www.davkoplacevalci.com

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=ProgId content=Word.Document>
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11">
<meta name=Originator content="Microsoft Word 11">
<link rel=File-List href="Predlogsporazuma-SLO-HRV_datoteke/filelist.xml">
<link rel=Edit-Time-Data href="Predlogsporazuma-SLO-HRV_datoteke/editdata.mso">

<title>V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, številka 55 (22</title>
<o:SmartTagType namespaceuri="urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags"
 name="metricconverter"/>

<style>

</style>

</head>

Iz poglavja:

SVET DAVKOV/NOVICE

</div>

V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, številka 68
(15.09.2005, strani 03 – 11) je objavljen:

<ul style="margin-top:0cm" type=square>
 <li class=MsoNormal style="color:black;text-align:justify;mso-list:l1 level1 lfo3;
 tab-stops:list 36.0pt">Predlog zakona o
 ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o
 izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z
 davki od dohodka in premoženja (BHRIDO) – EPA 4441 - IV<o:p></o:p></li>
</ul>

______________________________________________________________________________

ZAKON O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED
REPUBLIKO SLOVENIJO 
IN REPUBLIKO HRVAŠKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU
DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z
davki od dohodka in premoženja, podpisan 10. junija 2005 na Brionih.

2. člen

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi<a
name="_ftnref1"></a><a href="#_ftn1" title="">[1]</a>:

SPORAZUM MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN
REPUBLIKO HRVAŠKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH
UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA

Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta se v želji, da bi
sklenili sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih
utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, sporazumeli:

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM

Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh
držav pogodbenic.

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM

(1) Ta sporazum se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki
se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih
oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

(2) Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki,
uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali
premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin,
davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na
zvišanje vrednosti kapitala.

(3) Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so zlasti:

a) v Sloveniji:

(i) davek od dohodkov pravnih oseb,

(ii) davek od dohodkov posameznikov,

(iii) davek od premoženja

(v nadaljevanju "slovenski davek");

b) na Hrvaškem:

(i) davek od dobička,

(ii) davek od dohodka,

(iii) lokalni davek od dohodka

(v nadaljevanju "hrvaški davek").

(4) Sporazum se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke,
ki se uvedejo po datumu podpisa sporazuma dodatno k obstoječim davkom ali
namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o
vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. člen

SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV

(1) V tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

a) izraz "državno območje" pomeni ozemlje države
pogodbenice, vključno z morskimi območji, v katerih pogodbenica izvaja svojo
suverenost v skladu z mednarodnim pravom, brez prejudiciranja končne rešitve
mejnih vprašanj med državama;

b) izraza "država pogodbenica" in "druga država
pogodbenica" pomenita, kot zahteva sobesedilo, Republiko Slovenijo ali
Republiko Hrvaško;

c) izraz "oseba" vključuje posameznika, družbo in katero
koli drugo telo, ki združuje več oseb;

d) izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali
kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

e) izraz "podjetje" se nanaša na kakršno koli
poslovanje;

f) izraza "podjetje države pogodbenice" in
"podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja
rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države
pogodbenice;

g) izraz "mednarodni promet" pomeni prevoz z ladjo,
letalom ali cestnim vozilom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave
v državi pogodbenici, razen če se z ladjo, letalom ali cestnim vozilom ne
opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

h) izraz "pristojni organ" pomeni:

(i) v Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali
pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;

(ii) na Hrvaškem ministra za finance ali
njegovega pooblaščenega predstavnika;

i) izraz "državljan" v zvezi z državo pogodbenico
pomeni:

(i) posameznika, ki ima državljanstvo te države pogodbenice, in

(ii) pravno osebo, osebno družbo ali
združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje te države pogodbenice;

j) izraz "poslovanje" vključuje opravljanje poklicnih
storitev in drugih samostojnih dejavnosti.

(2) Kadar koli država pogodbenica uporabi sporazum, ima kateri
koli izraz, ki v njem ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače,
pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se
sporazum uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji
te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. člen

REZIDENT

(1) V tem sporazumu izraz "rezident države pogodbenice"
pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega
stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega
podobnega merila, in vključuje tudi to državo, katero koli njeno politično
enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna v tej
državi plačevati davke samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od
premoženja v njej.

(2) Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident
obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno
prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje
samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose
(središče življenjskih interesov);

b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih
interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se
šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju,
se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d) če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna
organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

(3) Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni
posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države,
v kateri je njen sedež dejanske uprave.

5. člen

STALNA POSLOVNA ENOTA

(1) V tem sporazumu izraz "stalna poslovna enota" pomeni
stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje
podjetja.

(2) Izraz "stalna poslovna enota" še posebej vključuje:

a) sedež uprave,

b) podružnico,

c) pisarno,

d) tovarno,

e) delavnico in

f) rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli
drug kraj pridobivanja naravnih virov.

(3) Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna
enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.

(4) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz
"stalna poslovna enota" ne vključuje:

a) uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali
dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo
za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

c) vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo
za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

d) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali
blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

e) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje
kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

f) vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli
kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna
dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije,
pripravljalna ali pomožna.

(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba –
ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek
– deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici
pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da
ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba
prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz
četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah
tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek
stalnega mesta poslovanja.

(6) Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi
pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika,
splošnega komisionarja ali katerega koli drugega
zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega
poslovanja.

(7) Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice,
nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej
drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take
družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota
druge.

6. člen

DOHODEK IZ NEPREMIČNIN

(1) Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin
(vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi
pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(2) Izraz "nepremičnine" ima pomen, ki ga ima po
zakonodaji države pogodbenice, v kateri je ta nepremičnina. Izraz vedno
vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se
uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe
splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in
pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali
pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva;
ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.

(3) Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se
ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko
uporabe nepremičnine.

(4) Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za
dohodek iz nepremičnin podjetja.

7. člen

POSLOVNI DOBIČEK

(1) Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej
državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne
poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se lahko
dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se
pripiše tej stalni poslovni enoti.

(2) Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, kadar podjetje države
pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v
njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček,
za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in
ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali
podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna
poslovna enota je.

(3) Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno
odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s
poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v
kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.

(4) Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni
poslovni enoti, običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja
na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje
določiti obdavčljivega dobička z običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda
porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.

(5) Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker
nakupuje dobrine ali blago za podjetje.

(6) Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni
poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in
zadostnega razloga za nasprotno.

(7) Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej
obravnavane v drugih členih tega sporazuma, določbe tega člena ne vplivajo na
določbe tistih členov.

8. člen

MEDNARODNI PREVOZ

(1) Dobiček iz ladijskih, letalskih ali cestnih prevozov v
mednarodnem prometu se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež
dejanske uprave podjetja.

(2) Če je sedež dejanske uprave ladjarskega podjetja na ladji, se
šteje, da je v državi pogodbenici, v kateri je matično pristanišče ladje, ali
če ni takega matičnega pristanišča, v državi pogodbenici, katere rezident je
ladijski prevoznik.

(3) Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz
udeležbe v interesnem združenju, mešanem podjetju ali mednarodni prevozni
agenciji.

9. člen

POVEZANA PODJETJA

(1) Kadar:

a) je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo
pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali

b) so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri
upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja
druge države pogodbenice

in v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v
njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi
obstajali med neodvisnimi podjetji, se kakršen koli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo,
vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko
vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.

(2) Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja države vključuje –
in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je bilo že obdavčeno podjetje druge
države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirastel podjetju
prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot
bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi
znesek davka, ki se v tej državi obračuna od tega dobička, če meni, da je
prilagoditev upravičena. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati
druge določbe tega sporazuma, pristojna organa držav pogodbenic pa se po
potrebi med seboj posvetujeta.

10. člen

DIVIDENDE

(1) Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice,
plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi
državi.

(2) Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi
pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z
zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge
države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto zneska
dividend. Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način
uporabe take omejitve.

Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz
katerega se plačajo dividende.

(3) Izraz "dividende", kot je uporabljen v tem členu,
pomeni dohodek iz delnic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih
pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih
korporacijskih pravic, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po
zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli.

(4) Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če
upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi
državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek
stalne poslovne enote v njej in je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo,
dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo
določbe 7. člena.

(5) Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države
pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti
nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende
plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se take
dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto v tej drugi državi,
niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček
družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali
delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.

11. člen

OBRESTI

(1) Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo
rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

(2) Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici,
v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni
lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne
presega 5 odstotkov bruto zneska obresti. Pristojna organa držav pogodbenic s
skupnim dogovorom uredita način uporabe take omejitve.

(3) Ne glede na določbe drugega odstavka so obresti, ki nastanejo
v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice za
posojilo, ki ga je dala, odobrila, zanj dala poroštvo ali ga zavarovala:

a) v Sloveniji:

(i) Vlada Republike Slovenije, njena politična enota ali lokalna
oblast,

(ii) Banka Slovenije,

(iii) ustanova v Sloveniji, ki je po
notranjem pravu pooblaščena za zavarovanje in financiranje mednarodnih
gospodarskih poslov;

b) na Hrvaškem:

(i) Vlada Republike Hrvaške, njena politična enota ali lokalna
oblast,

(ii) Narodna banka Hrvaške,

(iii) ustanova na Hrvaškem, ki je po
notranjem pravu pooblaščena za zavarovanje in financiranje mednarodnih
gospodarskih poslov,

oproščene davka v prvi omenjeni državi.

(4) Izraz "obresti", kot je uporabljen v tem členu,
pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s
hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem
dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz
obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih
papirjev, obveznic ali zadolžnic. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen
tega člena ne štejejo za obresti.

(5) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne
uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice,
posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne
poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo,
dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo
določbe 7. člena.

(6) Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je
plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na
to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno
enoto, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti ter
take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti
nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.

(7) Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim
lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za
katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in
upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena
uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del
plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri
čemer je treba upoštevati druge določbe tega sporazuma.

12. člen

LICENČNINE IN AVTORSKI HONORARJI

(1) Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi
pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko
obdavčijo v tej drugi državi.

(2) Take licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo
tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te
države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident
druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 5 odstotkov bruto
zneska takih licenčnin in avtorskih honorarjev. Pristojna organa držav
pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe take omejitve.

(3) Izraz "licenčnine in avtorski honorarji", kot je
uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake vrste, prejeta kot povračilo za
uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno,
umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega
koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali
postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušnjah.

(4) Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če
upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države
pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in
avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je pravica
ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo,
dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo
določbe 7. člena.

(5) Šteje se, da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi
pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki
plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident
države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s
katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev ter
take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota, se
šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri
je stalna poslovna enota.

(6) Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim
lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev
glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo, presega
znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega
odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni
znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z
zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge
določbe tega sporazuma.

13. člen

KAPITALSKI DOBIČKI

(1) Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z
odtujitvijo nepremičnin, ki so omenjene v 6. členu in so v drugi državi
pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(2) Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega
premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi
državi pogodbenici, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote
(same ali s celotnim podjetjem), se lahko obdavči v tej drugi državi.

(3) Dobiček iz odtujitve ladij, letal ali cestnih vozil, s
katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se
nanašajo na opravljanje prevozov s takimi ladjami, letali ali cestnimi vozili,
se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave
podjetja.

(4) Dobiček iz odtujitve premoženja, ki ni premoženje, omenjeno v
prvem, drugem in tretjem odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere
rezident je oseba, ki odtuji premoženje.

14. člen

DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

(1) Ob upoštevanju določb 15., 17., <st1:metricconverter
ProductID="18. in" w:st="on">18. in</st1:metricconverter> 19. člena se plače,
mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz
zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v
drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni
prejemki obdavčijo v tej drugi državi.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi
rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi
pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:

a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki
ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev, ki se
začne ali konča v določenem davčnem letu, in

b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se
plača v njegovem imenu in

c) prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec
v drugi državi.

(3) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki
izhaja iz zaposlitve na ladji, letalu ali cestnem vozilu, s katerim se opravljajo
prevozi v mednarodnem prometu, obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež
dejanske uprave podjetja.

