www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>
<style>

</style>

</head>

Iz sklopa-modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina/…

</div>

POSLOVNI PARTNER IZ SRBIJE – POVRAČILO STROŠKOV IN OBRAČUN
DAVČNEGA ODTEGLJAJA

Številka:   27PD/2007

Datum:     04.07.2007

Vprašanje
– opis problema

Gospodarska
družba – rezident Republike Slovenije (v nadaljevanju izplačevalec) bo v
Sloveniji gostila »potencialnega« novega poslovnega partnerja iz Srbije. Namen
povabila je predstavitev proizvodnega procesa in sklenitev dogovora o
distribuciji proizvodov podjetja na tržišču v Srbiji.

Vsi
stroški nastali z navedenim povabilom (letalska karta, hotel, hrana …) bodo
plačani s strani gospodarske družbe – rezidenta Slovenije in ne bodo naprej
zaračunani poslovnemu partnerju iz Srbije.

Ali
in katere obveznosti mora izplačevalec obračunati v Sloveniji po pokritju
stroškov gostovanja poslovnega partnerja – fizične osebe iz Srbije?

Mnenje

Zakon
o dohodnini /ZDoh-2/ (Uradni list RS, št. 117), ki se uporablja od 01.01.2007
naprej, v 4. členu določa, da je zavezanec za dohodnino fizična oseba.

Nerezident
je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki
Sloveniji (drugi odstavek 5. člena ZDoh-2), rezident pa tudi od vseh dohodkov,
ki imajo vir izven Slovenije (drugi odstavek 5. člena ZDoh-2). Pojem
(ne)rezident ZDoh-2 razčleni v 6. (rezident) oz. 7. (nerezident) členu ZDoh-2.

Pravila določanja vira dohodkov vsebuje poglavje I.2.
ZDoh-2 (členi 8 do 14). V primeru ima dohodek vir v Sloveniji skladno s 6.
točko prvega odstavka 10. člena ZDoh-2.

Na
podlagi 6. točke 18. člena ZDoh-2 se med dohodke po ZDoh-2 uvrščajo tudi drugi
dohodki.

V
skladu s 11. točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se dohodek, ki se ne
šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v
najem in iz prenosa premoženjske pravice ter za dohodke iz kapitala in ni
dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek oproščen
dohodnine po tem zakonu, obdavči kot drug dohodek.

Iz
vprašanja je razvidno, da gre za povračilo stroškov obiska potencialnega novega tujega
poslovnega partnerja - fizične osebe, ki v povezavi z navedenim ni prejela
nobenega honorarja. Glede na zapisano je moč reči, da se navedeno povračilo
stroškov obravnava kot drugi dohodek iz 11. točke 105. člena ZDoh-2.

Davčna
osnova je doseženi dohodek (prvi odstavek 108. člena ZDoh-2), akontacija dohodnine pa se
izračuna in plača po stopnji 25%, kot to določa prvi odstavek 131. člena
ZDoh-2.

Skladno
z petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 je dohodek pridobljen oziroma dosežen
v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je
izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Če fizična
oseba prejme dohodek v naravi (npr. letalska karta, nočitev v hotelu…) in
ne prejme nobenega drugega dohodka, je pomembna določba devetega odstavka 16.
člena ZDoh-2, ki določa, da se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom
davčnega odtegljaja, če:

1. v skladu s tem zakonom in zakonom,
ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega
odtegljaja od tega dohodka in

2. ni drugega dohodka zavezanca,
prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi
se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v
naravi.

V
primeru prejema dohodka v naravi, ki se v skladu z ZDoh-2 obdavči kot drug
dohodek iz 105. člena ZDoh-2 (davčna stopnja 25% od doseženega dohodka v
naravi) znaša koeficient preračuna dohodka v naravi v bruto znesek 1,3333
(=1/0,75).

Skladno
s drugim odstavkom 35. člena Zakona o davčnem postopku /ZDavP-2/ (Uradni list
RS, št. 117/06) mora fizična oseba predložiti svojo (»slovensko) davčno
številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodka, ne
glede na to, v kakšni obliki jih pridobit. Če fizična oseba tega ne stori, se
ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.

Z
vidika posedovanja davčne številke fizične osebe, so pomembne tudi določbe
četrtega, petega in šestega odstavka 35. člena ZDavP-2:

(4) Fizični osebi ni treba predložiti
davčne številke v skladu z drugim odstavkom tega člena, če prejme dohodke od
druge fizične osebe.

(5) Davčne številke tudi ni treba
predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača
fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino
in nima slovenske davčne številke ter dosega občasne dohodke.<a href="#_edn1"
name="_ednref1" title="">[1]</a>

(6) V primeru izplačila dohodka v
skladu s prejšnjim odstavkom, mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti
podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko
številko in državo rezidentstva.

Med
Slovenijo in Srbijo obstoji in se uporablja<a href="#_edn2" name="_ednref2"
title="">[2]</a>
Konvencija med Vlado
Republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne gore o izogibanju
dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja /BSCDOD/ (Uradni
list RS – MP, št. 30/03 in 02/04), ki druge dohodke obravnava v 22. členu:

22. člen

Drugi dohodki

1. Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo
kjer koli in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo
samo v tej državi.

2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki
ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če
prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi
državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej ali v tej drugi državi
opravlja samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej in je pravica ali
premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno
poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali
14. člena, odvisno od primera.

Določbe
Konvencije o oprostitvi obračuna davka v Sloveniji (skladno s prvim odstavkom 22. člena
Konvencije - dohodek rezidenta države pogodbenice (Srbije), ki nastane kjerkoli
(v primeru v Sloveniji) in ni obravnavan v prehodnih členih, se obdavči samo v
tej državi (Srbiji), predstavljajo za prejemnika dohodka pravico, ki pa mu
ne pripada avtomatično, temveč jo mora zahtevati.

Uveljavljanje
oprostitve iz Konvencije se bo v danem primeru uveljavljalo s predložitvijo zahtevka
KIDO-8, ki je objavljen s Pravilnikom o obrazcih zahtevkov za uveljavitev
ugodnosti iz mednarodnih podob o izogibanju dvojnega obdavčevanja (UL RS, št.
141/06). Izplačevalec lahko izplača dohodek po nižji stopnji iz Konvencije
šele po pridobljeni (pozitivni) odločbi na vložen zahtevek KIDO-8!!!

Postopek
uveljavljanja oprostitve iz Konvencije je naslednji:

1.      prejemnik! (tj. v danem primeru fizična oseba –
rezident Srbije) dohodka mora plačniku davka<a href="#_edn3" name="_ednref3"
title="">[3]</a> /tj.
izplačevalcu dohodka), predložiti izpolnjen ustrezni zahtevek za oprostitev
davka – v danem primeru gre za t.i. obrazec KIDO-8,

a)     v celoti ugodi – v takšnem primeru
davčni organ izda odločbo v skladu z 82. členom ZDavP-2 (tj. v obliki odtisa
štampiljke na vlogi oziroma dokumentu, pri čemer navede predpise, na podlagi
katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg štampiljke mora biti podpis
pooblaščene osebe.),

b)     ne ugodi, ali mu ne ugodi v celoti –
v takšnem primeru davčni organ izda »navadno« odločbo,

V
primeru, ko plačnik davka ob izplačilu dohodka, izplača dohodek z upoštevanjem
davčne stopnje iz ZDoh-2 (tj. 25%), lahko prejemnik dohodka (fizična oseba iz
Srbije) zahteva vračilo razlike davka.

Pri
zahtevku za vračilo se mora prejemnik dohodka ravnati po določilih 262. člena
ZDavP-2 (vračilo davčnega odtegljaja):

(1) Če plačnik davka ni postopal v skladu z
260. členom tega zakona in je, ne glede na ugodnosti, ki jih določa
mednarodna pogodba, obračunal davek po stopnjah, ki so določene z zakonom o
obdavčenju oziroma s tem zakonom, ali je od tega dohodka izračunal in
odtegnil davek, in je zaradi tega bil plačan višji znesek davka, kot če bi
bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, lahko prejemnik dohodka zahteva
vračilo davka, ki predstavlja razliko med zneskom davka, ki je bil
izračunan ob uporabi stopnje, določene z zakonom o obdavčenju oziroma s tem
zakonom, in zneskom davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje,
določene z mednarodno pogodbo.

(2) Če je bil davek obračunan od dohodka, ki
je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, se prejemniku dohodka vrne
celoten znesek plačanega davka.

(3) Prejemniku dohodka se davek v skladu
s prvim ali drugim odstavkom tega člena vrne na podlagi njegovega pisnega
zahtevka, ki ga vloži pri davčnem organu.

(4) Prejemnik dohodka mora davčnemu organu za vsako
izplačilo dohodka predložiti nov zahtevek.

V primeru iz 262. člena ZDavP-2 mora
prejemnik v primeru zahtevka za vračilo davka, ki se nanaša na druge dohodke,
davčnemu organu predložiti obrazec KIDO-12.

Neodvisno
od okoliščine, ali plačnik davka davek izračuna (odtegne in plača) ob uporabi
stopnje, določene z zakonom o obdavčenju, ali ob uporabi davčne stopnje,
določene z mednarodno pogodbo, ali davka ne obračuna, odtegne in plača, ker je
izplačani dohodek v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka,<a href="#_edn4"
name="_ednref4" title="">[4]</a>
mora plačnik davka ob izplačilu dohodka davčnemu organu predložiti obračun
davčnega odtegljaja.<a href="#_edn5" name="_ednref5" title="">[5]</a>

Izplačevalec
bo o izplačanem dohodku poročal na obrazcu REK-2 (priloga 5), hkrati pa bo ob
predložitvi obrazca REK-2 za izplačilo dohodka fizični osebi – nerezidentu
Slovenije, predložil tudi obrazec Poročilo o dohodkih, izplačanih nerezidentom,
ki so vključeni v obračun davčnih odtegljajev (priloga 6).

V
primeru, ko je treba od dohodka obračunati, odtegniti in plačati davčni
odtegljaj (ob uporabi stopnje, določene z zakonom o obdavčenju, ali ob uporabi
davčne stopnje, določene z mednarodno pogodbo), mora plačnik davka davčni
odtegljaj izračunati in odtegniti ob izračunu dohodka, plačati
pa na dan izplačila dohodka (prvi odstavek 317. člena ZDavP-2).

<h1>PODROČJE: ZDoh-2</h1>

Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi ter mednarodni akti) času
izdaje strokovnega mnenja:

§        
Zakon
o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov
Srbije in Črne gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od
dohodka in premoženja s protokolom /BSCDOD/, Uradni list RS-MP, št. 30/03 in
02/04).

§        
Pravilnikom
o obrazcih zahtevkov za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih podob o izogibanju
dvojnega obdavčevanja, Uradni list RS, št. 141/06.

§        
Pravilnik
o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predložitve
obrazcev davčnemu organu, Uradni list RS, št. 138/06.

</div>

<div>

<a
href="#_ednref1" name="_edn1" title="">[1]</a>
V primeru se postavlja vprašanje – kaj so to občasni dohodki? Pri povračilu
stroškov potencialnemu novemu tujemu poslovnemu partnerju, okoliščine primeru
nakazujejo na »kategorijo« občasnosti.

</div>

<a href="#_ednref2"
name="_edn2" title="">[2]</a>
Iz pojasnila Davčne uprave Republike Slovenije z dne 02.10.2006  izhaja, da se,
čeprav je po podpisu BCSDOD prišlo do osamosvojitve Črne Gore, BCSDOD še naprej
uporablja za vse države, katerih teritorij je enak teritoriju, kot je le-ta
opredeljen v BCSDOD.

</div>

<a
href="#_ednref3" name="_edn3" title="">[3]</a>
Plačnik davka je oseba, ki izplačuje dohodke obdavčljive po ZDoh-2, če ni z
zakonom, ki ureja davčni postopek drugače določeno (tretji odstavke 125. člena
ZDoh-2). Vsebinsko enako plačnika davka opredeljuje tudi ZDavP-2 v prvem
odstavku 58. člena ZDavP-2 – za plačnika davka se šteje pravna oseba, ki
izplača dohodek od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju
izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.

</div>

<a
href="#_ednref4" name="_edn4" title="">[4]</a>
Plačnik davka bo davčno stopnjo, določeno z mednarodno pogodbo oz. določbe
mednarodne pogodbe o oprostitvi, uporabil samo v primeru, če je pred izplačilom
dohodka s strani davčnega organa prejel odobreni zahtevek za uporabo znižane
davčne stopnje oz. oprostitve.

</div>

<a
href="#_ednref5" name="_edn5" title="">[5]</a>
Glej 57. člen ZDavP-2(predvsem četrti in peti odstavek) ter 317. člen ZDavP-2
(prvi odstavek).

</div>

</body>

</html>

ARHIV

NOVICE

TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PRIRASTOM
TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PR ...
20.10.2026 - 14:52:21
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI SPRAŠUJETE, SUPERDAVČNA AI ODGOVARJA!
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI S ...
13.10.2026 - 11:42:20
Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18

ARHIV

POSLOVNI PARTNER IZ SRBIJE – POVRAČILO STROŠKOV IN OBRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA (13.08.2007)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE