo poročane podatke
v skladu z novo shemo izmenjave, avtomatično izmenjala s
pristojnimi organi držav oziroma jurisdikcij do konca septembra
2027. V zvezi z novimi zahtevami glede poročanja bo ustrezno
spremenjeno Navodilo o obliki,
vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih
poročevalskih finančnih institucij Republike Slovenije FURS, ki je
sestavni del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku
Glede poročanja podatkov v zvezi z vlogo
ali vlogami, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča,
obvladujoča oseba ali imetnik lastniškega deleža subjekta, velja
prehodno obdobje iz 57. člena ZDavP-2P (Prehodne in končne
določbe). Ti podatki se za vsak račun, o katerem se poroča in
ga vodi poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra 2025,
in za poročevalska obdobja, ki se končajo konec drugega
koledarskega leta po tem dnevu, sporočijo le, če so na voljo kot
podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri
poročevalski finančni instituciji.
K 34. členu ZDavP-2P
(255.g člen ZDavP-2 –
oblikovanje enotnega seznama neporočevalskih finančnih institucij
in izključenih računov)
Spremenjeni prvi odstavek 255.g člena
upošteva spremenjeno določbo 7.a člena Direktive 2011/16/
EU.
Če poročevalska finančna institucija
izpolnjuje zahteve, opredeljene pododstavkih B.1(c) ali C.17(g)
oddelka VII priloge I Direktive 2014/107/EU, da bi se lahko štela
kot neporočevalska finančna institucija Slovenije ali da bi lahko
imeli računi, ki jih vodi status izključenih računov, mora to
sporočiti Ministrstvu za finance.
K 35. členu ZDavP-2P
(255.s člen ZDavP-2 –
poklicna skrivnost)
Sprememba jasneje določa, v katerih
primerih poroča posrednik in koga mora v primeru sklicevanja na
poklicno skrivnost obvestiti (ne obvešča se več drugi posrednik, če
ta ni njegova stranka), v skladu z odločitvijo Sodišča EU, št.
C-694/20.
K 36. členu ZDavP-2P
(255.š člen ZDavP-2
– poročanje drugega posrednika ali
zadevnega davčnega zavezanca)
Dopolnjeno besedilo prvega odstavka 255.š
člena odraža spremembo direktive, vezano na jasnejšo opredelitev
poročanja v primerih sklicevanja na poklicno skrivnost pri
poročanju podatkov o čezmejnih aranžmajih.
K 37. členu ZDavP-2P
(255.aa člen ZDavP-2 –
informacije, ki se poročajo)
V 255.aa členu je v novem četrtem
odstavku določeno, da lahko poročevalski operater platforme,
kadar identiteto in davčno rezidentstvo prodajalca preveri prek
identifikacijske storitve pristojnega organa, poroča le podatke kot
so ime prodajalca, ki je posameznik, oziroma naziv in sedež
prodajalca, ki je subjekt, identifikator identifikacijske storitve
in državo članico izdajateljico identifikacijske
storitve.
K 38. členu ZDavP-2P (255.al člen
ZDavP-2 – izbris tujega operaterja platforme)
V 255.al členu je glede postopka izbrisa
tujega operaterja drugače kot do sedaj določeno, in sicer bo
poročevalskega operaterja platforme odstranil že pristojni organ
(FURS) brez zaprosila Evropske komisije.
K 39. členu ZDavP-2P (novo III.D
poglavje PRAVILA ZA POROČANJE PONUDNIKOV STORITEV V ZVEZI S
KRIPTOSREDSTVI z naslednjimi členi ZDavP-2: 255.as - opredelitev
izrazov in smiselna uporaba določb glede poročanja, 255.aš - seznam
dovoljenj ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, 255.at -
obveznosti poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s
kriptosredstvi, 255.au - podatki, o katerih se poroča, 255.av -
sporočanje informacij kvalificiranim jurisdikcijam, 255.az - seznam
kvalificiranih jurisdikcij, 255.až - sporočanje informacij
pristojnemu organu, 255.ba - vodenje evidence glede poročanja in
postopkov dolžne skrbnosti, 255.bb - zahteva za poročanje, 255.bc -
nadzor pristojnega organa, 255.bč - enkratna registracija
upravljavca kriptosredstev, 255.bd - vloga za enkratno registracijo
upravljavca kriptosredstev, 255.be - izpolnjevanje obveznosti v
drugi državi članici EU ali kvalificirani jurisdikciji, 255.bf -
obvestilo o dodeljeni identifikacijski številki upravljavca
kriptosredstev, 255.bg - preklic enkratne registracije na zahtevo
upravljavca kriptosredstev, 255.bh - preklic enkratne registracije
po uradni dolžnosti, 255.bi - izbris iz evidence enkratne
registracije upravljavcev kriptosredstev in 255.bj - sporočanje v
centralni register)
V novem III.D poglavju so določena
pravila za poročanje poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s
kriptosredstvi.
Določbe se smiselno uporabljajo za
avtomatično izmenjavo informacij na podlagi okvira poročanja o
kriptosredstvih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj –
t.i. CARF. Nova pravila določajo vsebino poročanih podatkov,
vodenje evidenc in postopek registracije upravljavca
kriptosredstev.
Poročati bodo morali poročevalski
ponudniki kriptosredstev, ki so:
·
ponudniki storitev v zvezi s
kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba (EU) 2023/1114 in imajo
dovoljenje v skladu z njo - ponudniki v Republiki Sloveniji se
morajo registrirati pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev
(ATVP),
·
upravljavci kriptosredstev, ki jih
navedena uredba ne ureja in nimajo dovoljenja v skladu z njo – ti
se bodo morali registrirati pri FURS.
Za namene avtomatične izmenjave
informacij med državami EU/OECD se morajo poročevalski
ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi registrirati pri
pristojnem organu (ATVP ali FURS), izvajati postopke dolžne
skrbnosti ter poročati podatke o transakcijah in uporabnikih
kriptosredstev.
K 40. členu ZDavP-2P (novo III.E
poglavje VLOŽITEV INFORMATIVNEGA OBRAZCA ZA OBRAČUN POVRHNJEGA
DAVKA z naslednjimi členi ZDavP-2: 255.bk - opredelitev izrazov in
smiselna uporaba določb glede vlaganja informativnega obrazca za
obračun povrhnjega davka, 255.bl - vložitev informativnega obrazca
za obračun povrhnjega davka, 255.bm - sporočanje informacij
jurisdikcijam in 255.bn - seznam kvalificiranih jurisdikcij)
III.E poglavje (členi 255.bk do 255.bn)
določa pravila za vložitev informativnega obrazca za obračun
povrhnjega davka v Sloveniji. Opredeljuje uporabljene pojme ter
določa, da se določbe poglavja uporabljajo tako za izmenjavo
informacij z državami članicami Evropske unije kot tudi z
drugimi kvalificiranimi jurisdikcijami (z njimi obstaja
kvalificiran sporazum). Obrazec mora biti vložen v standardizirani
obliki, kot jo določata Direktiva 2011/16/EU in ZMD. V tem poglavju
je določeno, da morajo slovenski krovni matični subjekti ali
imenovani vložniški subjekti informativni obrazec vložiti prek
sistema eDavki ter v njem opredeliti, katere dele in katere
jurisdikcije prejmejo informacije. Pri tem se uporabljajo pravila
iz 248.e člena ZDavP-2. Poleg tega določbe vzpostavljajo pravila
za sporočanje informacij jurisdikcijam izven EU, če z njimi
obstaja kvalificirani sporazum, ter obveznost objave seznama teh
jurisdikcij na spletni strani Ministrstva za
finance.
K 41. členu ZDavP-2P
(270. člen ZDavP-2 – način in
roki vložitve napovedi ter podatki v napovedi in informativnem
izračunu)
Sprememba drugega odstavka 270. člena prinaša novosti glede roka
in načina uveljavljana olajšave za vzdrževane družinske člane pri
informativnem izračunu dohodnine. Davčni zavezanec rezident
lahko vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane
pošlje davčnemu organu najpozneje do 15. februarja tekočega
leta za prejšnje leto. Davčni zavezanec pošlje podatke v
elektronski obliki prek sistema eDavki. Dodajamo, da
navedena sprememba stopi v veljavo s 1. 1. 2027 (k 62.
členu ZDavP-2P – prehodne in končne določbe).
K 42. členu ZDavP-2P
(301. člen ZDavP-2 –
plačilo poračuna akontacije dohodnine
od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti) in k 43. členu
ZDavP-2P (307.c člen ZDavP-2 – plačilo poračuna dohodnine od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti)
Rok za plačilo razlike
med davčno obveznostjo po davčnem
obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti (obračun DohDej) in med letom obračunanimi obroki
predhodne akontacije, se za zavezance, fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi
dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, spreminja iz 30 dni
po predložitvi obračuna na 30 dni od zakonskega roka za
predložitev obračuna. Rok za plačilo t.i. poračuna tako ne
bo več vezan na dejansko predložitev davčnega obračuna, temveč
na zakonski rok za predložitev davčnega obračuna. Na primer, davčni
zavezanec bo moral plačati obveznost iz davčnega obračuna za
koledarsko leto 2025 do 30. aprila 2026, čeprav bo davčni obračun
vložen npr. že 15. februarja 2026.
Enako kot za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo na
podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se rok za
plačilo poračuna obveznosti po davčnem obračunu DohDej spreminja na
30 dni od roka za predložitev obračuna tudi za zavezance, ki
ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih
odhodkov.
K 44. členu ZDavP-2P
(323. člen ZDavP-2 – način in
rok vložitve napovedi)
Spreminja se rok za oddajo Napovedi za
odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka po ZDoh-2, ki
jo mora davčni zavezanec po novem vložiti do 15. dne v
mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu, pri davčnem
organu (predhodno veljavna ureditev je določala rok predložitve v
15 dneh od dneva prejema vsakega posameznega dohodka).
K 45. členu ZDavP-2P
(326. člen ZDavP-2 – način in
rok vložitve napovedi)
Na podlagi osmega odstavka 326. člena se
uvaja obvezno elektronsko vlaganje napovedi prek sistema
eDavki za obresti, dividende in obresti na denarne
depozite,dosežene pri
bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji in
EU, če je davčni
zavezanec v davčnem letu prejel več kot pet izplačil iz
naslova obresti, dividend ali obresti na denarne depozite,
dosežene pri bankah in hranilnicah,
ustanovljenih v Republiki Sloveniji in EU.
K 46. členu ZDavP-2P
(331. člen ZDavP-2 – odlog
ugotavljanja davčne obveznosti), k 50. členu ZDavP-2P
(379. člen ZDavP-2 – ki se
po novem glasi postopek
obdavčitve pri prenosu premoženja), k 51. členu ZDavP-2P
(380. člen ZDavP-2 – ki se
po novem glasi postopek obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih
deležev), k 52. členu ZDavP-2P (381. člen ZDavP-2
– ki se po novem glasi postopek obdavčitve pri
združitvah in delitvah), in k Prehodnim in končnim določbam
ZDavP-2P oziroma k 59. členu (končanje postopkov v zvezi s
transakcijami iz 379., 380. in 381. člena zakona) in k 60. členu
(rok za uskladitev predpisov)
Spreminja se postopek oprave priglasitve transakcij prenosa
premoženja, zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev
zaradi uveljavljanja davčno nevtralne obravnave.
Spreminja se pravna narava priglasitve
Priglasitev več ne predstavlja vloge oz. s priglasitvijo davčni
organ ne bo več ravnal kot z vlogo in pri njeni obravnavi postopal
skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku
-ZUP.
Priglasitev po novem predstavljala način za uveljavljanje
davčnih upravičenj in obveznosti po ZDDPO-2 in ZDoh-2 oz. naznanitev davčnemu
organu o izvedeni transakciji in nameri uveljavljanja davčnih
ugodnosti v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (če so davčni
subjekti, udeleženi v posamezni transakciji, pravne osebe) ter
odloga ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova dohodnine od
dobička iz kapitala (če so družbeniki prenosne/prevzete družbe
fizične osebe).
Obstaja obrazec priglasitve uveljavljanja davčno nevtralne
obravnave za združitve in delitve; za prenos premoženja in
izčlenitev ter za zamenjavo kapitalskih deležev
Podrobnejša vsebina podatkov priglasitve bo predpisana s
Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku, obrazec
priglasitve pa bo objavljen na eDavkih. Del priglasitve bo tudi
izjava priglasitelja o izpolnjevanju pogojev za davčno nevtralno
obravnavo transakcije ter o prevzemu upravičenj in obveznosti,
določenih z ZDDPO-2 in o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti v
skladu z ZDoh-2 (odvisno od transakcije) ter izjava o resničnosti,
pravilnosti in popolnosti podatkov v priglasitvi. V zvezi s
slednjim (če bi bili podatki neresnični, nepravilni, nepopolni) je
predpisana tudi prekrškovna določba (določena globa). Priglasitev
se bo opravila v informatiziranem obrazcu prek sistema eDavki.
Dokler obrazec ne bo informatiziran, ga bo mogoče davčnemu
organu predložiti elektronsko preko storitev elektronskega
poslovanja FURS eDavki kot lasten dokument.
Rok za opravo priglasitve je določen jasno, natančno in
predvidljivo ter je prekluziven.
Rok
za opravo priglasitve posamezne transakcije je vezan na časovni
razpon oz. obdobje, t. j. od datuma vpisa transakcije v sodni
register ali od datuma izvedbe transakcije (odvisno od transakcije)
do poteka roka za predložitev davčnega obračuna družbe, v katerem
se izkažejo učinki na davčno osnovo, ki so posledica upoštevanja
priglašene davčne obravnave oz. v primeru transakcije zamenjave
kapitalskih deležev, kjer so družbeniki prevzete družbe fizične
osebe, do 15. januarja tekočega leta, za transakcije, ki so bile v
sodni register vpisane do vključno 31. decembra preteklega leta
(odvisno kateri rok nastopi prej (če so družbeniki prevzete družbe
pravne in fizične osebe) – ali po pravilu za družbenike prevzete
družbe, ki so pravne osebe (t. j. rok vezan na predložitev davčnega
obračuna) ali po pravilu za družbenike prevzete družbe, ki so
fizične osebe (t. j. 15. januar).
Priglasitev, opravljena po roku, se bo s sklepom zavrgla kot
prepozna, zoper sklep pa bo dovoljena pritožba.
·
Priglasitelj ima obveznost v roku 15 dni od priglasitve
posamezne transakcije davčnemu organu subjekte, udeležene v
posamezni transakciji, pisno obvestiti o opravljeni priglasitvi
ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti. V primeru
kršitve je predvidena globa, kot prekrškovna sankcija.
·
Priglasitelj ima v primeru zavrnitve davčnih
upravičenj in obveznosti (odvisno od transakcije) dolžnost
subjekte, udeležene v transakciji, v roku 15 dni od vročitve
odločbe ali sklepa o ustavitvi postopka, izdanega v postopku
davčnega nadzora, ali od sprejema davčnega obračuna, predloženega
na podlagi samoprijave, pisno obvestiti o tej zavrnitvi.
V primeru kršitve je predvidena globa, kot prekrškovna
sankcija.
Posledično bodo subjekti, udeleženi v transakciji, lahko vložili
popravek davčnega obračuna (pravne osebe) oz. napoved dohodnine od
dobička od vrednostnih papirjev in drugih deležev ter
investicijskih kuponov (fizične osebe).
Priglasitelj mora zagotavljati in na zahtevo davčnega organa
(ko bo ta izvedel nadzor) predložiti v zakonu določen
nabor dokumentacije, na podlagi katere bo dokazoval
izpolnjevanje zakonskih pogojev za davčno nevtralno obravnavo
transakcije.
Postopki v zvezi s transakcijami iz 379.
(prenos premoženja), 380. (zamenjava kapitalskih deležev) in 381.
(združitve in delitve) člena zakona, ki so bile pri davčnem organu
priglašene pred uveljavitvijo tega zakona (t. j. pred 1. 1. 2026
oz. do vključno 31. 12. 2025), se končajo v skladu z Zakonom o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US,
25/14 – ZFU, 40/14 – ZINB, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 –
ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 –
ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US,
131/23 – ZORZFS, 100/24 in 40/25 – ZINR) – t. j. po starem
postopku.
K 47. členu ZDavP-2P
(360. člen ZDavP-2 – davčni
obračun pri postopkih prenehanja davčnega zavezanca) in k 48. členu
ZDavP-2P (369. člen ZDavP-2 – davčni
obračun pri postopku prenehanja davčnega zavezanca po skrajšanem
postopku)
K obema členoma je bil dodan odstavek, ki
jasno določa, da mora davčne obračune pri postopkih prenehanja
po 360. členu ZDavP-2 in postopkih prenehanja po skrajšanem
postopku, za davčnega zavezanca sestaviti in davčnemu
organu predložiti posameznik, ki je bil ob
prenehanju davčnega zavezanca njegov zakoniti
zastopnik. Na podlagi te določbe se zadnjemu zakonitemu
zastopniku lahko naloži tudi sankcija v primeru, da te
obveznosti ne izpolni.
K 49. členu ZDavP-2P
(370. člen ZDavP-2 –
plačevanje davka)
Tako kot se je spremenil rok za plačilo razlike med
davčno obveznostjo in medletnimi (predhodnimi) akontacijami za
fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se z novelo
spreminja tudi rok za plačilo razlike davčno obveznostjo
in medletnimi akontacijami po davčnem obračunu davka od dohodkov
pravnih oseb (obračun DDPO), in sicer iz 30 dni po predložitvi
obračuna na 30 dni od zakonskega roka za predložitev
obračuna. Tako bo zavezanec, ki bo oddal davčni obračun za
koledarsko leto 2025 pred zakonskim rokom za oddajo obračuna, na
primer 20. februarja 2026, lahko plačal t.i. poračun obveznosti iz
davčnega obračuna do 30. aprila 2026 (ne več do 22.marca 2026, kot
bi veljalo po prejšnji določbi).
K 53. členu ZDavP-2P (črta se 382.a
člen ZDavP-2 - obračunavanje in plačevanje davka za zavezance, ki
ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov)
Zaradi spremembe ZDDPO-2 na podlagi
novele ZDDPO-2U, s katero je bila za pravne osebe ukinjena možnost
ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov, se črta tudi ta postopkovna
določba.
K 54. členu ZDavP-2P
(395. člen ZDavP-2 – hujši
davčni prekrški posameznikov)
Za primere prekrška nepredložitve
davčnega obračuna, nepredložitve na predpisan način, predložitve po
predpisanem roku oziroma predložitve obračuna z navedbo
neresničnih, nepopolnih ali nepravilnih podatkov, je v prekrškovni
določbi dodano ustrezno navajanje kršenih materialnih določb v teh
primerih (navedba v oklepaju). Kot kršeni določbi v teh primerih
sta dodani določbi drugega odstavka 360. člena ter 369. člena, ki
sedaj korektno urejata odgovorno osebo za predložitev davčnega
obračuna v primerih prenehanja družbe po skrajšanem postopku ter
drugih primerih prenehanja (brez likvidacije ali stečaja). V teh
primerih se sankcionira posameznika, ki je v skladu z določbama
360. člena in 369. člena odgovoren za sestavo in predložitev
davčnega obračuna po prenehanju davčnega zavezanca, pravne
osebe, torej posameznika, ki je bil ob prenehanju davčnega
zavezanca njegov zakoniti zastopnik.
Dodana je prekrškovna določba za
primere kršitev novega devetega odstavka 57. člena – v primeru, ko
posameznik, ki je odgovoren za predložitev davčnega obračuna,
le-tega ne predloži na predpisan način, torej v elektronski
obliki.
K 55. členu ZDavP-2P
(397. člen ZDavP-2 – davčni
prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
Poleg redakcijskih popravkov so v določbo
prvega odstavka 397. člena dodane tri nove točke, ki
predpisujejo prekrške za kršenje obveznosti, določenih v
spremenjenem 379., 380. ter 381. členu.
V novi 50. točki
prvega odstavka 397. člena je predpisan
prekršek za primere, ko davčni zavezanec v priglasitvi iz 43. člena
ZDDPO-2 navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Gre za
kršenje določb četrtega odstavka 379. člena, četrtega odstavka 380.
člena ter četrtega odstavka 381. člena.
V novi 51. točki prvega odstavka 397. člena je predpisan
prekršek za primere, ko družba, ki opravi priglasitev, v zakonsko
določenem roku 15 dni po priglasitvi, ostalih zavezancev pisno ne
obvesti o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih
upravičenj in obveznosti Gre za kršenje šestega odstavka 379.
člena, šestega odstavka 380. člena in šestega odstavka 381.
člena.
V novi 52. točki
prvega odstavka 397. člena je predpisan
prekršek za primere, ko družba, ki opravi priglasitev, v
zakonsko določenem roku 15 dni od vročitve odločbe ali sklepa
o ustavitvi postopka, izdanega v postopku davčnega nadzora, ali od
sprejema davčnega obračuna, predloženega na podlagi samoprijave, s
strani davčnega organa ostalih zavezancev pisno ne obvesti, da
odlogu ugotavljanja davčne obveznosti ni bilo ugodeno, oziroma, da
so bila upravičenja in obveznosti, določena z ZDDPO-2, zavrnjena.
Gre za kršenje sedmega odstavka 380. člena ter sedmega odstavka
381. člena.
K 56. členu ZDavP-2P (novi 400.č člen
ZDavP-2 – davčni prekrški v
zvezi z izvajanjem III.D poglavja četrtega dela tega
zakona)
Nova določba 400.č člena določa
prekrške za kršenje obveznosti, določenih v novem III.D poglavju
četrtega dela zakona, ki ureja pravila za poročanje ponudnikov
storitev v zvezi s kriptosredstvi.
Prekrškovna določba določa sankcijo za
poročevalskega ponudnika (in njegovo odgovorno osebo), in sicer kot
posameznika, posameznika, ki opravlja dejavnost, samostojnega
podjetnika posameznika ter pravno osebo, v primerih kršitev
naslednjih obveznosti:
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.at člena v zvezi z
izvajanjem postopkov dolžne skrbnosti glede zbiranja podatkov o
uporabnikih v skladu z oddelkoma II in III Priloge VI Direktive
2011/16/EU,
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.au člena v zvezi s
sporočanjem predpisanih informacij pristojnemu organu,
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.až člena, če poročevalski
ponudnik ne sporoči informacij ali jih ne sporoči v predpisanemu
roku in na predpisan način,
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.ba člena, če poročevalski
ponudnik ne vodi evidence o izvedenih ukrepih in vseh informacij,
na katere se lahko opre pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in
pri izpolnjevanju zahtev glede poročanja iz oddelkov II, III in IV
Priloge VI Direktive 2011/16/EU ali evidence ne hrani pet let po
koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32.
člena tega zakona,
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.bc člena, če poročevalski
ponudnik na zahtevo pristojnega organa ne predloži popravka
poročila ali v popravku poročila navede nepopolne ali neresnične
informacije,
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.bd člena, če poročevalski
ponudnik ne vloži vloge za enkratno registracijo ali je ne vloži v
predpisanem roku ali vloži vlogo z nepravilnimi, nepopolnimi in
neresničnimi podatki,
·
obveznosti, določenih z novo določbo 255.be člena, če poročevalski
ponudnik ne predloži ali ne predloži v roku potrdila ali drugega
uradnega obvestila.
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
K 61. členu ZDavP-2P (sprememba Zakona
o finančni upravi). V
Zakonu o finančni upravi – ZFU
se spremeni 49. člen, ki določa
podatke glede računov, ki jih vsebuje davčni register. Davčni
register poleg podatkov o plačilnih računih, odprtih v Republiki
Sloveniji in zunaj nje, lahko vsebuje tudi podatke o drugih
računih.
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [30.12.2025].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G,
40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I,
63/16-ZDavP-2J, 69/17, 13/18-ZJF-H, 36/19-ZDavP-2L, 66/19-ZDavP-2M,
175/20-ZIUIPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 39/22-ZFU-A, 163/22-ZDavP-2N,
131/23-ZORZFS, 100/24-ZDavP-2O in 100/25-ZDavP-2P.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo FURS-MF, je pripis
uredništva.