15. člen

PLAČILA DIREKTORJEM

Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident
države pogodbenice kot član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki je rezident
druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

16. člen

UMETNIKI IN ŠPORTNIKI

(1) Ne glede na določbe <st1:metricconverter ProductID="7. in"
w:st="on">7. in</st1:metricconverter> 14. člena se lahko dohodek, ki ga dobi
rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki,
filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz
takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v
tej drugi državi.

(2) Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči
izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali
športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam <st1:metricconverter
ProductID="7. in" w:st="on">7. in</st1:metricconverter> 14. člena lahko obdavči
v državi pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali
športnika.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo za
dohodek iz dejavnosti, ki jih nastopajoči izvajalec ali športnik izvaja v
državi pogodbenici, če se obisk v tej državi v celoti ali pretežno financira z
javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali
lokalnih oblasti. V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici,
katere rezident je nastopajoči izvajalec ali športnik.

17. člen

POKOJNINE

Ob upoštevanju določb drugega odstavka 18. člena se pokojnine in
drugi podobni prejemki, ki se plačajo rezidentu države pogodbenice za preteklo
zaposlitev, obdavčijo samo v tej državi.

18. člen

DRŽAVNA SLUŽBA

(1) a) Plače, mezde in drugi podobni prejemki razen pokojnin, ki jih
plačuje država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast
posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast, se
obdavčijo samo v tej državi.

b) Take plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo
samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je
posameznik rezident te države, ki:

(i) je državljan te države ali

(ii) ni postal rezident te države samo
zaradi opravljanja storitev.

(2) a) Vsaka pokojnina, ki jo plača država pogodbenica ali njena
politična enota ali lokalna oblast ali ki se plača iz njihovih skladov
posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali enoto ali oblast, se
obdavči samo v tej državi.

b) Taka pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici,
če je posameznik rezident in državljan te države.

(3) Določbe 14., 15., <st1:metricconverter ProductID="16. in"
w:st="on">16. in</st1:metricconverter> 17. člena se uporabljajo za plače, mezde
in druge podobne prejemke ter za pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s
posli države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti.

19. člen

PROFESORJI IN RAZISKOVALCI

(1) Rezident države pogodbenice, ki je na povabilo univerze, šole
ali druge podobne ustanove, ki je v drugi državi pogodbenici in jo priznava
vlada te druge države pogodbenice, začasno navzoč v tej drugi državi pogodbenici
samo zaradi poučevanja ali raziskovanja ali obojega v izobraževalni ustanovi,
je v obdobju, ki ni daljše od dveh let od datuma prvega prihoda v to drugo
državo pogodbenico, v tej drugi državi pogodbenici oproščen davka od svojih
prejemkov za tako poučevanje ali raziskovanje.

(2) Izjema po prvem odstavku za prejemke za raziskovanje se ne
prizna, če se takšno raziskovanje ne izvaja v javno korist, ampak v zasebno
korist določene osebe ali oseb.

20. člen

ŠTUDENTI

(1) Plačila, ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik
pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi
omenjeni državi navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja,
prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, se ne obdavčijo v
tej državi, če taka plačila nastanejo iz virov zunaj te države.

(2) Glede podpor, štipendij in prejemkov iz zaposlitve, ki jih ne
opredeljuje prvi odstavek, ima študent ali pripravnik med takim izobraževanjem
ali usposabljanjem pravico do enakih oprostitev, olajšav ali zmanjšanj v zvezi
z davki kot rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku.

21. člen

DRUGI DOHODKI

(1) Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjer
koli in niso obravnavani v predhodnih členih tega sporazuma, se obdavčijo samo
v tej državi.

(2) Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni
dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če
prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi
državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali
premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno
poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.

22. člen

PREMOŽENJE

(1) Premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine iz 6. člena v lasti
rezidenta države pogodbenice in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči
v tej drugi državi.

(2) Premoženje, ki ga sestavljajo premičnine in so del poslovnega
premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi
državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

(3) Premoženje, ki ga sestavljajo ladje, letala in cestna vozila,
s katerimi se opravljajo prevozi v mednarodnem prometu, in premičnine v zvezi z
opravljanjem prevozov s takimi ladjami, letali in cestnimi vozili, se obdavči
samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.

(4) Vse druge sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se
obdavčijo samo v tej državi.

23. člen

ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

(1) Kadar rezident države pogodbenice dobi dohodek ali ima v lasti
premoženje, ki se v skladu z določbami tega sporazuma lahko obdavči v drugi
državi pogodbenici, prva omenjena država dovoli:

a) kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je
enak davku od dohodka, plačanemu v tej drugi državi;

b) kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je
enak davku od premoženja, plačanemu v tej drugi državi.

Tak odbitek pa v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela
davka od dohodka ali premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim
dohodku ali premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v tej drugi
državi.

(2) Kadar je v skladu s katero koli določbo tega sporazuma
dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice, ali premoženje, ki ga ima v
lasti, oproščeno davka v tej državi, lahko ta država pri izračunu davka od
preostalega dohodka ali premoženja takega rezidenta vseeno upošteva oproščeni
dohodek ali premoženje.

24. člen

ENAKO OBRAVNAVANJE

(1) Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi
pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v
zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko
obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih
okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba
se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene
ali obeh držav pogodbenic.

(2) Osebe brez državljanstva, ki so rezidenti države pogodbenice,
v nobeni državi pogodbenici ne smejo biti zavezane kakršnemu koli obdavčevanju
ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča,
kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te
države v enakih okoliščinah.

(3) Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države
pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi
državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake
dejavnosti. Ta določba se ne razlaga, kot da zavezuje državo pogodbenico, da
prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge
olajšave in zmanjšanja za davčne namene zaradi osebnega stanja ali družinskih
obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.

(4) Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena,
sedmega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti,
licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje
države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju
obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi
bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se tudi kakršni koli
dolgovi podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice pri
določanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji,
kot če bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.

(5) Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali
delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več
rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi
zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki
je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem
povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena
za davke vseh vrst in opisov.

25. člen

POSTOPEK SKUPNEGA DOGOVORA

(1) Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh
držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami
tega sporazuma, lahko ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh
držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident
je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena, tiste države
pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od
prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki
ni v skladu z določbami sporazuma.

(2) Pristojni organ si, če se mu zdi ugovor upravičen in če sam ne
more priti do zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom
s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se
obdavčevanju, ki ni v skladu s sporazumom. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne
glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.

(3) Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim
dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali
uporabi sporazuma. Prav tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega
obdavčevanja v primerih, ki jih sporazum ne predvideva.

(4) Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno
komunicirata med seboj, da bi dosegla dogovor v smislu prejšnjih odstavkov,
vključno prek skupne komisije, ki jo sestavljata sama ali njuni predstavniki.

26. člen

IZMENJAVA INFORMACIJ

(1) Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata take
informacije, ki so potrebne za izvajanje določb tega sporazuma ali domače
zakonodaje držav pogodbenic glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v
imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, če
obdavčevanje na tej podlagi ni v nasprotju s sporazumom. Izmenjava informacij
ni omejena s <st1:metricconverter ProductID="1. in" w:st="on">1. in</st1:metricconverter>
2. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica, se obravnava kot
tajnost na isti način kot informacije, pridobljene po domači zakonodaji te
države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi
organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri
odločanju o pritožbah glede davkov iz prvega stavka. Te osebe ali organi
uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo v sodnih
postopkih ali pri sodnih odločitvah.

(2) V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot
da nalagajo državi pogodbenici obveznost:

a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in
upravno prakso te ali druge države pogodbenice,

b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski
ali običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice,

c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli
trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali
trgovinske postopke, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z
javnim redom.

27. člen

ČLANI DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV IN
KONZULATOV

Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na davčne ugodnosti članov
diplomatskih predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega
prava ali določbah posebnih sporazumov.

28. člen

ZAČETEK VELJAVNOSTI

(1) Državi pogodbenici druga drugo po diplomatski poti pisno
obvestita, da so izpolnjene ustavne zahteve za začetek veljavnosti tega
sporazuma. Sporazum začne veljati na datum prejema zadnjega uradnega obvestila.

(2) Ta sporazum se uporablja:

a) v zvezi z davki, zadržanimi na viru, za dohodek, dosežen prvi
dan prvega meseca, ki sledi datumu, ko začne veljati ta sporazum, ali po njem;

b) v zvezi z drugimi davki od dohodka in davki od premoženja za
davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne prvega januarja ali
po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem začne veljati ta sporazum.

29. člen

PRENEHANJE VELJAVNOSTI

Ta sporazum velja, dokler ga država pogodbenica ne odpove. Vsaka
država pogodbenica lahko odpove sporazum po diplomatski poti s pisnim
obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli
koledarskega leta po petem letu od datuma začetka veljavnosti sporazuma. V
takem primeru se sporazum preneha uporabljati:

a) v zvezi z davki, zadržanimi na viru, za dohodek, dosežen prvi
dan januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo
dano obvestilo;

Sestavljeno na Brionih dne 10. junija 2005 v dveh izvirnikih v
slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako
verodostojna. Pri različni razlagi prevlada angleško besedilo.

</div>

3. člen

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za finance.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

OBRAZLOŽITEV

Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju
dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka
in premoženja (v nadaljevanju sporazum) je bil podpisan na Brionih 10. junija
2005. Sporazum sta podpisala dr. Andrej Bajuk, minister za finance Republike
Slovenije, in g. Ivan Šuker, minister za finance
Republike Hrvaške.

V prvem delu sporazuma so opredeljene osebe in davki, za katere se
uporablja sporazum ter nekateri izrazi, vključno z rezidentom in stalno poslovno
enoto. V sporazumu so v nadaljevanju urejena naslednja področja:

- razdelitev pravic obdavčevanja dohodka med državama
pogodbenicama;

- odprava dvojnega obdavčevanja dohodkov fizičnih in pravnih oseb -
rezidentov Republike Slovenije in Republike Hrvaške;

- preprečevanje davčnih utaj v državah pogodbenicah;

- preprečevanje diskriminacije na davčnem področju;

- izmenjava davčnih informacij, potrebnih za izvajanje določb
sporazuma in nacionalne zakonodaje, ki se nanašajo na davke vseh vrst in
opisov;

- postopek skupnega dogovora, ki omogoča odpravo nesporazumov v
zvezi z izvajanjem določb sporazuma.

Področje obdavčevanja pokojnin je urejeno v <st1:metricconverter
ProductID="17. in" w:st="on">17. in</st1:metricconverter> 18. členu sporazuma.

Sporazum začne veljati z dnem prejema zadnjega uradnega obvestila
držav pogodbenic o tem, da so izpolnjene ustavne zahteve za začetek
veljavnosti. Določbe sporazuma se začnejo uporabljati v zvezi z davki,
zadržanimi na viru, za dohodek, dosežen prvi dan prvega meseca, ki sledi
datumu, ko začne veljati sporazum, ali po njem, v zvezi z drugimi davki od
dohodka in davki od premoženja pa za davke, obračunane za katero koli davčno
leto, ki se začne prvega januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi
letu, v katerem začne veljati sporazum.

Vsaka država pogodbenica lahko odpove sporazum po diplomatski poti
s pisnim obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli
koledarskega leta po petem letu od datuma začetka veljavnosti sporazuma.

Za izpolnitev sporazuma ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih
sredstev iz proračuna.

Sklenitev sporazuma ne zahteva izdaje novih ali spremembe
veljavnih predpisov.

Sporazum ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.

<div>

<div>

</div>

<a name="_ftn1"></a><a
href="#_ftnref1" title="">[1]</a> Besedilo sporazuma v hrvaškem
jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje
zadeve.

</div>

</body>

</html>

ARHIV

NOVICE

TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PRIRASTOM
TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PR ...
20.10.2026 - 14:52:21
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI SPRAŠUJETE, SUPERDAVČNA AI ODGOVARJA!
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI S ...
13.10.2026 - 11:42:20
Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18

ARHIV

NOV DAVČNI SPORAZUM SLOVENIJA - HRVAŠKA (28.09.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE