www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>
<style>

</style>

</head>

Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Dohodnina …

</div>

KOEFICIENTI DAVČNEGA ODTEGLJAJA ZA PRERAČUN NETO ZNESKA V
BRUTO ZNESEK

Številka:  50/KM/2008

Datum:    23.09.2008

Vprašanje
– opis problema

Zavezanec
za davek, ki se šteje za plačnika davka v smislu opredelitve iz tretjega
odstavka 125. člena ZDoh-2 oziroma 58. člena ZDavP-2, izplačuje dohodek, ki ga
mora za potrebe izračuna akontacije dohodnine preračunati v bruto znesek
(obrutiti).<a href="#_edn1" name="_ednref1" title="">[1]</a>

Koliko
znaša višina koeficienta za preračun neto zneska izplačanega dohodka v bruto
znesek (koeficient davčnega odtegljaja oziroma koeficient obrutenja)?

Mnenje

Koeficient
obrutenja se izračuna kot
razmerje med bruto in neto zneskom dohodka.

Višina
neto zneska dohodka je odvisna od višine bruto dohodka in od dajatev, ki se
obračunajo in odtegnejo v breme bruto dohodka. Posledično je višina koeficienta obrutenja odvisna od
dejavnikov, ki jih je treba oziroma se pri posamezni vrsti dohodka lahko
upoštevajo pri izračunu dajatev v breme prejemnika dohodka. Ti dejavniki so:

Za ugotavljanje višine dajatev (davkov in prispevkov) je treba poznati
določila predpisov o obdavčenju, ki urejajo osnovo za obračun dajatev ter
stopnjo dajatev.

V nadaljevanju je prikazana (osnovna) ureditev obdavčitve ter izračun
koeficienta obrutenja za pojavne oblike dohodkov, pri katerih se akontacija
dohodnine ne izračunava na podlagi dohodninske lestvice.

-       
Akontacija
dohodnine od drugih dohodkov se praviloma<a href="#_edn2" name="_ednref2"
title="">[2]</a> izračuna
in plača po stopnji 25% od davčne osnove (prvi odstavek 131. člena ZDoh-2).

bruto – bruto x 0,25 = neto

0,75 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,75 = 1,33333333

-       
Davčna osnova so
dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno (83. člen ZDoh-2).

bruto – bruto x 0,20 = neto

§        
Dohodek iz
prenosa premoženjske pravice (10% normiranih stroškov)<a
href="#_edn3" name="_ednref3" title="">[3]</a>

1.      imetniku premoženjske pravice, ki ni
avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske
pravice,

2.       v primeru odstopa uporabe oziroma
izkoriščanja ali odstopa pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja
osebnega imena, psevdonima ali podobe.

-       
Davčna osnova je
dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini
40% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem (prvi odstavek 77.
člena ZDoh-2).<a href="#_edn4" name="_ednref4" title="">[4]</a>

§        
Dohodek iz
dejavnosti (25% normiranih odhodkov, zavezanec se ni odločil za uporabo znižane
davčne stopnje<a href="#_edn5" name="_ednref5" title="">[5]</a>)

-       
Davčna osnova je
znesek doseženega (plačanega) prihodka, zmanjšanega za normirane odhodke v
višini, določeni v 59. členu ZDoh-2, tj. 25% ali 70% (glej tretji, četrti, šesti
in sedmi odstavek 48. člena v povezavi s 59. členom ZDoh-2).<a href="#_edn6"
name="_ednref6" title="">[6]</a>

-       
Akontacija
dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance iz tretjega, četrtega, šestega
in sedmega odstavka 48. člena tega zakona izračuna in plača od davčne osnove iz
tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona po
stopnji 25% (prvi stavek šestega odstavka 128. člena ZDoh-2).

-       
Akontacija
dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezance iz tretjega, četrtega, šestega
in sedmega odstavka 48. člena tega zakona se izračuna in plača od davčne osnove
iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona po
stopnji 25%. Pri izračunu akontacije se lahko upošteva olajšava iz prvega,
drugega in četrtega odstavka 113. člena tega zakona, če zavezanec oceni, da bo
v davčnem letu izpolnil pogoje za olajšavo (šesti odstavek 128. člena ZDoh-2).

-       
Olajšava iz
prvega, drugega in četrtega odstavka 113. člena ZDoh-2 znaša 15% prihodkov
letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za
katero se odmerja dohodnina.<a href="#_edn7" name="_ednref7" title="">[7]</a>

Opomba:

V nadaljevanju prikazani (trije)
izračuni koeficienta obrutenja veljajo samo za primer, ko prejemnik dohodka
poleg izplačila v denarju ali izplačila v naravi, ne prejema dohodkov, ki se
štejejo za boniteto. Ker se k obrutenemu znesku dohodka v denarju ali v naravi
prišteje tudi (bruto) znesek bonitete, ki pa je od primera do primera različen,
znesek le-te vpliva na davčno osnovo in s tem posledično na akontacijo
dohodnine oziroma razmerje med bruto in neto dohodkom.

-       
Davčna osnova od
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za
normirane stroške v višini 10% dohodka<a href="#_edn8" name="_ednref8" title="">[8]</a> (četrti
odstavek 41. člena ZDoh-2).

-       
Akontacija
dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se (načeloma<a
href="#_edn9" name="_ednref9" title="">[9]</a>)
izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25% (deveti odstavek 127. člena
ZDoh-2).

-       
Dohodek iz
drugega (odvisnega) pogodbenega razmerja ne podlega obračunu prispevkov v breme
prejemnika dohodka.<a href="#_edn10" name="_ednref10" title="">[10]</a>

§        
Dohodek iz
delovnega razmerja, ki ga izplačuje oseba, ki ni glavni delodajalec (obvezni prispevki za socialno varnost v breme delodajalca in
delojemalca se obračunajo) <a href="#_edn11"
name="_ednref11" title="">[11]</a>

-       
Davčna osnova od
dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena ZDoh-2, zmanjšan za
obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov
dolžan plačevati delojemalec (prvi odstavek 41. člena ZDoh-2).

bruto – (bruto – 0,221 x bruto) x 0,25 = neto

bruto – 0,19475 x bruto = neto

0,80525 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,80525 = 1,24185035

§        
Dohodek, ki se
šteje za dohodek delovnega razmerja, ki ga izplačuje oseba, ki ni glavni
delodajalec (obvezni prispevki za socialno varnost
v breme delodajalca in delojemalca se ne obračunajo<a href="#_edn12"
name="_ednref12" title="">[12]</a>

bruto – bruto x 0,25 = neto

0,75 bruto = neto

bruto / neto = 1 / 0,75 = 1,33333333

<h1>PODROČJE: ZDoh-2</h1>

Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:

§        
Zakon
o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), Uradni list RS, št. 05/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 03/98,
106/99-ZPIZ-1, 81/00 in 97/01.

</div>

<div>

<a href="#_ednref1" name="_edn1" title="">[1]</a> Npr. ker:

-       
je izplačilo dogovorjeno v neto
znesku, ali

-       
ker se dohodek izplačuje v naravi,
pri čemer obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja
dohodnine od tega dohodka in ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju
pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka
lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi (glej deveti
odstavek 16. člena ZDoh-2).

</div>

<a href="#_ednref2" name="_edn2" title="">[2]</a> Za izjeme glej drugi in tretji odstavek 131. člena
ZDoh-2.

</div>

<a href="#_ednref3" name="_edn3" title="">[3]</a> Velja za primer, ko dohodek iz prenosa premoženjske
pravice (za stvaritev avtorskega dela) ni ustvarjen v delovnem razmerju. V
nasprotnem primeru se dohodek za stvaritev avtorskega dela obravnava kot
dohodek iz delovnega razmerja (glej drugi odstavek 35. člena ZDoh-2).

</div>

<a href="#_ednref4" name="_edn4" title="">[4]</a> Pri oddajanju kmetijskega ali gozdnega zemljišča v
najem je davčna osnova dosežen dohodek. Posledično znaša koeficient obrutenja 1
/ 0,75 = 1,33333333.

</div>

<a href="#_ednref5" name="_edn5" title="">[5]</a> Na podlagi sedmega odstavka 128. člena ZDoh-2 se
namreč lahko za zavezance iz šestega odstavka tega člena akontacija dohodnine
izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec
plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja
dejavnosti. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se
odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca
dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano
dohodnino na letni ravni.

</div>

<a href="#_ednref6" name="_edn6" title="">[6]</a> Skladno s 309. členom ZDavP-2 mora:

-       
zavezanec plačniku davka predložiti
potrdilo iz 308. člena ZDavP-2, tj. potrdilo davčnega organa, da ugotavlja
davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem
normiranih odhodkov,

-       
izplačevalec dohodka, ki posluje s
samostojnim podjetnikom posameznikom ali posameznikom, ki samostojno opravlja
dejavnost, ob izplačilu dolžan preveriti pri davčnem zavezancu obstoj potrdila,
če davčni zavezanec potrdila ne predloži.

</div>

<a href="#_ednref7" name="_edn7" title="">[7]</a> V primeru ugotavljanja davčne osnove na podlagi
normiranih odhodkov plačnik davka ni dolžan preverjati, ali so zavezančevi
prihodki v tekočem davčnem letu presegli 25.000 €. Plačnik davka lahko (v
kolikor mu zavezanec o tem predloži ustrezno potrdilo po 311. členu ZDavP-2)
upošteva posebno osebno olajšavo. V kolikor bodo zavezančevi prihodki presegli
25.000 €, se bo pri akontaciji dohodnine »preveč« upoštevana posebna osebna
olajšava »poračunala« pri odmeri letne dohodnine.

</div>

<a href="#_ednref8" name="_edn8" title="">[8]</a> Poleg normiranih stroškov je sicer mogoče
uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela
ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin,
ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Vendar se pri izračunu akontacije
dohodnine, ki ga opravi plačnik davka, dejanski stroški ne morejo upoštevati
(glede uveljavljanja dejanskih stroškov pri dohodku iz drugega pogodbenega
razmerja glej 289. člen ZDavP-2).

</div>

<a href="#_ednref9" name="_edn9" title="">[9]</a> Posebna pravila veljajo za npr. dohodek rezidentov za
opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene
organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom.

</div>

<a href="#_ednref10" name="_edn10" title="">[10]</a> Kar pa ne pomeni, da se prispevki sploh ne
obračunajo. Načeloma (ne pa v vsakem primeru!) podlega dohodek iz odvisnega
pogodbenega razmerja obračunu in plačilu t.i. pavšalnih prispevkov za PIZ in
ZZ, ki pa ne bremenijo prejemnika, temveč izplačevalca dohodka.

</div>

<a href="#_ednref11" name="_edn11" title="">[11]</a> Primer: Prejemnik dohodka ima sklenjeno delovno
razmerje za polni delovni čas, hkrati pa ima z drugim delodajalcem sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom za (največ) 8 ur na teden skladno
s 146. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

</div>

<a href="#_ednref12" name="_edn12" title="">[12]</a> Primer: Prejemnik dohodka ima sklenjeno delovno
razmerje za polni delovni čas, hkrati pa (pri drugem delodajalcu) opravlja tudi
funkcijo poslovodje, za opravljanje katere prejema dohodek na podlagi t.i.
pogodbe o poslovodenju.

</div>

</body>

</html>

ARHIV

NOVICE

TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PRIRASTOM
TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PR ...
20.10.2026 - 14:52:21
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI SPRAŠUJETE, SUPERDAVČNA AI ODGOVARJA!
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI S ...
13.10.2026 - 11:42:20
Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18

ARHIV

KOEFICIENTI DAVČNEGA ODTEGLJAJA ZA PRERAČUN NETO ZNESKA V BRUTO ZNESEK (30.09.2008)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE