www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">


 

Iz
sklopa - modula:
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>

STATISTIKA
& INFO/Svet davkov/Zanimivosti/ …
</div>


 


PREDLOG


ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU


/ZZVZZ-1/


(predlog z dne 01.02.2017 za javno obravnavo – rok za pripombe:
19.03.2017)


 


 
I.         
DEL
<a name=
"_30j0zll"></a>TEMELJNE DOLOČBE
 
1.        
člen
(vsebina
zakona)
(1)      
Ta
zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in kot njegov del sistem
zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki obsega obvezno
zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: obvezno
zavarovanje) in prostovoljno zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem
besedilu: prostovoljno zavarovanje).
(2)      
Ta
zakon določa naloge Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih
skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost) in delodajalcev
v sistemu zdravstvenega varstva.
(3)      
Ta
zakon določa obvezno zavarovanje in v tem okviru ureja:


-          

osebe, ki so obvezno zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovane
osebe);


-          

pravice zavarovanih oseb iz obveznega zavarovanja (v nadaljnjem
besedilu: pravice) in njihove obveznosti;


-          

postopek uveljavljanja pravic v Republiki Sloveniji, državah
članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega
gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske
konfederacije, državah, s katerimi so sklenjeni mednarodni
sporazumi, in drugih državah;


-          

zagotavljanje sredstev za obvezno zavarovanje;


-          

status, organe, organizacijo in delovanje Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), način
urejanja odnosov med Zavodom in izvajalci zdravstvene dejavnosti (v
nadaljnjem besedilu: izvajalci) in dobavitelji medicinskih in
drugih pripomočkov (v nadaljnjem besedilu: dobavitelji) ter
vključitev zdravil in živil v sistem obveznega
zavarovanja;


-          

povrnitev škode Zavodu in neupravičeno pridobljenih sredstev
obveznega zavarovanja;


-          

zbirke podatkov obveznega zavarovanja;


-          

nadzor nad izvajanjem obveznega zavarovanja.
(4)      
S
tem zakonom se v slovenski pravni red prenašajo naslednje
direktive:


-          

Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo
ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in
njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega
zavarovanja (UL L št. 40 z dne 11. 2. 1989, str. 8) v delu, ki se
nanaša na vključevanje zdravil v sistem obveznega
zavarovanja;


-          

Direktiva 79/7/EGS Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem
izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah
socialne varnosti,Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja
moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o
razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS;


-          

Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca
2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem
varstvu (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 45, v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2011/24/EU).
(5)      
S
tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb
EU:


-          

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.
aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166
z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU)
št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter
odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega
gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva,
varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne
politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij,
pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti,
okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in
obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške
(UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1, v nadaljnjem besedilu:
Uredba 883/2004/ES);


-          

Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe
(ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L
št. 284 z dne 30. 10. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo
Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 o spremembi
Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o
koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009
Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L št. 349 z dne 19. 12.
2012, str. 45, v nadaljnjem besedilu: Uredba
987/2009/ES).


 
2.        
člen
(temeljna
načela in cilji zakona)
(1)      
Zdravstveno varstvo temelji na načelih univerzalnosti,
dostopnosti, solidarnosti, vzajemnosti, enakosti, nepridobitnosti
in zagotavljanju visoko kakovostne zdravstvene oskrbe, kot jo
opredeljuje zakon, ki ureja pacientove pravice (v nadaljnjem
besedilu: splošna zdravstvena oskrba).
(2)      
Univerzalnost pomeni, da je vsakomur, v skladu s pogoji
tega zakona, omogočen dostop do zdravstvenega varstva, vključno z
obveznim zavarovanjem.
(3)      
Dostopnost pomeni krajevna bližina izvajalca zdravstvene
dejavnosti, ki so dostopne v razumnem času, brez prekomerne
finančne obremenitve posameznika, z vnaprejšnjo določitvijo
ravnanja ter preglednostjo vsebinskih in postopkovnih pravic
posameznikov. Vsak ima dostop do splošne zdravstvene oskrbe v
skladu s potrebami zdravstvenega stanja. Prednostni dostop se
določi le upoštevaje nujnost zdravstvenega posega.
(4)      
Solidarnost pomeni, da vsak prispeva v skladu s svojimi
ekonomskimi zmožnostmi in prejema splošno zdravstveno oskrbo v
skladu s potrebami zdravstvenega stanja.
(5)      
Enakost pomeni dostop do splošne zdravstvene oskrbe v
skladu s potrebami zdravstvenega stanja, neodvisno od etnične
pripadnosti, spola, starosti, socialnega statusa, sposobnosti
plačila ali druge osebne okoliščine.
(6)      
Nepridobitnost pomeni zagotavljanje splošne zdravstvene
oskrbe na način, da glavni cilj opravljanja zdravstvene dejavnosti
ni ustvarjanje presežka prihodka nad odhodki.
(7)      
Visoko kakovostno splošno zdravstveno oskrbo zagotavljajo
ustrezno usposobljeni izvajalci zdravstvene dejavnosti s sodobno
opremo in postopki zdravljenja, ki so v skladu z individualnim
načrtom zdravljenja namenjeni dosegu ciljev zdravljenja. Ti so
bolezen ali poškodbo prepoznati, jo pozdraviti, preprečiti
poslabšanje ali lajšati tegobe.
(8)      
Temeljni cilj tega zakona je zagotoviti in omogočiti
najvišje dosegljivo zdravje prebivalstva na podlagi naslednjih
ukrepov:


-          

vključitev vseh prebivalcev in aktivnih oseb na območju Republike
Slovenije v sistem obveznega zavarovanja, če ni s tem zakonom, z
mednarodnim sporazumom ali s pravnim redom EU drugače
določeno;


-          

zagotavljanje zdravja s poudarkom na promociji, preventivi in
varovanju zdravja;


-          

načrtovanje razvoja odzivnega sistema zdravstvenega varstva v
skladu z realnimi potrebami prebivalstva ob zagotavljanju
kakovosti, varnosti in učinkovitosti splošne zdravstvene
oskrbe;


-          

načrtovanje, upravljanje, nadzorovanje ter zagotavljanje finančne
vzdržljivosti sistema zdravstvenega varstva.


 
3.        
člen
(pomen
izrazov)
(1)      
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:


1.        

Ambulantna lista zdravil 
je lista zdravil iz tretjega odstavka 238. člena tega
zakona.


2.        

Bolezni in poškodbe izven dela 
so bolezni in zdravstvenega stanja, katerih vzrok nastanka ne
izhaja iz delovnega okolja.


3.        

Bolnišnična lista zdravil 
je lista zdravil iz četrtega odstavka 238. člena tega
zakona.


4.        

Cena zdravila 
je skupni izraz za veljavno cena zdravila, dogovorjeno ceno
galenskega zdravila in določeno ceno magistralnega zdravila in je
podlaga za obračun zdravila iz obveznega zavarovanja.


5.        

Čakalna doba 
ima isti pomen kot v zakonu, ki ureja pacientove
pravice.


6.        

Čakalni seznam 
ima isti pomen kot v zakonu, ki ureja pacientove
pravice.


7.        

Direkcija Zavoda 
je organizacijska enota Zavoda, ki je pristojna tudi za odločanje
na drugi stopnji v postopkih iz prvega odstavka 291. člena tega
zakona.


8.        

Dobavitelj 
je lekarna ali specializirana prodajalna za izvajanje prometa na
drobno z medicinskimi in drugimi pripomočki in ima z Zavodom
sklenjeno pogodbo o izdaji, o izposoji ali o izdaji in izposoji
medicinskih in drugih pripomočkov.


9.        

Drug pripomoček 
je pripomoček, ki je povezan z medicinsko rehabilitacijo določenega
zdravstvenega stanja ali je njegova uporaba povezana z medicinskim
pripomočkom, pa ne gre za medicinski pripomoček.


10.     

Država članica 
je država članica EU, EGP in Švicarska konfederacija, če zanje
velja pravni red EU.


11.     

Dodana 
vrednost zdravila 
je pozitivna vrednost v terapevtskem ali ekonomskem smislu glede na
primerjalna zdravila z list zdravil ali glede na standardno
zdravljenje, ki se oceni na podlagi meril za razvrstitev
zdravila.


12.     

Dodana vrednost živila 
je pozitivna vrednost v terapevtskem ali ekonomskem smislu glede na
primerjalna živila z receptne liste, ali glede na standardno
zdravljenje, ki se oceni na podlagi meril za razvrstitev
živila.


13.     

Dodatna pokojnina 
je pravica iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje
v obliki pokojninske rente v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje.


14.     

Dogovorjena 
cena galenskega zdravila 
je cena, ki jo Zavod dogovori za galensko zdravilo na podlagi tega
zakona in splošnih aktov Zavoda.


15.     

Dogovorjena 
cena zdravila 
je veljavna cena zdravila, ki jo Zavod dogovori za industrijsko
proizvedeno zdravilo.


16.     

Dogovorjena 
cena živila 
je cena, ki jo Zavod dogovori za živilo na podlagi tega zakona in
splošnih aktov Zavoda, in je podlaga za obračun živila iz obveznega
zavarovanja.


17.     

Določena 
cena magistralnega zdravila 
je cena, ki jo Zavod določi za magistralno zdravilo na podlagi tega
zakona in splošnih aktov Zavoda.


18.     

Enako 
zdravilo 
je zdravilo, ki ima enako splošno ime in terapevtsko indikacijo kot
zdravilo s katerekoli liste zdravil.


19.     

Funkcionalno ustrezen medicinski ali drug pripomoček

je medicinski ali drug pripomoček, ki zavarovani osebi glede na
njeno zdravstveno stanje zagotavlja zdravljenje ali medicinsko
rehabilitacijo.


20.     

Imenovani zdravnik 
je organ Zavoda, ki je pristojen tudi za odločanje na prvi stopnji
v postopkih iz prvega odstavka 290. člena tega zakona;


21.     

Imetnik dovoljenja za zdravilo 
je skupni izraz za imetnika dovoljenja za zdravilo iz 1. do 4.
točke, imetnikapotrdila
o priglasitvi paralelne distribucije iz 2. točkeprvega
odstavka 239. člena tega zakona in njegovega zastopnika.


22.     

Izdelovalec galenskega zdravila 
je izvajalec lekarniške dejavnosti,
ki 
za izdelavo galenskega zdravila 
izpolnjuje pogoje 
v skladu z zakonom,
ki ureja zdravila,
in zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost.


23.     

Izločitev 
zdravila in živilapomeni
ukinitev kritja vrednosti zdravila in živila iz obveznega
zavarovanja.


24.     

Izvajalec 
je zdravstveni zavod in druga pravna in fizična oseba, ki opravlja
zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno
dejavnost in ima z Zavodom sklenjeno pogodbo za izvajanje določene
zdravstvene oskrbe.


25.     

JAZMP 
je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske
pripomočke.


26.     

Kartica zdravstvenega zavarovanja 
je identifikacijski dokument, s katerim zavarovana oseba uveljavlja
pravice pri izvajalcih in dobaviteljih.


27.     

Liste zdravil 
je skupni izraz za receptno, ambulantno in bolnišnično listo
zdravil.


28.     

Listina 
je listina, potrebna za uresničevanje obveznega zavarovanja, izdana
v papirni ali elektronski obliki.


29.     

Magistralno zdravilo 
je zdravilo, ki se izdala v lekarni za zavarovano osebo ali skupino
zavarovanih oseb, če za doseganje terapevtskega učinka na trgu v
Republiki Sloveniji ni industrijsko proizvedenega ali galenskega
zdravila z list zdravil z enako ali primerljivo sestavo učinkovin
in v primerljivi jakosti ali farmacevtski obliki, in se ga izda
neposredno po izdelavi.


30.     

Medicinski pripomoček 
je medicinski pripomoček, ki se izda na naročilnico, in medicinski
pripomoček, ki ga v breme lastnih materialnih stroškov izda
izvajalec.


31.     

Mednarodni sporazum 
je sporazum o socialnem zavarovanju, ki ga je Republika Slovenija
sklenila z eno ali več drugimi državami.


32.     

Motnja 
v preskrbi z živilom 
ima smiselno enak pomen kot motnja v preskrbi z zdravilom v zakonu,
ki ureja zdravila.


33.     

Nadzorni organ Zavoda 
je pooblaščena oseba Zavoda za opravljanje nadzora nad
uresničevanjem pravic in obveznosti iz obveznega zavarovanja in za
opravljanje nadzora nad izpolnjevanjem pogodb, sklenjenih z
izvajalci in dobavitelji.


34.     

Najdaljša dopustna čakalna doba 
je doba, ki jo za posamezno zdravstveno storitev glede na stopnjo
nujnosti določa predpis, ki ureja najdaljše dopustne čakalne dobe
za posamezne zdravstvene storitve.


35.     

Najvišja priznana vrednost 
je cenovni standard, do katerega se krije zdravilo in živilo iz
obveznega zavarovanja, ki ga določi Zavod na podlagi tega zakona in
splošnega akta Zavoda.


36.     

Napotni zdravnik 
je zdravnik, pri katerem zavarovana oseba uveljavi zdravstveno
oskrbo na podlagi napotnice ali napotnice EU, in opravlja
zdravstveno dejavnost na isti ali višji ravni kot zdravnik ali drug
pristojni zdravstveni delavec, ki je izdal napotnico ali napotnico
EU.


37.     

Napotnica 
je listina Zavoda, s katero osebni ali napotni zdravnik ali drug
pristojni zdravstveni delavec prenese pooblastilo za ugotavljanje
bolezni ali poškodbe in njeno zdravstveno oskrbo na drugega
zdravnika ali drugega pristojnega zdravstvenega delavca na višji
ali isti ravni zdravstvene dejavnosti.


38.     

Napotnica EU 
jelistina,
ki jo v okviru zdravstvene storitve iz 1., 2. ali 3. točke prvega
odstavka 160. člena tega zakona predpiše zdravnik v drugi državi
članici EU, ki izpolnjuje enake pogoje kot pristojni
zdravnik.


39.     

Naročilnica 
je listina Zavoda, na podlagi katere lahko zavarovana oseba pridobi
medicinski ali drug pripomoček za zdravljenje ali nego na domu in
jo izda pristojni zdravnik ali drug pristojni zdravstveni
delavec.


40.     

Naročilnica EU 
je naročilnici enakovredna listina, ki jo v okviru zdravstvene
storitve iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 160. člena tega
zakona izda oseba v drugi državi članici EU, ki izpolnjuje enake
pogoje kot pristojni zdravnik ali drug pristojni zdravstveni
delavec v Republiki Sloveniji.


41.     

NIJZ 
je Nacionalni inštitut za javno zdravje.


42.     

Novo zdravilo 
je zdravilo, ki glede na splošno ime še ni razvrščeno na nobeno
listo zdravil, in zdravilo s katerekoli liste zdravil s terapevtsko
indikacijo, ki še ni razvrščena na nobeno listo zdravil.


43.     

Novo živilo 
je živilo, ki glede na sestavo še ni razvrščeno na receptno listo,
in živilo z receptne liste s terapevtsko indikacijo, ki še ni
razvrščena na receptno listo.


44.     

Območna enota Zavoda 
je organizacijska enota Zavoda, ki je pristojna tudi za odločanje
na prvi stopnji v postopkih iz prvega odstavka 291. člena tega
zakona.


45.     

Osebni zdravnik 
je skupni izraz za 
osebnega splošnega zdravnika, osebnega otroškega zdravnika,
osebnega zobozdravnika in osebnega ginekologa, 
ki ga zavarovana oseba izbere na osnovni ravni zdravstvene
dejavnosti v skladu s tem zakonom in splošnimi akti
Zavoda.


46.     

Partner 
je zakonec, zunajzakonski partner, partner iz partnerske zveze ali
partner iz nesklenjene partnerske zveze.


47.     

Podobno živilo 
je živilo, ki je glede na sestavo in terapevtsko indikacijo
primerljivo živilu z receptne liste.


48.     

Podzakonski akt 
je na podlagi tega zakona izdan predpis in splošni akt
Zavoda.


49.     

Poklicna pokojnina 
je pravica iz obveznega dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v
obliki poklicne pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje.


50.     

Poškodba pri delu in poklicna bolezen 
ima isti pomen kot v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.


51.     

Pravila koordinacije sistemov socialne varnosti

so določila Uredbe 883/2004/ES in Uredbe 987/2009/ES.


52.     

Pravni red EU 
so pravni predpisi EU na področju koordinacije sistemov socialne
varnosti, ki se v Republiki Sloveniji neposredno
uporabljajo.


53.     

Preventivni pregled 
je pregled, na podlagi katerega se spremlja zdravstveno stanje
posameznika, odkriva dejavnike tveganja ali bolezni in zagotavlja
pravočasno zdravljenje.


54.     

Prijavljeno prebivališče 
je stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji v skladu s
predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča.


55.     

Prilagoditev 
je poseg v medicinski ali zobno-protetični pripomoček, s katerim ta
dobi ustrezne lastnosti za zavarovano osebo glede na njeno
zdravstveno stanje, ki ga predvidi proizvajalec medicinskega
pripomočka ali izvajalec zobozdravstvenih storitev.


56.     

Primerjalna 
terapevtska vrednost zdravila ali živila 
je razlika med učinkovitostjo dveh ali več zdravil ali živil ali
razlika med učinkovitostjo zdravila ali živila in standardnega
zdravljenja, ki ne vključuje tega zdravila ali živila, ki
predstavlja primerljivo alternativo za doseganje želenega izida
zdravljenja v klinični praksi.


57.     

Primerjalno zdravilo 
je zdravilo, ki je osnova za primerjavo zdravila pri ocenjevanju
primerjalne terapevtske vrednosti zdravila in farmakoekonomskih
podatkov.


58.     

Primerjalno živilo 
je živilo, ki je osnova za primerjavo živila pri ocenjevanju
primerjalne terapevtske vrednosti živila, prilagojenosti sestave
hranil v živilu, specifične za zdravstveno stanje, in
farmakoekonomskih podatkov.


59.     

Primerljiva 
farmacevtska oblika zdravila 
je različna farmacevtska oblika zdravila s primerljivim sproščanjem
in enakim načinom uporabe.


60.     

Primerljivi 
odmerek zdravila 
je odmerek zdravila, ki glede na podatke iz povzetka glavnih
značilnosti zdravila in strokovne literature daje primerljiv
klinični učinek glede na primerjalno zdravilo.


61.     

Pripomoček (artikel) 
je serijsko izdelan medicinski pripomoček.


62.     

Priporočeni 
odmerek zdravila 
je vzdrževalni odmerek zdravila za 70 kilogramov težko odraslo
osebo za določeno terapevtsko indikacijo.


63.     

Pristojni zdravnik 
je osebni zdravnik, napotni zdravnik 
ali drug zdravnik pri izvajalcu, ki je na podlagi zakona ali
splošnega akta Zavoda pristojen izvesti določeno zdravstveno oskrbo
ali izvesti drugo storitev v okviru obveznega
zavarovanja.


64.     

Pristojni zdravstveni delavec 
je zdravstveni delavec, ki je 
na podlagi zakona ali splošnega akta Zavoda pristojen izvesti
določeno storitev zdravstvene oskrbe ali drugo storitev iz
obveznega zavarovanja.


65.     

Prispevek 
je prispevek za obvezno zavarovanje, ki je obvezna denarna dajatev,
ki jo zavezanec plača za uresničevanje pravic.


66.     

Proizvajalec živila 
je skupni izraz za proizvajalca živila in njegovega
zastopnika.


67.     

Razumen čas 
ima isti pomen kot 
v zakonu, ki ureja pacientove pravice.


68.     

Recept 
je listina Zavoda za predpis zdravila in živila z receptne
liste.


69.     

Recept EU 
je listina za predpis zdravila in živila z receptne liste, ki jo v
okviru zdravstvene storitve iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka
160. člena tega zakona predpiše zdravnik v drugi državi članici EU,
ki izpolnjuje enake pogoje kot pristojni zdravnik.


70.     

Receptna lista 
je lista zdravil iz drugega odstavka 238. člena tega
zakona.


71.     

Splošni akt Zavoda 
je splošni akt Zavoda za izvajanje obveznega
zavarovanja.


72.     

Standard kakovosti zdravstvene storitve 
je standard, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno
dejavnost.


73.     

Terapevtska 
indikacija zdravila 
je zdravstveno stanje, pri katerem lahko zdravilo učinkuje v smislu
ozdravitve ali izboljšanja, ki je navedeno v povzetku glavnih
značilnosti zdravila ali terapevtski smernici ali priporočilu ali
ima podlago v klinični raziskavi.


74.     

Terapevtska 
skupina zdravil 
je skupina industrijsko proizvedenih zdravil z receptne liste iz
255. člena tega zakona.


75.     

Tujec 
je oseba, 
kot je opredeljena v zakonu, ki ureja tujce.


76.     

Tuj izvajalec 
je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki izvaja zdravstveno oskrbo
izven Republike Slovenije.


77.     

Veljavna cena zdravila 
je določena ali dogovorjena cena zdravila v skladu s predpisi, ki
urejajo zdravila.


78.     

Začasna nezmožnost za delo 
je zadržanost zaradi bolezni ali poškodbe.


79.     

Začasna zadržanost od dela 
je zadržanost iz vseh razlogov iz prvega odstavka 115. člena tega
zakona.


80.     

Zastopnik proizvajalca 
je poslovni subjekt, ki ima s proizvajalcem sklenjeno pogodbo o
zastopanju in izpolnjuje pogoje za opravljanje prometa na debelo z
medicinskimi ali drugimi pripomočki.


81.     

Zavarovalna podlaga 
je pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega
razmerja.


82.     

Zavarovalni čas 
je zavarovalni čas, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


83.     

Zavarovalno razmerje 
je razmerje med Zavodom in zavarovano osebo, ki po samem zakonu
nastopi s pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe in preneha z
izgubo lastnosti zavarovane osebe.


84.     

Zavarovalnica 
je pravna oseba, ki opravlja dejavnost prostovoljnega zavarovanja v
skladu s predpisi, ki urejajo zavarovalništvo.


85.     

Zdravilo 
je skupni izraz za industrijsko proizvedeno, galensko in
magistralno zdravilo.


86.     

Zdravilo na recept 
je zdravilo z receptne liste, ki se predpiše na recept ali recept
EU.


87.     

Zdravstvena dokumentacija 
ima isti pomen kot v zakonu, ki ureja zbirke podatkov s področja
zdravstvenega varstva.


88.     

Zdravstvena komisija 
je organ Zavoda, ki je pristojen tudi za odločanje na drugi stopnji
v postopkih iz prvega odstavka 290. člena tega zakona.


89.     

Zdravstvena oskrba 
je zdravstvena oskrba, ki se zagotavlja iz obveznega zavarovanja in
obsega pravico do zdravstvenih storitev, pravico do zdravil,
pravico do živil ter pravico do medicinskih in drugih
pripomočkov.


90.     

Zdravstvena tehnologija 
je tehnologija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zdravstveno
dejavnost.


91.     

Zdravstveni delavec 
je skupni izraz za zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca
v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost.


92.     

Zdravstveno nadomestilo 
je obvezno plačilo zavarovane osebe za obvezno zavarovanje, ki ima
značaj javnofinančnih sredstev.


93.     

Zobno-protetični pripomoček 
je pripomoček, ki je sestavni del zobozdravstvene
storitve.


94.     

Živilo 
je živilo za posebne zdravstvene namene kot je opredeljeno v
predpisih, ki urejajo živila za posebne zdravstvene
namene.


95.     

Živilo 
na recept 
je živilo z receptne liste, ki se predpiše na recept ali recept
EU.
(2)      
Izrazi medicinski pripomoček (pojem), proizvajalec in
predstavnik proizvajalca imajo isti pomen kot v zakonu, ki ureja
medicinske pripomočke.
(3)      
Drugi izrazi, uporabljani v tem zakonu, imajo isti pomen
kot v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost, in predpisih, ki
urejajo zdravila in živila.

 
<a name=
"_1fob9te"></a>II.        
DEL
<a name=
"_3znysh7"></a>ZDRAVSTVENO VARSTVO
 
4.        
člen
(zdravstveno
varstvo in naloge Republike Slovenije)
(1)      
Zdravstveno varstvo obsega aktivnosti Republike Slovenije,
lokalnih skupnosti, delodajalcev in drugih pravnih in fizičnih oseb
na področju ohranjanja in krepitve zdravja, preprečevanja,
zgodnjega odkrivanja in pravočasnega zdravljenja, nege in
rehabilitacije zbolelih in poškodovanih.
(2)      
Republika Slovenija uresničuje svoje
naloge na področju zdravstvenega varstva s tem, da:


-          

načrtuje in usklajuje sistem zdravstvenega varstva in določa
strategijo, naloge ter cilje zdravstvenega varstva;


-          

sprejema predpise na področju zdravstvenega varstva in
zdravstvenega zavarovanja in nadzoruje njihovo
izvajanje;


-          

z ukrepi davčne, gospodarske in drugih politik spodbuja razvijanje
zdravih življenjskih navad ter ohranjanje in krepitev zdravja na
vseh področjih;


-          

zagotavlja razvoj zdravstvenega informacijskega sistema;


-          

skrbi za izenačitev socialno-ekonomskih razlik preko zagotavljanja
dodatnih sredstev za izvajanje javne zdravstvene dejavnosti na
primarni ravni na demografsko ogroženih območjih;


-          

določa sistem obveznega zavarovanja, njegovo financiranje in nadzor
nad njegovim delovanjem;


-          

določa pravice in obveznosti obvezno zavarovanih oseb;


-          

določa sistem prostovoljnih zavarovanj;


-          

oblikuje mrežo javne zdravstvene službe in določa merila za
vključitev vanjo, upoštevajoč dostopnost do zdravstvene oskrbe po
posameznih območjih;


-          

določa usmeritve in obveznosti lokalnih skupnosti in delodajalcev
pri ohranjanju in krepitvi zdravja;


-          

zagotavlja finančna sredstva za naloge iz svoje pristojnosti,
določene s tem zakonom.
(3)      
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka
Državni zbor Republike Slovenije sprejme Resolucijo zdravstvenega
varstva (v nadaljnjem besedilu: Resolucija) za obdobje šestih
let.
(4)      
Predlog Resolucije pripravi ministrstvo, pristojno za
zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v sodelovanju z NIJZ,
Zdravstvenim svetom, Zavodom, zbornicami s področja zdravstvene
dejavnosti in združenjem izvajalcev javne zdravstvene
dejavnosti.
(5)      
Za
uresničevanje nalog, določenih v Resoluciji, ministrstvo sprejme
Akcijski načrt zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu:
Akcijski načrt), ki temelji na izhodiščih ekonomske in socialne
politike ter makroekonomskih izhodiščih Vlade Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: Vlada) za načrtovanje javnih financ in se v
primeru sprememb ustrezno dopolnjuje in revidira.
(6)      
Ministrstvo sprejme Akcijski načrt za naslednje koledarsko
leto v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, do
31.
oktobra tekočega leta. Obstoječi Akcijski načrt se uporablja do
sprejema novega Akcijskega načrta.

 
5.        
člen
(finančne
obveznosti Republike Slovenije)

Republika Slovenija zagotavlja iz proračuna finančna
sredstva za:


1.     

spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja in kakovosti
življenja, skupaj z dejavniki, ki vplivajo na zdravje;


2.     

izvajanje ukrepov na področju promocije, preventive in varovanja
zdravja, ter ocenjevanje učinkovitosti sprejetih
ukrepov;


3.     

izvajanje zdravstvenih ukrepov ob epidemijah, elementarnih nesrečah
in drugih izrednih razmerah;


4.     

načrtovanje in zagotavljanje sistema javne zdravstvene dejavnosti,
njegovo organizacijo ter nadzor;


5.     

financiranje poskusnih in raziskovalnih projektov za hitrejšo
uvedbo novih zdravstvenih tehnologij;


6.     

izobraževalno in raziskovalno dejavnost izvajalcev zdravstvene
dejavnosti na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki ni
financirana iz drugih virov, neposredno ali preko državnih agencij
ali drugih oblik;


7.     

plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pripravnikov in
specializantov v mreži javne zdravstvene službe;


8.     

sofinanciranje mednarodnega sodelovanja na področju zdravstvenega
varstva;


9.     

sofinanciranje humanitarnih, invalidskih, strokovnih in drugih
društev ter organizacij na področju zdravja;


10.  

dejavnost preskrbe s krvjo in delov človeškega telesa v skladu s
predpisi, ki urejajo preskrbo s krvjo in deli človeškega
telesa;


11.  

zdravstvene preglede vojakov na prostovoljnem služenju ter oseb, ki
pogodbeno opravljajo vojaško službo v rezervni sestavi Slovenske
vojske, za določitev ocene zdravstvene sposobnosti za vojaško
službo, za službo v rezervni sestavi policije ali v pomožni
policiji ali službo v Civilni zaščiti ali drugih reševalnih
sestavah, ki jih organizirajo državni organi;


12.  

posebne pravice, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, v skladu
s predpisi, ki urejajo pravice vojnih invalidov in civilnih
invalidov vojne, vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in
udeležencev drugih vojn;


13.  

nujno zdravljenje oseb, ki niso vključene v obvezno
zavarovanje;


14.  

načrtovanje, upravljanje in nadziranje zdravstvenega
informacijskega sistema;


15.  

naloge javnih pooblastil, ki jih imajo pristojne
zbornice;


16.  

kritje stroškov dela organov, ki izvajajo naloge varovanja
pacientovih pravic zunaj izvajalcev zdravstvene dejavnosti, v
skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;


17.  

plačilo prispevkov in zdravstvenega nadomestila za določene skupine
zavarovancev v skladu s tem zakonom;


18.  

plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za zavezance, ki jim je
oprostitev plačila teh obveznosti določena z drugim
zakonom;


19.  

javne zdravstvene zavode, ki jih je ustanovila, in sicer za
investicije in druge obveznosti, določene z zakonom;


20.  

dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene dejavnosti na
primarni ravni na demografsko ogroženih območjih;


21.  

višji standard za medicinske in druge pripomočke.


 
6.        
člen
(naloge
lokalnih skupnosti)
(1)      
Lokalna skupnost uresničuje naloge na področju
zdravstvenega varstva, s tem da:


-          

oblikuje in izvaja zdravstveno vzgojo ter programe za preventivo,
promocijo in varovanje zdravja prebivalstva na svojem območju,
spreminjanja življenjskih navad na področju prehranjevanja,
fizičnih aktivnosti ter preprečevanja in zmanjševanja
odvisnosti;


-          

sofinancira humanitarne, invalidske, strokovne in druge naloge
društev ter organizacij za medsebojno pomoč;


-          

zagotavlja zdravstveno varstvo pripadnikov Civilne zaščite,
gasilskih in drugih splošnih reševalnih služb med usposabljanjem in
opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah
ter drugih operativnih sestavah, ki jih organizirajo občine, če
tega nimajo urejenega na drugi podlagi;


-          

ustanavlja javne zdravstvene zavode in javne zavode za opravljanje
lekarniške dejavnosti;


-          

zagotavlja sredstva za investicije in druge obveznosti javnih
zdravstvenih zavodov, ki jih je ustanovila za naloge določene z
zakonom;


-          

organizira in izvaja dejavnost ugotavljanja vzroka smrti na svojem
območju.
(2)      
Lokalna skupnost zagotavlja iz proračuna finančna sredstva
za:


-          

naloge iz prejšnjega odstavka;


-          

plačilo prispevkov in zdravstvenega nadomestila za določene skupine
zavarovancev, določene s tem zakonom;


-          

javne zdravstvene zavode, ki jih je ustanovila, in sicer za
investicije in druge obveznosti, določene z zakonom. Če je
ustanovitelj javnega zdravstvenega zavoda več lokalnih skupnosti,
se kritje razdeli na ustanoviteljice glede na število
prebivalcev.


 
7.        
člen
(naloge
delodajalcev)
(1)      
Delodajalec opravlja naloge povezane z zagotavljanjem
zdravega delovnega okolja, v skladu s cilji, določenimi v
Resoluciji in na podlagi predpisov, ki urejajo varnost in zdravje
pri delu.
(2)      
Sredstva za financiranje nalog iz prejšnjega odstavka
zagotovi delodajalec.

 
III.       
DEL
<a name=
"_tyjcwt"></a>ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
 
<a name=
"_3dy6vkm"></a>I. poglavje
OPREDELITEV
 
8.        
člen
(zdravstveno
zavarovanje)
(1)      
Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno
zavarovanje za tveganje nastanka bolezni in poškodb, ki nastanejo
izven dela ali pri delu.
(2)      
Obvezno zavarovanje je vrsta obveznega socialnega
zavarovanja, ki se izvaja kot javna služba, in obsega:


-          

zavarovanje za primer bolezni, poroda in poškodbe izven
dela;


-          

zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne
bolezni.
(3)      
Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja v Republiki
Sloveniji je Zavod.
(4)      
Stroške zdravstvene oskrbe in druge stroške za
primer bolezni, poroda in poškodbe, katerih
plačilo ni pravica, plača posameznik iz lastnih sredstev. Za
plačilo teh stroškov, katerih plačilo ni pravica, se lahko
posameznik prostovoljno zavaruje.
(5)      
Prostovoljno zavarovanje izvajajo
zavarovalnice.

 
<a name=
"_1t3h5sf"></a>II. poglavje
<a name=
"_4d34og8"></a>OBVEZNO ZAVAROVANJE
 
9.        
člen
(obvezno
zavarovanje)
(1)      
Zavarovalno razmerje med  zavarovano osebo in Zavodom
nastane in preneha na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo in
prenehanjem pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje.
(2)      
Nastanek in prenehanje pravnega razmerja Zavodu sporoči
pravna in fizična oseba, ki je po tem zakonu zavezanec za prijavo v
obvezno zavarovanje in odjavo iz obveznega zavarovanja (v
nadaljnjem besedilu: zavezanec za prijavo).
(3)      
Obseg obveznega zavarovanja določa ta zakon.
(4)      
Za
uresničevanje pravic zavarovanci, njihovi delodajalci in drugi
zavezanci, določeni v tem zakonu, plačujejo prispevke in
zdravstveno nadomestilo v sorazmerju s svojimi dohodki oziroma
osnovami, ki jih določa ta zakon.

 
III.
poglavje
OBVEZNO
ZAVAROVANE OSEBE
 
<a name=
"2s8eyo1"></a>10.     
člen
(zavarovane
osebe)
<a name=
"17dp8vu"></a>(1)      
Obvezno zavarovane osebe po tem zakonu so zavarovanci iz
11. do 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec)
in po njih zavarovani družinski člani iz 24. in 25. člena tega
zakona (v nadaljnjem besedilu: družinski član).
(2)      
Obvezno so zavarovane osebe, za katere se v skladu s
pravnim redom EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije, ki ureja
obvezna socialna zavarovanja.

 
11.     
člen
(osebe v
delovnem razmerju)
(1)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v delovnem razmerju na
območju Republike Slovenije.
(2)      
Obvezno se zavarujejo izvoljeni in imenovani nosilci javne
ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne
oblasti ali v organih lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, če
prejemajo za to funkcijo plačo.
(3)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v delovnem razmerju pri
delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so poslani na delo
v tujino, če ni s predpisi EU ali z mednarodnim sporazumom drugače
določeno.
(4)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so na območju Republike
Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in
ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če ni
z drugim predpisom ali mednarodnim sporazumom drugače
določeno.
(5)      
Obvezno se zavarujejo osebe s prijavljenim prebivališčem,
zaposlene pri tujem delodajalcu, ki niso zavarovane pri tujem
nosilcu zdravstvenega zavarovanja.

 
12.     
člen
(samozaposlene
osebe)
(1)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji
samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno
dejavnost.
(2)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji
opravljajo versko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo versko
svobodo.
(3)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji
izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki
urejajo izvajanje rejniške dejavnosti.

 
13.     
člen
(družbeniki in
ustanovitelji, ki so poslovodne osebe)

Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki osebnih
družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji
zavodov v Republiki Sloveniji, in so hkrati poslovodne
osebe.

 
14.     
člen
(osebe, ki
opravljajo kmetijsko dejavnost)

Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v skladu s predpisi, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovane iz
naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.

 
15.     
člen
(vojaki)

Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju
vojaškega roka.

 
16.     
člen
(uživalci
pravic)
(1)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki prejemajo denarno
nadomestilo iz 122. člena tega zakona.
(2)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v skladu s predpisi, ki
urejajo trg dela, upravičene do denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti.
(3)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v skladu s predpisi, ki
urejajo starševsko varstvo, upravičene do:


-          

starševskega nadomestila, če niso upravičene do starševskega
dopusta,


-          

starševskega nadomestila po prenehanju delovnega
razmerja,


-          

plačila sorazmernega dela prispevkov in dela s krajšim delovnim
časom zaradi varstva in nege otroka za razliko do polnega delovnega
časa,


-          

delnega plačila za izgubljeni dohodek ali


-          

plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več
otrok.
(4)      
Obvezno se zavarujejo družinski pomočniki, ki so v skladu
s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, upravičeni do delnega
plačila za izgubljeni dohodek.
(5)      
Obvezno se zavarujejo osebe s prijavljenim prebivališčem,
ki so v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, upravičene do nadomestila za čas poklicne
rehabilitacije.
(6)      
Obvezno se zavarujejo osebe s prijavljenim prebivališčem,
ki prejemajo pokojnino v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, ali preživnino v skladu s predpisi, ki
urejajo preživninsko varstvo kmetov. Za pokojnino se šteje
pokojnina iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
ter poklicna pokojnina.
(7)      
Obvezno se zavarujejo osebe s prijavljenim prebivališčem,
ki prejemajo pokojnino od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja,
če ni s pravnim redom EU ali z mednarodnim sporazumom drugače
določeno.
(8)      
Obvezno se zavarujejo osebe s prijavljenim prebivališčem,
ki so v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, upravičene do nadomestila zaradi
invalidnosti.
(9)      
Obvezno se zavarujejo osebe s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki so upravičene do invalidnine v skladu s
predpisi, ki urejajo pravice vojnih invalidov, civilnih invalidov
vojne, vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja in udeležencev
drugih vojn ter republiške priznavalnine.
(10)   
Obvezno se zavarujejo osebe s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
udeležencev vojn, upravičene do priznavalnine.
(11)   
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v skladu s predpisi, ki
urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih odraslih
oseb, upravičene do nadomestila za invalidnost.
(12)   
Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v skladu s predpisi, ki
urejajo socialno varstvene prejemke, upravičene do trajne
denarne socialne pomoči.

 
17.     
člen
(begunci in
osebe s subsidiarno zaščito)

Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v skladu s predpisi, ki
urejajo mednarodno zaščito, pridobile status begunca ali uživajo
subsidiarno zaščito.

 
18.     
člen
(tujci, ki se
izobražujejo)

Obvezno se zavarujejo tujci, ki se izobražujejo ali
izpopolnjujejo v Republiki Sloveniji.

 
19.     
člen
(otroci, ki
niso zavarovani kot družinski člani)

Obvezno se zavarujejo otroci s prijavljenim prebivališčem,
ki niso obvezno zavarovani kot družinski člani na podlagi 24. člena
tega zakona, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega ali četrtega
odstavka 24. člena tega zakona.

 
20.     
člen
(upravičenci do
plačila prispevka za obvezno zdravstveno
zavarovanje)

Obvezno se zavarujejo osebe s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upravičene do plačila
prispevka za obvezno zavarovanje.

 
21.     
člen
(osebe s
prebivališčem v Republiki Sloveniji)
(1)      
Obvezno se zavarujejo osebe s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji.
(2)      
Obvezno se zavarujejo osebe, ki imajo prijavljeno
prebivališče zaradi združitve z družino.

 
22.     
člen
(priporniki in
obsojenci)
(1)      
Obvezno se zavarujejo priporniki, ki niso obvezno
zavarovani po drugi zavarovalni podlagi.
(2)      
Obvezno se zavarujejo obsojenci na prestajanju kazni
zapora, mladoletniškega zapora, mladoletniki na prestajanju
vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, osebe, ki jim je izrečen
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zdravstvenem zavodu ter obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola
in drog.
(3)      
Ne
glede na prejšnji odstavek, obsojenci, ki prestajajo kazen zapora
ob koncu tedna ali na domu v skladu s predpisi, ki urejajo
izvrševanje kazenskih sankcij, ostanejo obvezno zavarovani po
zavarovalni podlagi kot pred nastopom prestajanja te
kazni.

 
23.     
člen
(prednostni red
obveznega zavarovanja)
(1)      
Če
oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje
po več zavarovalnih podlagah iz 11. do 21. člena tega zakona, se
obvezno prednostno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je
navedena pred drugimi.
(2)      
Če
je zavarovana oseba po prednostni zavarovalni podlagi obvezno
zavarovana za manj kot polni delovni ali zavarovalni čas, se do
polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavaruje po prednostni
zavarovalni podlagi iz 11. do 16. člena tega zakona. Za polni
delovni čas šteje polni delovni čas v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih, zavarovalni čas pa znaša 40 ur na teden.
(3)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se zavarovana oseba iz 11. člena tega
zakona, ki je hkrati samozaposlena oseba ali družbenik ali
ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, za razliko do polnega
delovnega časa zavaruje po tretji alineji tretjega odstavka 16.
člena tega zakona.
(4)      
Ne
glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se zavarovanci
iz 11. do 21. člena tega zakona in družinski člani iz 24. in 25.
člena tega zakona prednostno zavarujejo po drugem odstavku 22.
člena tega zakona z dnem nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga
za obvezno zavarovanje.

 
24.     
člen
(otrok kot
družinski član)
(1)      
Kot
družinski član zavarovanca je obvezno zavarovan:


-          

zavarovančev otrok in otrok, ki je z odločbo pristojnega organa
nameščen v družino z namenom posvojitve;


-          

otrok partnerja, ki živi z njima in ni zavarovan po enem od
staršev;


-          

otrok, za katerega skrbijo stari starši ali za katerega skrbi brat,
sestra ali druga oseba;


-          

otrok, ki je nameščen v rejništvo, če se ne more zavarovati po enem
od staršev;


-          

otrok, ki mu je določen skrbnik, če se ne more zavarovati po enem
od staršev.
(2)      
Otrok je obvezno zavarovan kot družinski član, če ni
zavarovanec po zavarovalni podlagi iz 11. do 20. ali 22. člena tega
zakona in ima prijavljeno prebivališče.
(3)      
Otrok je obvezno zavarovan kot družinski član do 18. leta
starosti. Po tej starosti je otrok obvezno zavarovan kot družinski
član, če se šola, do zaključka programa druge bolonjske stopnje ali
programa enovitega bolonjskega študija, vendar najdlje do 26. leta
starosti.
(4)      
Otrok iz prejšnjega odstavka, ki postane nezmožen za delo,
je obvezno zavarovan kot družinski član dokler traja ta
nezmožnost.

 
25.     
člen
(partner kot
družinski član)
(1)      
Kot
družinski član zavarovanca je lahko obvezno zavarovan njegov
partner, če ni zavarovanec po zavarovalni podlagi iz 11. do 20. ali
22. člena tega zakona, ima prijavljeno prebivališče in izpolnjuje
enega od naslednjih pogojev:


-          

varuje in vzgaja otroka do vstopa v prvi razred osnovne
šole;


-          

varuje in vzgaja otroka iz četrtega odstavka prejšnjega
člena;


-          

je vpisan v evidenco brezposelnih oseb;


-          

je nezmožen za delo.
(2)      
Šteje se, da je partner nezmožen za delo, če je starejši
od 65 let ali ima odločbo pristojnega organa o nezmožnosti za
delo.
(3)      
Zunajzakonski partner in partner iz nesklenjene partnerske
zveze je obvezno zavarovan kot družinski član, če pred vložitvijo
prijave v obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: prijava v
zavarovanje) z zavarovancem že vsaj dve leti živita v življenjski
skupnosti, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in
družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo
oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo partnersko zvezo, v pravnih
posledicah izenačena s partnersko zvezo. Domneva se, da med dvema
osebama obstaja življenjska skupnost, ne glede na njen čas
trajanja, če imata skupnega otroka in ni razlogov, zaradi katerih
bi bila življenjska skupnost neveljavna.
(4)      
Partner je obvezno zavarovan kot družinski član tudi po
razvezi zakonske ali partnerske zveze oziroma po prenehanju
zunajzakonske skupnosti ali nesklenjene partnerske zveze, če mu je
s sodno odločbo prisojena preživnina ali je preživnina sporazumno
določena, in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega
člena.

 
IV.
poglavje
PRIJAVA V
OBVEZNO ZAVAROVANJE IN ODJAVA IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
 
1.        
Lastnost zavarovane osebe

 
26.     
člen
(pridobitev in
izguba lastnost zavarovane osebe)
(1)      
Oseba pridobi lastnost zavarovane osebe po samem zakonu z
dnem, ko nastane pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje, in je prijavljena v obvezno zavarovanje.
(2)      
Oseba izgubi lastnost zavarovane osebe po samem zakonu z
dnem, ko preneha pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje.
(3)      
Oseba iz 11. člena tega zakona pridobi lastnost zavarovane
osebe največ za polni delovni čas na teden, preko polnega
delovnega časa na teden pa le, če ima sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja dopolnilnega dela v skladu
s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
(4)      
Če
ima oseba sočasno sklenjeni dve ali več delovnih razmerij, pridobi
lastnost zavarovane osebe:


-          

iz vseh sklenjenih delovnih razmerij, če skupni delovni čas ne
presega polni delovni čas na teden,


-          

iz vseh delovnih razmerij, če skupni delovni čas presega polni
delovni čas na teden, vendar se število ur obveznih zavarovanj iz
prej sklenjenega delovnega razmerja zmanjša tako, da skupaj z urami
iz pozneje sklenjenega delovnega razmerja ne presega polni delovni
čas na teden ali


-          

iz pozneje sklenjenega delovnega razmerja, če je sklenjeno za polni
delovni čas na teden.
(5)      
Zavarovancem iz 12., 13. in 14. člena tega zakona preneha
lastnost zavarovane osebe iz tega naslova z dnem, ko postane
odločba o ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti ali o pridobitvi
pravice do invalidske pokojnine pravnomočna.
(6)      
Oseba iz 21. člena tega zakona pridobi lastnost zavarovane
osebe z dnem izpolnitve pogojev za obvezno
zavarovanje, če je prijava vložena v roku iz četrtega
odstavka 28. člena tega zakona, sicer pa z dnem vložitve prijave v
zavarovanje, in traja do izpolnitve pogojev za obvezno
zavarovanje iz drugega naslova.
(7)      
Zavarovanec iz 21. člena tega zakona lahko prekine
obvezno zavarovanje, če predloži
dokazilo o vključitvi v obvezno zavarovanje v drugi državi, ali če
je prijavil začasni odhod z območja Republike Slovenije v skladu s
predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča, in če ni s pravnim redom
EU drugače določeno. Zavarovanje se prekine z dnem vložitve odjave
iz obveznega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: odjava iz
zavarovanja) in traja do prenehanja razlogov za
prekinitev.

 
27.     
člen
(uveljavljanje
pravic po izgubi lastnosti zavarovane osebe)

Če
oseba izgubi lastnost zavarovane osebe, lahko uveljavi zdravstveno
oskrbo še osem dni od izgube lastnosti zavarovane osebe, če v tem
času ne pridobi lastnosti zavarovane osebe iz drugega naslova
oziroma 30 dni po prenehanju šolanja, pri katerih je šolanje pogoj
za zavarovanje.

 
28.     
člen
(prijava v
zavarovanje)
(1)      
Zavarovano osebo v obvezno zavarovanje
prijavi zavezanec za prijavo iz 30. člena tega zakona.
(2)      
Prijava v zavarovanje se vloži v osmih dneh po nastanku
pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.
(3)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se za osebo v delovnem razmerju vloži
prijavo v zavarovanje z dnem nastopa dela, ki je določen v pogodbi
o zaposlitvi.
(4)      
Ne
glede na drugi odstavek tega člena se za osebo iz 21. člena tega
zakona vloži prijavo v zavarovanje v 60 dneh po nastanku z zakonom
predpisanih pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje.
(5)      
Ne
glede na drugi odstavek tega člena se za otroka iz 24. člena tega
zakona vloži prijavo v zavarovanje v 60 dneh po
njegovem rojstvu. Do takrat ima otrok pravico do zdravstvene oskrbe
po enem od staršev, če je ta zavarovana oseba.
(6)      
S
prvo prijavo v zavarovanje Zavod izda zavarovani osebi kartico
zdravstvenega zavarovanja.

 
29.     
člen
(odjava iz
zavarovanja)

Zavezanec za prijavo zavarovano osebo odjavi iz
zavarovanja v osmih dneh po prenehanju pravnega razmerja, ki je
podlaga za obvezno zavarovanje.

 
30.     
člen
(zavezanec za
prijavo)
(1)      
Zavezanci za prijavo so:

1.        

delodajalec za osebe iz prvega, drugega, tretjega in četrtega
odstavka 11. člena tega zakona;

2.        

Zavod za osebe iz prvega odstavka 16. člena, 19. in 20. člena tega
zakona;

3.        

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu:
ZRSZ) za osebe iz drugega odstavka 16. člena tega
zakona;

4.        

Center za socialno delo za osebe iz tretjega odstavka 12. člena,
tretjega, četrtega, enajstega in dvanajstega odstavka 16. člena
tega zakona;

5.        

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ) za osebe iz petega odstavka 16. člena,
šestega odstavka 16. člena, razen za prejemnike poklicne pokojnine
in za osebe iz osmega odstavka 16. člena tega zakona,

6.        

ministrstvo, pristojno za obrambo, za osebe iz 15. člena tega
zakona;

7.        

upravna enota za osebe iz devetega in desetega odstavka 16. člena
tega zakona;

8.        

ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za osebe iz 17. člena
tega zakona;

9.        

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma
zdravstveni zavod za osebe iz 22. člena tega zakona;

10.     

osebe iz petega odstavka 11. člena, prvega in drugega odstavka 12.
člena, 13. člena, osebe, ki so prejemniki poklicne pokojnine iz
šestega odstavka in osebe iz sedmega odstavka 16. člena ter osebe
iz 18. in 21. člena tega zakona;

11.     

zavezanec za plačilo prispevka za osebe iz 14. člena tega
zakona;

12.     

zavarovanec iz 10. člena tega zakona za osebe iz 24. in 25. člena
tega zakona.
(2)      
Ne
glede na 1. točko prejšnjega odstavka je zavezanec za prijavo oseba
sama, če je zaposlena v državah članicah in se zanjo v skladu s
pravnim redom EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije, ki ureja
obvezna socialna zavarovanja.

 
31.     
člen
(prijava
sprememb podatkov iz prijave v zavarovanje)

Zavezanec za prijavo sporoči spremembo podatkov iz prijave
v zavarovanje v osmih dneh od dneva nastanka spremembe
podatkov.

 
32.     
člen
(način
posredovanja podatkov)
(1)      
Zavezanci za prijavo prijavljajo in odjavljajo osebe iz
obveznega zavarovanja ter sporočajo spremembe podatkov iz prijave v
zavarovanje na obrazcih, ki so določeni s predpisom, ki ureja
obrazce za prijavo podatkov v obvezno zavarovanje.
(2)      
Zavezanci za prijavo, ki niso fizične osebe, vlagajo
prijave, odjave in spremembe podatkov iz prijave v zavarovanje v
elektronski obliki.

 
33.     
člen
(zamuda roka za
prijavo v zavarovanje in pridobitev lastnosti zavarovane
osebe)

Osebe pridobijo lastnost zavarovane osebe z dnem, ki je
določen v 26. členu tega zakona tudi v primeru, če zavezanec vloži
prijavo v zavarovanje po roku iz 28. člena tega zakona, razen osebe
iz 21. člena tega zakona, ki v primeru zamude roka pridobijo
lastnost zavarovane osebe z dnem vložitve prijave v
zavarovanje.

 
34.     
člen
(zamuda roka za
odjavo iz zavarovanja in izguba lastnosti zavarovane
osebe)

Osebe izgubijo lastnost zavarovane osebe z dnem, ki je
določen v 26. členu tega zakona tudi v primeru, če zavezanec za
prijavo vloži odjavo iz zavarovanja po roku iz 29. člena tega
zakona.

 
2.        
Postopek ugotavljanja lastnosti zavarovane
osebe

 
35.     
člen
(ugotavljanje
lastnosti zavarovane osebe)

Obstoj lastnosti zavarovane osebe se ugotavlja:


1.        

ko zavezanec za prijavo vloži prijavo in odjavo iz
zavarovanja;


2.        

če ni vložena prijava v zavarovanje, oseba pa po zakonu izpolnjuje
pogoje za obvezno zavarovanje;


3.        

če ni vložena odjava iz zavarovanja, oseba pa po zakonu ne
izpolnjuje več pogojev za obvezno zavarovanje;


4.        

če Zavod zavrne prijavo v zavarovanje ali odjavo iz
zavarovanja;


5.        

če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju s
23. členom tega zakona ali bi kot družinski član moral biti
zavarovan kot zavarovanec;


6.        

če se zavarovana oseba ali zavezanec za prijavo ne strinja s
prijavo v zavarovanje ali z odjavo iz zavarovanja, ki jo je vložil
Zavod po uradni dolžnosti na podlagi 41. člena tega
zakona.


 
36.     
člen
(postopek
ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe)
(1)      
Postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovane osebe se
uvede na zahtevo osebe, po uradni dolžnosti ali na zahtevo
delodajalca v primerih iz 2. do 6. točke prejšnjega
člena.
(2)      
Zavod odloči o lastnosti zavarovane osebe z
odločbo.
(3)      
Če
oseba ni vključena v obvezno zavarovanje, pridobi lastnost
zavarovane osebe z dnem nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga
za obvezno zavarovanje.
(4)      
Če
je oseba vključena v obvezno zavarovanje, in se v postopku
ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe ugotovi druga prednostna
zavarovalna podlaga, pridobi lastnost zavarovane osebe po
prednostni zavarovalni podlagi z dnem nastanka pravnega razmerja,
ki je podlaga za obvezno zavarovanje, vendar največ od 1. januarja
preteklega leta pred koledarskim letom izdaje odločbe.
(5)      
Če
je postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovane osebe uveden po
uradni dolžnosti za osebe iz 21. člena tega zakona, te pridobijo
lastnost zavarovane osebe z dnem dokončnosti odločbe.
(6)      
Postopek ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe se ne
uvede, če zavezanec za plačilo prispevka ne obstaja več.
(7)      
Zavezanec za prijavo vloži prijavo v zavarovanje in odjavo
iz zavarovanja v osmih dneh po dokončnosti odločbe.

 
37.     
člen
(vložitev
prijave in odjave iz zavarovanja po uradni
dolžnosti)

Zavod po uradni dolžnosti vloži prijavo v zavarovanje in
odjavo iz zavarovanja:


1.        

če je bila pridobitev ali prenehanje lastnosti 
zavarovane osebe 
ugotovljena z dokončno odločbo, pa zavezanec za prijavo ni vložil
prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja v roku iz sedmega
odstavka prejšnjega člena;


2.        

če zavezanec za prijavo ne obstaja več;


3.        

v primerih iz 40. in 41. člena tega zakona.


 
38.     
člen
(uporaba določb
o postopku)

Za
odločanje v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če
ni s tem zakonom drugače določeno.

 
3.        
Pravilnost, popolnost in ažurnost podatkov v zbirki
zavarovanih oseb

 
39.     
člen
(preverjanje
pravilnosti podatkov pred vnosom v zbirko zavarovanih
oseb)
(1)      
Zavod lahko preveri pravilnost podatka, ki ga zavezanec za
prijavo sporoča na predpisanih obrazcih, pred vnosom v zbirko
zavarovanih oseb.
(2)      
Zavezanci za prijavo Zavodu predložijo listine, ki so
potrebne za preverjanje pravilnosti sporočenega podatka.
(3)      
Zavod pridobiva podatke o dejstvih potrebnih za prijavo,
odjavo in spremembe podatkov med obveznim zavarovanjem iz uradnih
evidenc, ki jih vodijo državni organi, lokalne skupnosti in drugi
nosilci javnih pooblastil.

 
40.     
člen
(preverjanje
pravilnosti, popolnosti in ažurnosti podatkov v zbirki zavarovanih
oseb)
(1)      
Zavod po uradni dolžnosti preverja pravilnost, popolnost
in ažurnost podatkov v zbirki zavarovanih oseb.
(2)      
Zavod po uradni dolžnosti popravi podatke, vpisane v
zbirko zavarovanih oseb, ki se spremenijo zaradi spremembe
metodologije vodenja zbirke zavarovanih oseb (obeležja, definicije,
klasifikacije in šifranti), če popravek podatkov ne vpliva na
obstoj ali potek obveznega zavarovanja.
(3)      
Zavod po uradni dolžnosti vloži odjavo iz zavarovanja z
dnem smrti zavarovane osebe, če je zavarovana oseba zavezanec za
prijavo.
(4)      
Zavod po uradni dolžnosti vloži prijavo v zavarovanje in
odjavo iz zavarovanja z dnem, ki je določen v 26. členu tega
zakona, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovi
izpolnjevanje ali prenehanje pogojev za obvezno zavarovanje,
zavezanec za prijavo pa v roku iz 28. člena tega zakona ne vloži
prijave v zavarovanje ali v roku iz 29. člena tega zakona odjave iz
zavarovanja.
(5)      
Prejšnji odstavek ne velja za osebe iz 21. člena tega
zakona v delu, ki se nanaša na pridobitev lastnosti zavarovane
osebe.
(6)      
Zavod o vloženi prijavi v zavarovanje in odjavi iz
zavarovanja obvesti zavezanca za prijavo in zavarovano osebo.
Obvestilo vsebuje pravni pouk, da lahko zavezanec za prijavo ali
zavarovana oseba zahteva izdajo odločbe v 15 dneh od vročitve tega
obvestila, če se z ureditvijo lastnosti zavarovane osebe ne
strinja.

 
41.     
člen
(odprava
prekrivanja zaključenih obdobij obveznega
zavarovanja)
(1)      
V
primeru prekrivanja zaključenih obdobij obveznega zavarovanja Zavod
po uradni dolžnosti določi razmejitev med temi obdobji v skladu s
23. členom tega zakona, vendar največ od uveljavitve tega
zakona.
(2)      
V
primeru sočasnih obveznih zavarovanj iz naslova delovnega razmerja,
katerih skupni delovni čas na teden presega polni delovni čas na
teden, se obdobja obveznega zavarovanja
uredijo na podlagi četrtega odstavka 26. člena tega
zakona.
(3)      
Zavod o spremembi obdobja obveznega
zavarovanja obvesti zavezanca za prijavo in zavarovano
osebo.

 
<a name=
"3rdcrjn"></a>V. poglavje
PRAVICE IZ
OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
 
1.        
Pravice zavarovanih oseb

 
42.     
člen
(pravice iz
obveznega zavarovanja)
(1)      
Z
obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja plačilo
naslednjih pravic:


1.        

pravice do zdravstvenih storitev;


2.        

pravice do zdravil;


3.        

pravice do živil;


4.        

pravice do medicinskih in drugih pripomočkov;


5.        

pravice do sobivanja;


6.        

pravice do spremstva;


7.        

pravice do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela
(v nadaljnjem besedilu: denarno nadomestilo);


8.        

pravice do povračila potnih stroškov;


9.        

pravice do zdravljenja v tujini.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek zavarovana oseba iz prvega in drugega
odstavka 22. člena tega zakona nima pravice do:


1.        

zdravljenja in zdravstvene nege na domu ter zdraviliškega
zdravljenja;


2.        

denarnega nadomestila;


3.        

potnih stroškov;


4.        

zdravljenja v tujini.
(3)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena zavarovana oseba iz tretjega
odstavka 22. člena tega zakona nima pravice do:


1.        

zdraviliškega zdravljenja, ki se izvaja na stacionarni
način;


2.        

bolnišničnega zdravljenja v tujini, ki vključuje prenočitev
zavarovane osebe.


 
43.     
člen
(uveljavljanje
pravice)
(1)      
Oseba lahko uveljavi pravico le, če ima lastnost
zavarovane osebe na dan pridobitve in na dan uveljavitve pravice,
če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)      
Zavarovana oseba uveljavi zdravstveno oskrbo pri izvajalcu
in dobavitelju, če ni s tem zakonom ali podzakonskimi akti drugače
določeno.
(3)      
Zavarovana oseba pri izvajalcu in dobavitelju uveljavi
zdravstveno oskrbo, ki je po vrsti in obsegu predmet pogodbe med
Zavodom in izvajalcem ter med Zavodom in dobaviteljem.

 
44.     
člen
(standard
pravic)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico, če pristojni zdravnik, drug
pristojni zdravstveni delavec ali Zavod ugotovi, da je utemeljena v
skladu s tem zakonom in podzakonskimi akti.
(2)      
Zavarovana oseba uveljavi pravico v standardu, ki ga
določa ta zakon in podzakonski akti.
(3)      
Standardi pravice so natančneje določene vrste zdravstvene
oskrbe, določene metode njihovega izvajanja, njihovi normativi,
ostala medicinska, tehnična in druga strokovna opredelitev pravice,
njena vrednost in natančneje določen postopek njenega
uveljavljanja.
(4)      
Standardi zdravstvene oskrbe vključuje
strokovno-doktrinarno utemeljene zdravstvene storitve, zdravila,
živila, medicinske in druge pripomočke glede na zdravstveno stanje
zavarovane osebe v skladu s presojo pristojnega zdravnika, drugega
pristojnega zdravstvenega delavca ali Zavoda.
(5)      
Če
zavarovana oseba zahteva zdravstveno oskrbo, ki presega standard
pravice (v nadaljnjem besedilu; nadstandardna zdravstvena oskrba),
ima pravico do plačila zdravstvene oskrbe v standardu pravice le v
primerih, ki jih določa ta zakon.

 
45.     
člen
(izločene
zdravstvene storitve)

Med
pravice ne sodijo:


1.        

nadstandardna zdravstvena oskrba;


2.        

zagotavljanje socialne nege pri izvajalcih v okviru neakutne
bolnišnične obravnave, ki predstavlja obliko bolnišničnega
zdravljenja po zaključeni akutni bolnišnični obravnavi, ko iz
socialnih razlogov ni možen odpust zavarovane osebe v domače okolje
ali ni več možna nega v domačem okolju;


3.        

oskrbni dnevi bolnišničnega zdravljenja, ko niso bile opravljene
nobene zdravstvene storitve ali so bile opravljene zdravstvene
storitve, ki bi jih bilo mogoče opraviti izven bolnišničnega
zdravljenja;


4.        

zdravstvene storitve medicine dela, prometa in športa;


5.        

estetski posegi zaradi prirojenih napak, bolezni ali poškodb, ki
niso nujni za odpravo funkcionalne prizadetosti;


6.        

medicinski zapleti, ki so nastali kot posledica uveljavljanja
zdravstvene oskrbe, ki ni pravica;


7.        

zdravstvene storitve, ki so potrebne za odpravo škode, ki jo je
zavarovana oseba povzročila naklepno ali z udeležbo pri kaznivem
dejanju;


8.        

storitve alternativne diagnostike, zdravljenja ali rehabilitacije,
za katere ni dal soglasja minister;


9.        

zdravstvene storitve, ki se izvedejo na zahtevo zavarovane osebe in
ki po mnenju pristojnega zdravnika niso potrebne glede na njeno
zdravstveno stanje;


10.     

storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih zavarovana oseba
uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri
drugih organih (pri zavarovalnicah, drugih zavodih, ki izvajajo
obvezno socialno zavarovanje, sodiščih in drugih državnih organih,
nosilcih javnih pooblastil, v kazenskem postopku, izdaja potrdil za
voznike motornih vozil, ukrepi v zvezi z varstvom pri delu
itd.);


11.     

kirurško zdravljenje debelosti, razen patološke debelosti, če je
indeks telesne mase nad 40 ali če je indeks telesne mase nad 35 in
ima zavarovana oseba druge pridružene bolezni;


12.     

zdravstvene storitve, ki so posledica zdravljenja bolezni, ki
neposredno izhaja iz opustitve obveznega cepljenja, če za opustitev
cepljenja ni ugotovljenih zdravstvenih razlogov;


13.     

sprememba spola na zahtevo zavarovane osebe, vključno z zdravili,
živili ter medicinskimi in drugimi pripomočki;


14.     

zdravstvene storitve drugega mnenja;


15.     

storitve neobveznega cepljenja,


16.     

stroški prevoza zavarovane osebe iz tujine v Republiko Slovenijo
zaradi bolezni ali poškodbe, razen v primeru iz 158. in 159. člena
tega zakona.


 


 
2.        
Zdravstvene storitve

 
2.1 Obseg
pravice do zdravstvenih storitev
 
46.     
člen
(obseg pravice
do zdravstvenih storitev)
(1)      
Pravica do zdravstvenih storitev obsega:


1.        

preventivne zdravstvene storitve in programe za krepitev
zdravja;


2.        

zdravljenje;


3.        

medicinsko rehabilitacijo;


4.        

zdravstveno nego;


5.        

paliativno oskrbo;


6.        

nujne in nenujne reševalne prevoze.
(2)      
Seznam zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka in
metode njihovega izvajanja določi Zavod izmed zdravstvenih storitev
in metod njihovega izvajanja s seznama zdravstvenih storitev, ki ga
določi minister na predlog Zdravstvenega sveta v skladu z zakonom,
ki ureja zdravstveno dejavnost .

 
2.2 Pravica do
preventivnih zdravstvenih storitev in programov za krepitev zdravja
in postopek njihovega uveljavljanja
 
47.     
člen
(preventivne
zdravstvene storitve in programi za krepitev
zdravja)

Pravica do preventivnih zdravstvenih storitev in programov
za krepitev zdravja obsega:


1.        

preventivne zdravstvene storitve varstva pred nalezljivimi
boleznimi;


2.        

preventivne zdravstvene storitve in programe za krepitev zdravja na
področju spolnega in reproduktivnega zdravja;


3.        

preventivne zdravstvene storitve in programe za krepitev zdravja za
otroke;


4.        

preventivne zdravstvene storitve in programe za krepitev zdravja za
zavarovane osebe, ki niso otroci;


5.        

preventivne zobozdravstvene storitve in programe za krepitev
zdravja za otroke in druge zavarovane osebe.


 
48.     
člen
(postopek
uveljavljanja preventivnih zdravstvenih storitev in programov za
krepitev zdravja)

Zavarovana oseba uveljavi pravico iz prejšnjega člena v
okviru državnih presejalnih programov ali v okviru zdravstvene
oskrbe pri osebnem zdravniku.

 
2.3 Pravica do
zdravljenja in postopek njihovega uveljavljanja
 
49.     
člen
(zdravstvene
storitve zdravljenja)

Pravica do zdravljenja obsega diagnostične zdravstvene
storitve, vključno s pregledi, ki niso preventivne narave, in
terapevtske zdravstvene storitve, vključno s:


-          

pravico do zdravljenja zob in ustne votline;


-          

pravico do nujne medicinske pomoči;


-          

pravico do nujnega zdravljenja.


 
2.4 Pravica do
zdravljenja
 
50.     
člen
(zdravljenje na
osnovni ravni zdravstvene dejavnosti)
(1)      
Pravica do zdravljenja na osnovni ravni zdravstvene
dejavnosti obsega diagnostične in terapevtske zdravstvene storitve
v splošni zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti, in
sicer:


-          

v splošni ambulanti pri osebnem zdravniku in drugem pristojnem
zdravstvenem delavcu;


-          

na domu zavarovane osebe, v socialno varstvenem zavodu, vzgojno
izobraževalnem zavodu, zavodu za prestajanje kazni zapora ali
prevzgojnem domu po odločitvi osebnega splošnega zdravnika in
osebnega otroškega zdravnika (v nadaljnjem besedilu: zdravljenje na
domu);


-          

na domu zavarovane osebe na zahtevo zavarovane osebe (v nadaljnjem
besedilu: hišni obisk).
(2)      
Osebni splošni zdravnik in osebni otroški zdravnik lahko
odredi zdravljenje na domu, če zavarovana oseba zaradi svojega
zdravstvenega stanja ne more priti v splošno ambulanto in se s tem
zdravljenjem lahko enakovredno nadomesti ambulantno ali bolnišnično
zdravljenje.
(3)      
Zavarovana oseba lahko izjemoma zahteva hišni obisk
osebnega splošnega zdravnika in osebnega otroškega zdravnika, če
zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more priti v ambulanto in
gre za nujno medicinsko pomoč ali nujno zdravljenje.

 
51.     
člen
(zdravljenje na
sekundarni in terciarni ravni zdravstvene
dejavnosti)
(1)      
Pravica do zdravljenja na sekundarni in terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti obsega diagnostične in terapevtske
zdravstvene storitve:


-          

v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti v
specialistični ambulanti;


-          

v specialistični bolnišnični zdravstveni dejavnosti v bolnišnici z
nastanitvijo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: bolnišnično
zdravljenje).
(2)      
Zavarovana oseba ima pravico do zdravljenja v
specialistični ambulanti:


-          

na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, če gre za zahtevnejše
zdravljenje, ki ga ni mogoče izvesti na primarni ravni zdravstvene
dejavnosti in se lahko opravi na ambulantni način;


-          

na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, če gre za najzahtevnejše
zdravljenje, ki ga ni mogoče izvesti na primarni in sekundarni
ravni zdravstvene dejavnosti in se lahko opravi na ambulantni
način.
(3)      
Zavarovana oseba ima pravico do bolnišničnega
zdravljenja:


-          

na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, če gre za zahtevnejše
zdravljenje, ki ga ni mogoče izvesti niti na primarni ravni
zdravstvene dejavnosti niti v specialistični ambulanti na
sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti;


-          

na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, če gre za najzahtevnejše
zdravljenje, ki ga ni mogoče izvesti na primarni in sekundarni
ravni zdravstvene dejavnosti.
(4)      
Pravica do bolnišničnega zdravljenja je omejena na
najkrajši možen čas, ki je potreben za zdravljenje, in preneha, ko
je mogoče zdravstveno oskrbo zagotoviti izven
bolnišnice.
(5)      
Pravica do zdravljenja iz prvega odstavka tega člena
vključuje tudi zdravljenje v zvezi s porodom.
(6)      
Pravica do zdravljenja v specialistični ambulanti
vključuje pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo zavarovane
osebe ženske nad18. letom starosti do a 43. leta starosti tudi
pravico. Ta pravica obsega do največ šest postopkov zunaj telesne
oploditve za prvi porod živorojenega otroka, za vsakega nadaljnjega
otroka pa do največ štirih postopkov zunaj telesne oploditve. Pri
ženski, mlajši od 35 let, se pri prvih dveh postopkih zunajtelesne
oploditve opravi elektivni prenos enega zarodka dobre kakovosti.
Postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z odmrznjenimi zarodki
se šteje v tisti ciklus, v katerem so bili zarodki zamrznjeni. Ob
medicinskih indikacijah ima namesto prvega spodbujenega postopka
zunaj telesne oploditve ženska pravico do štirih postopkov
oploditve v maternici ali treh postopkov zunaj telesne oploditve v
naravnem ciklu.

 
52.     
člen
(pravica do
zdravljenja zob in ustne votline)

Pravica do zdravljenja ustnih in zobnih bolezni
obsega:


1.        

letni pregled na zahtevo zavarovane osebe;


2.        

zdravljenje zob, polnjenje zob, nadgrajevanje zob, rentgensko
diagnostiko zobovja in čeljustnic;


3.        

zdravljenje vnetnih in drugih sprememb ustne sluznice;


4.        

oralnokirurške in maksilofacialne operativne storitve;


5.        

zobno-protetične pripomočke;


6.        

kontrolni pregled šest mesecev po zaključenem zobozdravstvenem ali
zobno-protetičnem zdravljenju;


7.        

ortodontsko zdravljenje;


8.        

zobno-protetično rehabilitacijo s pomočjo zobnih
vsadkov.


 
53.     
člen
(pravica do
zobno-protetičnih storitev in pripomočkov)
(1)      
Pravico do zobno-protetičnih storitev in pripomočkov ima
zavarovana oseba, če so izpolnjene biomehanske in funkcionalne
strokovne zahteve za njihovo izdelavo ter se ob tem zagotovi
celovita zobno-protetična rehabilitacija v obeh čeljustih v okviru
pravic.
(2)      
Zavarovana oseba ima v skladu s pravico do
zobno-protetičnih storitev in pripomočkov pravico do prevlek,
nazidkov, vlitih zalivk, mostička, delne proteze, totalne proteze
in drugih zobno-protetičnih pripomočkov.
(3)      
Zavarovana oseba ima glede na zdravstveno stanje pravico
do obturatorja ter opornic pri parodontopatijah, ki sta lahko
kombinirana z zobno-protetičnimi pripomočki.
(4)      
Zobni vsadek, ki ni pravica iz 55. člena tega zakona, se
pri uveljavljanju pravic do zobno-protetičnih pripomočkov po tem
členu šteje kot lastni zob.
(5)      
Natančnejši seznam zobno-protetičnih storitev in
pripomočkov iz drugega odstavka tega člena in zdravstvenih stanj,
pri katerih ima zavarovana oseba pravico do njih, določi
Zavod.

 
54.     
člen
(pravica do
ortodontskega zdravljenja)
(1)      
Zavarovana oseba ima do 18. leta starosti pravico do
ortodontskega zdravljenja, če ima po doktrini ortodontske stroke
srednjo, težjo ali zelo težko obliko nepravilnosti zob in
čeljusti.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek ima zavarovana oseba pravico do
ortodontskega zdravljenja z ortodontskim aparatom, če je bila
potreba po tem zdravljenju ugotovljena pred 16. letom starosti.
Potreba po zdravljenju je ugotovljena, ko ortodont z meritvami
ugotovi srednjo, težjo ali zelo težko obliko nepravilnosti zob in
čeljusti.
(3)      
Zavarovana oseba ima pravico do ortodontskega zdravljenja
iz prvega in drugega odstavka tega člena:


-          

s snemnim ortodontskim aparatom;


-          

z nesnemnim ortodontskim aparatom, če s snemnim ortodontskim
aparatom iz prejšnje alineje ni mogoče doseči ustreznih popravkov
nepravilnosti zob in čeljusti.
(4)      
Če
zavarovana oseba ali njeni starši zahtevajo nesnemni
ortodontski aparat, pa zavarovana oseba do
njega nima pravice, ker bi bilo možno nepravilnost zdraviti tudi s
snemnimortodontskim aparatom, obvezno zavarovanje
krije samo stroške za izdelavo in zdravljenje s snemnim
ortodontskim aparatom.
(5)      
Ortodont pred začetkom ortodontskega zdravljenja
zavarovani osebi pisno pojasni vse možnosti ortodontskega
zdravljenja, njegovo trajanje, obveznost zavarovane osebe glede
vzdrževanja ustne higiene, nošenja ortodontskega aparata,
prihajanja na kontrolne preglede in drugega ravnanja po navodilih
ortodonta ter zdravstvene in finančne posledice, če ne bi
spoštovala njegova navodila. Ortodont začne zdravljenje, če
zavarovana oseba soglaša z načinom zdravljenja iz prejšnjega
stavka.
(6)      
Če
se zavarovana oseba med zdravljenjem ne ravna po navodilih
ortodonta iz prejšnjega odstavka, lahko ortodont zdravljenje
prekine. V vsakem primeru pa prekine zdravljenje, če zavarovana
oseba:


-          

več kot šest mesecev brez upravičenega razloga ne pride na
kontrolni pregled, na katerega je bila naročena;


-          

kljub večkratnim opozorilom osebe ali njenih staršev ne nosi
ortodontskega aparata po ortodontovih navodilih;


-          

ne vzdržuje ustrezne ustne higiene in s tem ogroža lastno zdravje
ustne votline.
(7)      
O
prekinitvi zdravljenja iz prejšnjega odstavka obvesti ortodont
osebnega zobozdravnika, ki zavarovani osebi ne sme izdati nove
napotnice za zdravljenje pri drugem ortodontu.

 
55.     
člen
(pravica do
zobno-protetične rehabilitacije s pomočjo zobnih
vsadkov)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do zobno-protetične
rehabilitacije s pomočjo zobnih vsadkov, če ji zaradi razvojnih ali
prirojenih motenj, bolezni ali poškodbe manjkajo zobje ali znatna
količina kosti stomatogenega sistema, in so pri njej prisotna
določena zdravstvena stanja, zaradi katerih ji ni mogoče zagotoviti
funkcionalno ustrezne rehabilitacije z zobno-protetičnimi
pripomočki iz 53. člena tega zakona.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek ima zavarovana oseba pravico do
zobno-protetične rehabilitacije s pomočjo zobnih vsadkov, če je pri
njej podano zelo zahtevno zdravstveno stanje, zaradi katerega po
mnenju pristojnega konzilija izvajalca na terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti ni mogoče zagotoviti funkcionalno ustrezne
rehabilitacije z zobno-protetičnimi pripomočki iz 53. člena tega
zakona.
(3)      
Seznam zdravstvenih stanj iz prvega odstavka tega člena,
število zobnih vsadkov, zdravstvena stanja, pri katerih zavarovana
oseba nima pravice do zobno-protetične rehabilitacije s pomočjo
zobnih vsadkov (kontraindikacije), in zobno-protetične pripomočke
na zobnih vsadkih, določi Zavod.
(4)      
Zavarovana oseba z oligondotijo in razvojno anomalijo
kosti – shizo ima pravico do zobno-protetične rehabilitacije s
pomočjo zobnih vsadkov, če se ta začne pred 24. letom starosti, pri
čemer se kot začetek šteje izdelava načrta zobno-protetične
rehabilitacije.
(5)      
Zobno-protetična rehabilitacija s pomočjo zobnih vsadkov
je pri enakem zdravstvenem stanju enkratna pravica zavarovane
osebe.

 
56.     
člen
(standard
zobozdravstvenih storitev)
(1)      
Standardi pri zobno-protetičnih
storitvah, zobno-protetičnih pripomočkih, ortodontskem
zdravljenju in zobno-protetični rehabilitaciji s pomočjo zobnih
vsadkov so:


-          

standardni materiali;


-          

trajnostna doba, po izteku katere lahko zavarovana oseba ponovno
uveljavi zobozdravstveno storitev ali prejme nov zobno-protetični
pripomoček;


-          

prilagoditve in popravila zobno-protetičnega pripomočka;


-          

garancijski rok, med katerim krije stroške zobozdravstvene storitve
ali prilagoditve, popravil ali novega zobno-protetičnega pripomočka
izvajalec.
(2)      
Zavod v soglasju z ministrom določi standarde iz
prejšnjega odstavka.

 
57.     
člen
(pravica do
nujne medicinske pomoči)
(1)      
Pravica do nujne medicinske pomoči obsega zdravstvene
storitve oživljanja, zdravstvene storitve potrebne za ohranjanje
življenjskih funkcij ali za preprečitev hudega poslabšanja
zdravstvenega stanja nenadno obolele, poškodovane in kronično bolne
zavarovane osebe, ki je neposredno življenjsko ogrožena ali pri
kateri bi glede na zdravstveno stanje v kratkem času lahko prišlo
do takšne ogroženosti. Nujna medicinska pomoč se zagotavlja do
stabilizacije življenjskih funkcij ali do začetka zdravljenja na
ustreznem mestu.
(2)      
Nujna medicinska pomoč vključuje nujni reševalni
prevoz.
(3)      
Zavarovana oseba lahko izjemoma uveljavi nujno medicinsko
pomoč pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki nimajo sklenjene
pogodbe z Zavodom.

 
58.     
člen
(pravica do
nujnega zdravljenja)
(1)      
Pravica do nujnega zdravljenja obsega:


1.        

takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, če je to
potrebno;


2.        

oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih
bolezni in zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne
okvare posameznih organov ali njihovih funkcij;


3.        

zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo
specialistično obravnavo;


4.        

zdravljenje zastrupitev;


5.        

zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcij, ki
bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično
stanje;


6.        

zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno
zdravljenje ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne
in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba
sama;


7.        

zdravljenje šoka;


8.        

storitve zdravstvene oskrbe ob predčasnem in nepričakovanemu
porodu;


9.        

zobozdravstvene storitve, pri katerih je potrebno izpuljenje, rez
ali odprtje zoba.
(2)      
Zavarovana oseba lahko izjemoma uveljavi nujno zdravljenje
pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki nimajo sklenjene pogodbe
z Zavodom.

 
59.     
člen
(pravica do
proste izbire)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do proste izbire osebnega
zdravnika in izvajalca.
(2)      
Zavarovana oseba se z izbiro osebnega zdravnika in
izvajalca odloči, da bo pri njiju uveljavljala tudi diagnostične in
terapevtske storitve, ki jih predpiše zdravnik, razen storitev, ki
jih določi Zavod. Če zdravnik predpiše storitve, ki jih ne opravlja
niti sam, niti izvajalec, pri katerem dela, jih opravi drug
izvajalec ali zdravstveni delavec, ki ga določi osebni
zdravnik.
(3)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena si zavarovana oseba iz 22. člena
tega zakona izbere osebnega zdravnika izmed zdravnikov, ki
opravljajo zdravstveno oskrbo za pripornike in obsojence v skladu s
predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost, in predpisi, ki urejajo
izvrševanje kazenskih sankcij.
(4)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena se lahko prosta izbira omeji, če
izvajalci v mreži javne zdravstvene službe ne morejo zagotoviti
zdravstvenih storitev in zato Zavod začasno organizira njihovo
izvajanje pri drugih izvajalcih ali tujih izvajalcih.

 
60.     
člen
(osebni
zdravnik)
(1)      
Zavarovana oseba si lahko izbere naslednje osebne
zdravnike:


-          

osebni otroški zdravnik ali osebni splošni zdravnik;


-          

osebni zobozdravnik;


-          

osebni ginekolog.
(2)      
Osebni otroški zdravnik je zdravnik za zavarovano osebo do
18. leta starosti, ki je specialist pediater ali specialist šolske
medicine, izjemoma specialist družinske medicine ali zdravnik
splošne medicine s podiplomskim študijem zdravstvenega varstva
žensk, otrok in mladine.
(3)      
Osebni splošni zdravnik je zdravnik za zavarovano osebo
nad 18. letom starosti, ki je specialist družinske medicine ali
specialist medicine dela prometa in športa, izjemoma zdravnik s
podiplomskim študijem socialne medicine.
(4)      
Osebni zobozdravnik:


-          

za zavarovano osebo do 18. leta starosti je zobozdravnik,
usposobljen za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine ali
specialist pedontolog, izjemoma drug zobozdravnik, če v kraju
začasnega ali stalnega prebivališča zavarovane osebe ni tako
usposobljenega zobozdravnika;


-          

za zavarovane osebe nad 18. letom starosti je splošni zobozdravnik
ali zobozdravnik specialist,.
(5)      
Osebni ginekolog za zavarovane osebe ženske je specialist
ginekologije in porodništva.

 
61.     
člen
(izbira
osebnega zdravnika)
(1)      
Osebnega zdravnika za otroka do 15. leta starosti izberejo
njegovi starši ali skrbnik.
(2)      
Za
zavarovano osebo, ki ni opravilno sposobna, izbere osebnega
zdravnika Zavod ali skrbnik.
(3)      
Zavarovana oseba, ki je zdravnik in na območju Republike
Slovenije opravlja zdravstveno dejavnost, sama sebi ne more biti
osebni zdravnik.
(4)      
Osebni zdravnik je praviloma zdravnik, ki je najlaže
dosegljiv v kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovane
osebe. Osebni zdravnik je le zdravnik, ki dela v mreži javne
zdravstvene službe.
(5)      
Izvajalci na vidnem mestu objavijo seznam zdravnikov, ki
jih lahko zavarovane osebe izberejo za svoje osebne zdravnike, in
njihov delovni čas.
(6)      
Zdravnik, ki izpolnjuje pogoje za osebnega zdravnika,
sprejme vse zavarovane osebe, ki si ga izberejo. Odkloni jih lahko,
če:


-          

pri njem evidentirano število zavarovanih oseb presega število, ki
ga določi Zavod;


-          

si ga želi zavarovana oseba izbrati v nasprotju s tem zakonom in
podzakonskimi akti;


-          

zavarovani osebi zaradi oddaljenosti ne bi mogel zagotoviti vseh
zdravstvenih storitev, za katere je pristojen.
(7)      
Osebni otroški zdravnik lahko predlaga zavarovanim osebam
prekinitev izbire, ko presežejo 18. let starosti.
(8)      
Osebni zdravnik v za času svoje odsotnosti zagotovi
uresničevanje njegovih nalog v dogovoru z nadomestnim zdravnikom v
istem kraju ali v njegovi neposredni bližini. Nadomestni zdravnik
je zdravnik, ki izpolnjuje pogoje za osebnega zdravnika, in tega
nadomešča v njegovi odsotnosti z vsemi njegovimi
pooblastili.
(9)      
Če
osebni zdravnik svoje dolžnosti iz prejšnjega odstavka iz
upravičenih razlogov ne more izpolniti, lahko zavarovana oseba
uveljavi zdravstveno oskrbo pri kateremkoli zdravniku, ki dela kot
osebni zdravnik pri izvajalcu.

 
62.     
člen
(zamenjava
osebnega zdravnika)
(1)      
Zavarovana oseba lahko brez navedbe razloga zamenja
osebnega zdravnika po enem letu od izbire.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba zamenja osebnega
zdravnika, če je ta več kot tri mesece neprekinjeno odsoten ali je
odšel v drug kraj.
(3)      
Ko
prenehajo razlogi iz prejšnjega odstavka ima zavarovana oseba
pravico ponovno izbrati prejšnjega osebnega zdravnika.
(4)      
Zavarovana oseba lahko z navedbo razloga za zamenjavo
zamenja osebnega zdravnika pred enim letom od njegove izbire,
če:


-          

pride med njima do nesporazumov;


-          

predlaga zamenjavo osebni zdravnik, ker ne more opravljati nalog
osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali
nespoštovanja njegovih navodil v času zdravstvene
oskrbe;


-          

se zavarovana oseba preseli v drug kraj;


-          

organ, pristojen za strokovni ali sistemski nadzor, ugotovi, da
zdravstvena oskrba osebnega zdravnika ni bila strokovno-doktrinarno
utemeljena.
(5)      
V
primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka osebni zdravnik
sporoči svoj predlog zavarovani osebi. Če zavarovana oseba s
predlogom ne soglaša, lahko osebni zdravnik zahteva presojo
predloga na Zavodu.
(6)      
V
primeru zamenjave osebnega zdravnika si zdravstveno dokumentacijo
izmenjata prejšnji in novo izbrani osebni zdravnik. Novo izbrani
osebni zdravnik v treh delovnih dneh o datumu nove izbire pisno
obvesti prejšnjega osebnega zdravnika, ki novo izbranemu osebnemu
zdravniku posreduje izvirno zdravstveno dokumentacijo v treh
delovnih dneh od prejema obvestila, ki se hkrati šteje kot izjava
zavarovane osebe o prekinitvi izbire prejšnjega osebnega zdravnika,
o čemer zavarovano osebo ob izbiri seznani novo izbrani osebni
zdravnik.

 
63.     
člen
(pristojnosti
osebnega zdravnika)
(1)      
Osebni zdravnik iz svojega delovnega področja:


1.        

zagotavlja zavarovani osebi zdravstveno oskrbo;


2.        

predpisuje zavarovani osebi zdravila, živila, medicinske in druge
pripomočke;


3.        

ugotavlja začasno zadržanost od dela v skladu s tem
zakonom;


4.        

poda predlog imenovanemu zdravniku in invalidski
komisiji;


5.        

napoti zavarovano osebo k napotnemu zdravniku ali drugemu
pristojnemu zdravstvenemu delavcu;


6.        

izstavlja zavarovani osebi listine za uveljavljanje pravic
;


7.        

zbira in hrani zdravstveno dokumentacijo zavarovane
osebe;


8.        

izvaja druge naloge v skladu s tem zakonom, podzakonskimi akti in z
drugimi predpisi.
(2)      
Osebnemu zdravniku se posreduje zdravstveno
dokumentacijo:


-          

če je nastala pri uveljavljanju pravic;


-          

če je potrebna zaradi uveljavljanja pravic;


-          

če je potrebna za nadaljnjo zdravstveno oskrbo;


-          

na zahtevo zavarovane osebe, ki se dokumentira v zdravstveni
dokumentaciji;


-          

ki je določena s predpisi.
(3)      
Glede na vrsto zdravstvene dejavnosti se zdravstvena
dokumentacija posreduje:


-          

osebnemu splošnemu zdravniku in osebnemu otroškemu zdravniku vsa
zdravstvena dokumentacija;


-          

osebnemu ginekologu, če se nanaša na dejavnost
ginekologije;


-          

osebnemu zobozdravniku, če se nanaša na zobozdravstveno
dejavnost.
(4)      
Zdravstvena dokumentacija se posreduje osebnemu zdravniku
v treh delovnih dneh od zaključka posamezne zdravstvene oskrbe, v
primeru premestitve zavarovane osebe pa se pristojnemu zdravniku,
ki nadaljuje zdravstveno oskrbo, posreduje sočasno s premestitvijo
zavarovane osebe.
(5)      
Šteje se, da je zdravstvena dokumentacija posredovana, če
je osebnemu zdravniku dostopna v zbirkah podatkov Zavoda ali
informacijskih rešitvah eZdravja v skladu z zakonom, ki ureja
zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva.

 
64.     
člen
(napotitev
zavarovane osebe)
(1)      
Pravico do zdravstvenih storitev na osnovni ravni
zdravstvene dejavnosti, ki jih ne izvaja osebni zdravnik, ter na
sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti zavarovana
oseba uveljavlja z napotnico pri napotnem zdravniku ali drugem
pristojnem zdravstvenem delavcu (v nadaljnjem besedilu:
napotitev).
(2)      
Osebni zdravnik napoti zavarovano osebo z izdajo
napotnice.
(3)      
Osebni zobozdravnik lahko izda napotnico za zdravstvena
stanja, ki jih obravnava na svojem delovnem področju, pod pogoji iz
68. člena tega zakona.
(4)      
Osebni ginekolog lahko izda napotnico za zdravstvena
stanja ki jih obravnava na svojem delovnem področju.
(5)      
Zavarovana oseba lahko brez napotnice
uveljavlja:


1.        

nujno medicinsko pomoč;


2.        

nujno zdravljenje;


3.        

specialistični pregled pri okulistu zaradi ugotavljanja vida ali
predpis pripomočkov za izboljšanje vida;


4.        

zdravljenje in pravico do zdravil pri specialistu
psihiatru;


5.        

specialistični pregled zaradi odkrivanja kontaktov pri tuberkulozi
in spolno prenosljivih boleznih ter za kontrolne preglede po
končanem zdravljenju, ki so predpisani z zakonom;


6.        

druge zdravstvene storitve, ki jih določi Zavod s splošnim
aktom.
(6)      
Osebni zdravnik posreduje napotnemu zdravniku strokovno
obrazložitev razloga napotitve in zdravstveno dokumentacijo, ki je
razlog napotitve. Če napotnica ni jasno označena ali če zdravstvena
dokumentacija ni popolna, se napotni zdravnik poveže z osebnim
zdravnikom.
(7)      
Napotni zdravnik lahko odkloni sprejem napotnice, če ni
predhodno opravljena vsa zdravstvena oskrba, ki bi jo lahko
zagotovil osebni zdravnik ali drug pristojni zdravstveni delavec,
ali če ugotovi, da ni potrebna zdravstvena obravnava, na katero je
bila napotena zavarovana oseba.
(8)      
Napotni zdravnik zagotovi zavarovani osebi
strokovno-doktrinarno utemeljeno zdravstveno oskrbo, za katero je
prejel pooblastilo.

 
65.     
člen
(obseg
pooblastila napotnemu zdravniku in veljavnost
napotnice)
(1)      
Na
napotnici se označi obseg pooblastila, ki ga osebni zdravnik
prenaša na napotnega zdravnika. Z napotnico se na napotnega
zdravnika prenese pooblastilo za:


1.        

pregled in mnenje o zdravstvenem stanju zavarovane
osebe;


2.        

zdravstveno oskrbo določenega zdravstvenega stanja;


3.        

zdravstveno oskrbo iz prejšnje točke in nadaljnjo napotitev za
zdravstveno stanje iz prejšnje točke.
(2)      
Če
napotni zdravnik prejme pooblastilo iz 3. točke prejšnjega
odstavka, lahko zavarovano osebo nadalje napoti na drugo
zdravstveno oskrbo, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona, ki veljajo za napotitev osebnega zdravnika.
(3)      
Na
napotnici se označi obdobje njene veljavnosti. Napotnica velja tri
mesece, razen če je ob njeni izdaji znano, da zdravstvena oskrba ne
bo zaključena v tem obdobju, ko se lahko izda napotnica z
veljavnostjo za najdlje eno leto.
(4)      
Veljavnost napotnice začne teči od dneva, ko napotni
zdravnik sprejme zavarovano osebo.
(5)      
V
obdobju veljavnosti napotnice ni dopustno za isto zdravstveno
stanje izdati napotnice za napotnega zdravnika iste
specialnosti.

 
66.     
člen
(stopnja
nujnosti in rok za predložitev napotnice)
(1)      
Na
napotnici se označi stopnja nujnosti zdravstvene storitve, na
katero se napotuje zavarovano osebo. Stopnje nujnosti
so:


-          

nujno – zdravstvena storitev se izvede takoj, vendar najpozneje v
24 urah od predložitve napotnice, ki jo zavarovana oseba predloži
izbranemu izvajalcu najpozneje naslednji dan po njeni
izdaji;


-          

zelo hitro – zdravstvena storitev se izvede v 14 dneh od
predložitve napotnice, ki jo zavarovana oseba predloži izbranemu
izvajalcu najpozneje naslednji dan po njeni izdaji;


-          

hitro – zdravstvena storitev se izvede v treh mesecih od
predložitve napotnice, ki jo zavarovana oseba predloži izbranemu
izvajalcu v sedmih dneh po njeni izdaji;


-          

redno – zdravstvena storitev se izvede v šestih mesecih od
predložitve napotnice, ki jo zavarovana oseba predloži izbranemu
izvajalcu v sedmih dneh po njeni izdaji.
(2)      
Napotnica, ki jo zavarovana oseba ne predloži v rokih iz
prejšnjega odstavka, preneha veljati.

 
67.     
člen
(zamenjava
napotnega zdravnika)

Določbe tega zakona, ki veljajo za zamenjavo osebnega
zdravnika, se smiselno uporabljajo za zamenjavo napotnega
zdravnika.

 
68.     
člen
(napotitev
zavarovane osebe v zobozdravstveni dejavnosti in načrt
zobno-protetične rehabilitacije)
(1)      
Osebni zobozdravnik lahko izda napotnico za zdravljenje,
ki vključuje tudi stomatološko rehabilitacijo, na zobozdravnika
specialista. Napotnica se lahko izstavi le za določen vnaprej
opredeljen poseg ali na zdravljenje s področja posamezne
specialnosti.
(2)      
Pri
pristojnem izvajalcu na terciarni ravni se izvaja najzahtevnejša
zobno-protetična rehabilitacija s pomočjo zobnih vsadkov. Seznam
zdravstvenih stanj, pri katerih ima zavarovana oseba pravico do te
najzahtevnejše zobno-protetične rehabilitacije, določi
Zavod.
(3)      
Osebni zobozdravnik ali po njegovem pooblastilu specialist
za stomatološko protetiko pred začetkom izdelave zobno-protetičnih
pripomočkov predloži Zavodu v potrditev predlog načrta
zobno-protetične rehabilitacije na listini, ki jo določi Zavod.
Predlog načrta zobno-protetične rehabilitacije ni potreben
pri:


-          

prilagoditvah in popravilih zobno-protetičnih
pripomočkov;


-          

izdelavi največ treh posamičnih prevlek v obdobju enega
leta;


-          

zobno-protetični rehabilitaciji s pomočjo zobnih
vsadkov.


 
69.     
člen
(napotitev k
pristojnemu zdravstvenemu delavcu, ki ni zdravnik)

Določbe tega zakona, ki veljajo za napotitev k napotnemu
zdravniku, se smiselno uporabljajo za napotitev k drugemu
pristojnemu zdravstvenemu delavcu.

 
2.5 Pravica do
medicinske rehabilitacije in postopek njenega
uveljavljanja
 
70.     
člen
(medicinska
rehabilitacija)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do medicinske rehabilitacije,
če je pričakovati povrnitev fizičnih in psihičnih zmožnosti zaradi
zdravstvenega stanja.
(2)      
Pravica do medicinske rehabilitacije obsega:


-          

zdravstvene storitve osnovne funkcionalne in korektivne
fizioterapije;


-          

zdravstvene storitve logopedije;


-          

zdravstvene storitve delovne terapije;


-          

zdravstvene storitve najzahtevnejše rehabilitacije;


-          

zdraviliško zdravljenje.


 
71.     
člen
(uveljavljanje
medicinske rehabilitacije)

Zavarovana oseba medicinsko rehabilitacijo, razen
zdraviliškega zdravljenja, uveljavlja na podlagi napotnice
pristojnega zdravnika.

 
2.6 Pravica do
zdraviliškega zdravljenja
 
72.     
člen
(zdraviliško
zdravljenje)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja,
ki obsega zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo s souporabo
naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih.
(2)      
Zdraviliško zdravljenje se izvaja na enega od naslednjih
načinov:


-          

na stacionarni način, če mora zavarovana oseba glede na zdravstveno
stanje bivati v zdravilišču;


-          

na ambulantni način, če lahko zavarovana oseba glede na zdravstveno
stanje dnevno prihaja v zdravilišče.
(3)      
Zdraviliško zdravljenje je glede na vrsto:


-          

zdraviliško zdravljenje, ki je nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja in se izvaja na stacionarni način, če se začne
neposredno po končanem bolnišničnem zdravljenju ali najpozneje pet
dni od izdaje odločbe o odobritvi zdraviliškega
zdravljenja;


-          

zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja in se izvaja na stacionarni ali ambulantni način in se
začne po roku iz prejšnje alineje.


 
73.     
člen
(zdravstvena
stanja)

Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja
pri zdravstvenih stanjih, ki jih določi Zavod v soglasju z
ministrom, če je pričakovati povrnitev funkcionalnih
sposobnosti.

 
74.     
člen
(neutemeljeno
zdraviliško zdravljenje)

Ne
glede na prejšnji člen, zavarovana oseba nima pravice do
zdraviliškega zdravljenja pri zdravstvenih stanjih in v drugih
primerih, ko zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno, ki
jih določi Zavod.

 
75.     
člen
(standard
zdraviliškega zdravljenja)
(1)      
Tip
standarda zdraviliškega zdravljenja je opredeljen z vrsto in
obsegom zdravstvenih storitev, ki se opravijo v okviru
zdraviliškega zdravljenja.
(2)      
Med
zdraviliškim zdravljenjem je zavarovani osebi zagotovljena nujna
medicinska pomoč in nujno zdravljenje.
(3)      
Zdraviliško zdravljenje vključuje pripomočke, potrebne za
izvajanje zdraviliškega zdravljenja.
(4)      
Zdraviliško zdravljenje, ki se izvaja na stacionarni
način, vključuje nastanitev in prehrano med bivanjem v zdravilišču.
Standard nastanitve in prehrane pri zdraviliškem zdravljenju določi
Zavod.
(5)      
Zavod v soglasju z ministrom za posamezno zdravstveno
stanje iz 73. člena tega zakona določi tip standarda zdraviliškega
zdravljenja.

 
76.     
člen
(trajanje,
odlog in prekinitev zdraviliškega zdravljenja)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja,
ki se izvaja:


-          

na stacionarni način – v trajanju do 14 dni;


-          

na ambulantni način – v trajanju do deset dni.
(2)      
Za
posamezne primere zdravstvenih stanj se lahko zdraviliško
zdravljenje podaljša na skupno največ 21 dni, če je s tem
pričakovati dodatno izboljšanje funkcionalne sposobnosti.
Zdravstvena stanja, za katera je mogoče odobriti izjemno
podaljšanje zdraviliškega zdravljenja iz prejšnjega stavka,
določi Zavod v soglasju z ministrom.
(3)      
Zdraviliško zdravljenje se izvede v odobrenem trajanju
brez prekinitev.
(4)      
Če
zavarovana oseba zaradi zdravstvenega stanja ali razlogov na strani
izvajalca ali Zavoda ne more začeti zdraviliškega zdravljenja v
roku, ki je določen z odločbo o odobritvi zdraviliškega
zdravljenja, se začetek zdraviliškega zdravljenja lahko odloži na
obdobje, ko prenehajo razlogi za odlog.
(5)      
Če
zavarovana oseba med zdraviliškim zdravljenjem zboli ali se
poškoduje in ga zato ni mogoče dokončati, se zdraviliško
zdravljenje prekine in se lahko nadaljuje v poznejšem
roku.
(6)      
V
primeru iz četrtega in petega odstavka tega člena obdobje odloga
začetka zdraviliškega zdravljenja ali nadaljevanja zdraviliškega
zdravljenja ne sme biti daljše od treh mesecev od izdaje odločbe o
odobritvi zdraviliškega zdravljenja.

 
77.     
člen
(ponovna
upravičenost do zdraviliškega zdravljenja)
(1)      
Zavarovana oseba, ki ji je bilo predhodno odobreno
zdraviliško zdravljenje ali je predhodno opravila celostno
medicinsko rehabilitacijo pri izvajalcu na terciarni ravni, lahko
uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni
ali poškodbe ob njenem klinično pomembnem (funkcionalnem)
poslabšanju:


-          

po izteku enega leta od izdaje predhodne odločbe ali od zaključka
celostne medicinske rehabilitacije pri izvajalcu na terciarni ravni
– če gre za zavarovano osebo do 18. leta starosti;


-          

po izteku dveh let od izdaje predhodne odločbe ali od zaključka
celostne medicinske rehabilitacije pri izvajalcu na terciarni ravni
– če gre za zavarovano osebo nad 18. letom starosti.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek lahko zavarovana oseba zaradi iste
bolezni ali poškodbe uveljavlja pravico do zdraviliškega
zdravljenja, če v skladu s predhodno odločbo Zavoda ni začela
zdraviliškega zdravljenja zaradi razloga iz četrtega odstavka
prejšnjega člena.

 
78.     
člen
(odločanje o
zdraviliškem zdravljenju)
(1)      
Predlog za zdraviliško zdravljenje lahko vloži:


-          

zdravnik, ki zavarovano osebo zdravi v bolnišnici, če gre za
zdraviliško zdravljenje, ki je nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja, ki ga poda najpozneje pet dni pred odpustom iz
bolnišničnega zdravljenja;


-          

osebni splošni zdravnik in osebni otroški zdravnik, če gre za
zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja.
(2)      
Pri
zdravstvenih stanjih, ki jih določi Zavod v soglasju z
ministrom, se predlog za zdraviliško zdravljenje poda v
treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju, razen če
zavarovana oseba zaradi zdravstvenega stanja ne more začeti
zdraviliškega zdravljenja v tem roku.
(3)      
Osebni zdravnik lahko v primeru iz drugega odstavka
prejšnjega člena predlaga zdraviliško zdravljenje, ki ni
nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, pri čemer v predlogu
utemelji tudi razlog, zaradi katerega zavarovana oseba ni mogla
začeti zdraviliškega zdravljenja.
(4)      
Ne
glede na predlog zdravnika iz drugega odstavka tega člena, se lahko
v odločbi o odobritvi zdraviliškega zdravljenja določi drugo vrsto
zdraviliškega zdravljenja ali drug način izvajanja zdraviliškega
zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja.
(5)      
Z
odločbo o odobritvi zdraviliškega zdravljenja se določijo vrsta,
način izvajanja, tip standarda in trajanje zdraviliškega
zdravljenja, razlog obravnave, rok, v katerem zavarovana oseba
začne zdraviliško zdravljenje, naziv zdravilišča in namestitev na
negovalni oddelek, če je to potrebno glede na zdravstveno stanje
zavarovane osebe.

 
79.     
člen
(nastop
zdraviliškega zdravljenja)
(1)      
Zavarovana oseba začne zdraviliško zdravljenje, ki je
nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, v roku iz prve alineje
tretjega odstavka 72. člena tega zakona, in sicer na dan, ki ji ga
sporoči zdravilišče.
(2)      
Zavarovana oseba začne zdraviliško zdravljenje, ki ni
nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, v 30 dneh od izdaje odločbe
o odobritvi zdraviliškega zdravljenja, če ni v njej določen drug
datum začetka zdraviliškega zdravljenja, in sicer na dan, ki ji ga
sporoči zdravilišče.
(3)      
Zdravilišče lahko v primeru iz drugega odstavka 76. člena
tega zakona predlaga podaljšanje zdraviliškega zdravljenja
najpozneje pet dni pred zaključkom trajanja zdraviliškega
zdravljenja.
(4)      
Zavarovana oseba ali njen osebni zdravnik lahko v primeru
iz četrtega odstavka 76. člena tega zakona predlaga odlog začetka
zdraviliškega zdravljenja, o čemer zavarovana oseba istočasno pisno
obvesti zdravilišče.
(5)      
Zavarovana oseba ali njen osebni zdravnik lahko v primeru
iz petega odstavka 76. člena tega zakona predlaga nadaljevanje
zdraviliškega zdravljenja.

 
80.     
člen
(tip
standarda zdraviliškega
zdravljenja)
(1)      
Zdraviliško zdravljenje se odobri v zdravilišču, ki
zagotavlja ustrezen tip standarda zdraviliškega
zdravljenja.
(2)      
Zavarovana oseba lahko pred začetkom zdraviliškega
zdravljenja predlaga spremembo zdravilišča, ki zagotavlja ustrezen
tip standarda zdraviliškega zdravljenja.
(3)      
Zdravilišče lahko predlaga spremembo obsega zdravstvenih
storitev v okviru odobrenega tipa standarda zdraviliškega
zdravljenja.

 
2.7 Pravica do
zdravstvene nege in postopek njenega uveljavljanja
 
81.     
člen
(zdravstvena
nega)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do zdravstvene nege, ki
obsega zdravstvene storitve zdravstvene in babiške nege na vseh
ravneh zdravstvene dejavnosti.
(2)      
Zdravstvena in babiška nega je sestavni del akutne
zdravstvene oskrbe in se zagotavlja v obsegu, ki v postopkih
zdravstvene oskrbe zagotavlja izboljšanje, preprečevanje
poslabšanja ali vzdrževanje zdravstvenega stanja zavarovane
osebe.

 
82.     
člen
(pravica do
zdravstvene nege)
(1)      
Pravica do zdravstvene nege na primarni ravni zdravstvene
dejavnosti obsega:


-          

zdravstveno nego kot del ambulantne obravnave (obravnave v splošnih
in ambulantah družinske medicine, splošnih ambulantah nujne
medicinske pomoči in specialističnih ambulantah);


-          

zdravstveno nego kot sestavni del specialistične
obravnave;


-          

zdravstveno nego v preventivnih obravnavah (referenčne
ambulante);


-          

kurativno patronažno obravnavo pri kroničnih boleznih;


-          

babiško nego;


-          

zdravstveno nego na domu zavarovane osebe, v socialno varstvenem
zavodu, vzgojno izobraževalnem zavodu, zavodu za prestajanje kazni
zapora in prevzgojnem domu po odločitvi osebnega splošnega
zdravnika in osebnega otroškega zdravnika (v nadaljnjem besedilu:
zdravstvena nega na domu);


-          

zobozdravstveno zdravstveno nego.
(2)      
Pravica do zdravstvene nege na sekundarni in terciarni
ravni zdravstvene dejavnosti obsega zdravstvene storitve v okviru
zdravljenja in medicinske rehabilitacije (tim).

 
83.     
člen
(postopek
uveljavljanja zdravstvene nege)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do zdravstvene nege v okviru
posamezne zdravstvene obravnave.
(2)      
Zavarovana oseba lahko uveljavi pravico do zdravstvene
nege neposredno pri izvajalcu zdravstvene nege.
(3)      
Zavarovana oseb uveljavi pravico do zdravstvene nege pri
osebnem splošnem zdravniku in osebnem otroškem
zdravniku.

 
2.8 Pravica do
paliativne oskrbe in postopek njene uveljavitve
 
84.     
člen
(paliativna
oskrba)

Paliativna oskrba je preprečevanje in lajšanje bolečin in
trpljenja ter izboljšanje kakovosti življenja.

Zavarovana oseba ima pravico do obveščenosti o
razpoložljivih možnosti in soodločanja v skladu s cilji, željami in
prepričanji ter zagotovljeno kakovostjo življenja.

 
85.     
člen
(postopek
uveljavljanja paliativne oskrbe)

Zavarovana oseba ima pravico do paliativne oskrbe na vseh
ravneh zdravstvene dejavnosti z interdisciplinarnim
pristopom na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v okviru
ambulantne obravnave in zdravstvene obravnave na domu ter na
sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti v okviru enot in ali
oddelkov za zagotavljanje paliativne oskrbe.

 
2.9 Pravica do
prevoza z reševalnimi in drugimi vozili ter postopek njene
uveljavitve
 
86.     
člen
(prevoz z
reševalnimi in drugimi vozili)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnimi in
drugimi vozili, če iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti
prevoza z javnim prevoznim sredstvom.
(2)      
Zavarovana oseba ima pravico do nujnega reševalnega
prevoza ali nenujnega reševalnega prevoza.
(3)      
Nujni reševalni prevoz je prevoz zavarovane osebe v
primeru nujne medicinske pomoči.
(4)      
Nenujni reševalni prevoz je prevoz zavarovane osebe do
izvajalca in nazaj, če je zavarovana oseba nepokretna ali zaradi
svojega zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo ali zdravstveno
oskrbo zdravstvenega delavca, prevoz na in z dialize ter prevoz, ko
ni potrebno spremstvo zdravstvenega delavca, prevoz z javnim
prevoznim sredstvom ali z osebnim vozilom pa bi lahko bil za
zdravje zavarovane osebe škodljiv.

 
87.     
člen
(nujni
reševalni prevoz)
(1)      
Nujni reševalni prevoz obsega prevoz do najbližjega
izvajalca, ki lahko zagotovi ustrezno medicinsko pomoč. Če
zavarovana oseba ali njeni svojci zahtevajo prevoz k drugemu
izvajalcu, dodatne stroške do izbranega izvajalca krijejo
sami.
(2)      
Če
zaradi težko dostopnega terena, prometnih ovir ali drugih razlogov
ni možen nujni reševalni prevoz z reševalnim vozilom, se lahko
nujni prevoz opravi s helikopterjem ali z drugim prevoznim
sredstvom.
(3)      
Nujni reševalni prevoz vključuje reševanje poškodovanih
zavarovanih oseb z gora, morja, voda in jam in njihov prevoz do
najbližjega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki lahko zagotovi
ustrezno zdravstveno oskrbo.

 
88.     
člen
(nenujni
reševalni prevoz)

Nenujni reševalni prevoz obsega prevoz do najbližjega
izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki lahko zagotovi ustrezno
zdravstveno oskrbo. Če zavarovana oseba ali
njeni svojci zahtevajo prevoz k drugemu izvajalcu, dodatne stroške
do izbranega izvajalca krijejo sami.

 
89.     
člen
(postopek
uveljavljanja pravice do prevoza z reševalnimi ali drugimi
vozili)
(1)      
Zavarovana oseba uveljavi pravico do prevoza z reševalnimi
in drugimi vozili z listino za naročilo prevoza, ki jo določi
Zavod. Listino za naročilo prevoza izda osebni zdravnik, če
ugotovi, daje potreben. Listino za naročilo prevoza na in z dialize
lahko izda napotni zdravnik. Pristojni zdravnik z listino za
naročilo prevoza praviloma vnaprej določi vrsto prevoza v skladu s
86. členom tega zakona in predpisom ministra, ki ureja prevoze
pacientov.
(2)      
V
primeru premestitve zavarovane osebe v drugo bolnišnico, iz
bolnišnice v zdravilišče, iz bolnišnice ali iz zdravilišča na dom
ali od napotnega zdravnika na dom, napotni zdravnik izda listino za
naročilo prevoza.
(3)      
Ne
glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme nujni reševalni
prevoz odrediti tudi drug zdravnik, ki potrdi nujnost prevoza na
listini za naročilo prevoza. Nujnost reševalnega prevoza lahko
potrdi tudi zdravnik, ki je po opravljenem prevozu prevzel
zavarovano osebo v zdravljenje.
(4)      
Če
zavarovana oseba ali njeni svojci ali kdo drug v njenem imenu
naroči reševalni prevoz z reševalnim vozilom, zavarovana oseba sama
poravna stroške tega prevoza. Zavarovana oseba lahko zahteva
povračilo teh stroškov iz obveznega zavarovanja, če zdravnik, ki jo
je prevzel na zdravljenje, ugotovi, da je bil prevoz nujen in ji o
tem izda potrdilo.
(5)      
Za
prevoz s helikopterjem iz bolnišnice v bolnišnico da soglasje
predstojnik oddelka izvajalca, od kjer se zavarovana oseba
premešča.

 
2.10 Izjemna
odobritev zdravstvene storitve
 
90.     
člen
(pogoji izjemne
odobritve zdravstvene storitve)

Zavod lahko po prostem preudarku zavarovani osebi izjemoma
odobri zdravstveno storitev, ki ni pravica, ali celotno ali delno
povračilo njenih stroškov, če gre za izjemno zdravstveno stanje in
če se glede na njeno zdravstveno stanje lahko pričakuje, da bo z
izjemoma odobreno zdravstveno storitvijo prišlo do ozdravitve ali
izboljšanja zdravstvenega stanja ali preprečitve ali upočasnitve
njegovega poslabšanja, česar ni mogoče doseči z zdravstveno
oskrbo.

 
91.     
člen
(postopek
odločanja o izjemni odobritvi zdravstvene storitve)
(1)      
Postopek odločanja o izjemni odobritvi zdravstvene
storitve se začne na podlagi vloge zavarovane osebe, ki vsebuje
zdravstveno in drugo dokumentacijo, ki jo določi Zavod.
(2)      
Postopek o izjemni odobritvi zdravstvene storitve vodi in
v njem odloči na prvi stopnji območna enota Zavoda.
(3)      
O
pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloči Direkcija
Zavoda.
(4)      
Izjemna odobritev zdravstvene storitve
se odobri za naprej najdlje za obdobje 24 mesecev od izdaje
odločbe.

 
3.        
Zdravila in živila

 
3.1 Pravica do
zdravil in živil ter postopek njene uveljavitve
 
92.     
člen
(način
zagotavljanja zdravil in živil)

Zavarovana oseba ima pravico do zdravil in živil, ki jih
zavarovani osebi:


1.        

pristojni zdravnik predpiše na recept;


2.        

izvajalec zagotovi v okviru zdravstvene storitve.


 
93.     
člen
(predpis
zdravila na recept)
(1)      
Na
recept se predpiše zdravilo z receptne liste.
(2)      
Zdravilo na recept se predpiše zavarovani osebi, ki se
zdravi v splošni in specialistični zunajbolnišnični zdravstveni
dejavnosti, če ni s splošnim aktom Zavoda drugače
določeno.
(3)      
Zdravilo na recept predpiše pristojni zdravnik.
(4)      
Pristojni zdravnik v izvidu predlaga predpisovanje
zdravila na recept in predpiše zdravilo na recept:


-          

v skladu s tem zakonom, splošnimi akti Zavoda in predpisi, ki
urejajo predpisovanje in izdajanje zdravil za uporabo v humani
medicini,


-          

ob upoštevanju povzetka glavnih značilnosti zdravila, strokovnih
smernic in vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na potek zdravljenja
in ob upoštevanju uspešnosti predhodnega zdravljenja,


-          

v smiselnih kombinacijah, najprimernejših odmerkih in primernem
obdobju, in


-          

ob upoštevanju stroškovnega vidika predpisa zdravila na
recept.
(5)      
Zdravilo na recept z omejitvijo predpisovanja, ki jo
določi Zavod, lahko pristojni zdravnik v izvidu predlaga za
predpisovanje na recept ali ga predpiše na recept le v okviru
določene omejitve, izven okvira določene omejitve predpisovanja pa
le, če iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje ni mogoče z
drugim zdravilom, ki nima določene omejitve predpisovanja, kar
pristojni zdravnik utemelji z dokumentiranjem v zdravstveni
dokumentaciji zavarovane osebe.
(6)      
Recept se predpiše v skladu s tem zakonom, splošnimi akti
Zavoda in predpisi, ki urejajo predpisovanje in izdajanje
zdravil za uporabo v humani medicini.

 
94.     
člen
(ime in naziv
zdravila na recept)
(1)      
Industrijsko proizvedeno zdravilo se predpiše na recept s
splošnim imenom, če je uvrščeno na Seznam skupin zdravil s splošnim
imenom iz 257. člena tega zakona a.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se industrijsko proizvedeno zdravilo
predpiše na recept z imenom, če je zdravilo predpisano, ker iz
zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje ni mogoče z drugim
zdravilom, pri čemer se za zdravstveni razlog šteje
kontraindikacija na zdravilo, alergija na zdravilo ali drug
neželeni učinek zdravila, ki poslabšuje zdravje zavarovane osebe. V
tem primeru pristojni zdravnik ob predpisu zdravila na receptu
označi "ne zamenjuj!".
(3)      
Galensko zdravilo se predpiše z imenom, ki ga določi
izdelovalec galenskih zdravil.
(4)      
Magistralno zdravilo se predpiše na recept z nazivom, s
katerim je razvrščeno na receptno listo.

 
95.     
člen
(rok za
predložitev recepta)
(1)      
Zavarovana oseba zdravilo na neobnovljivi recept in prvo
izdajo zdravila na obnovljivi recept prevzame v lekarni:


1.        

v 24 urah od predpisa recepta, če je zdravilo predpisano zaradi
nujnega zdravljenja iz 58. člena tega 
zakona;


2.        

v treh dneh od dneva predpisa recepta za protimikrobno zdravilo za
akutno bolezen;


3.        

v 30 dneh od dneva predpisa recepta;


4.        

v roku, ki ga določa predpis, ki ureja predpisovanje in izdajanje
zdravil za uporabo v humani medicin, ali splošni akt
Zavoda.
(2)      
Zavarovana oseba ponovno izdajo zdravila na obnovljivi
recept uveljavi na predviden datum naslednje izdaje ali v 30 dneh
pred predvideno ponovno izdajo zdravila, pred tem rokom pa le v
izjemnem primeru (študijska obveznost v tujini, daljše službeno ali
zasebno potovanje v tujino in podobno).
(3)      
Ne
glede prejšnji odstavek Zavod s splošnim aktom določi primere, ko
lahko zavarovana oseba ponovno izdajo zdravila na obnovljivi recept
uveljavi v krajšem roku od 30 dni pred predvideno ponovno izdajo
zdravila.

 
96.     
člen
(izdaja
zdravila na recept)
(1)      
Zdravilo na recept se izda v skladu s predpisi, ki urejajo
predpisovanje in izdajanje zdravil za uporabo v humani medicini, in
splošnimi akti Zavoda.
(2)      
Zdravilo na recept z omejitvijo izdajanja, ki jo določi
Zavod, se lahko izda le v okviru določene omejitve.
(3)      
Zdravilo na recept se ne sme izdati:


1.        

če recept ni predpisan in izpolnjen v skladu s predpisi, ki urejajo
predpisovanje in izdajanje zdravil za uporabo v humani medicini, in
splošnimi akti Zavoda;


2.        

po roku ali pred rokom, ki je določen s predpisi, ki urejajo
predpisovanje in izdajanje zdravil za uporabo v humani medicini, in
splošnimi akti Zavoda.


 
97.     
člen
(predpisovanje
in izdajanje živila na recept)
(1)      
Živilo se predpiše na recept z lastniškim
imenom.
(2)      
Za
predpisovanje živila na recept in njegovo izdajanje v lekarni se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona in splošnih aktov Zavoda,
ki urejajo predpisovanje in izdajanje zdravil na recept.

 
98.     
člen
(recept za
osebno rabo)
(1)      
Zdravilo se lahko predpiše na posebno listino Zavoda, ki
ima isti pomen kot recept in za katero veljajo predpisi in splošni
akti Zavoda, ki veljajo za predpisovanje in izdajanje zdravil na
recept, če ni v njih zanjo drugače določeno (v nadaljnjem besedilu:
recept za osebno rabo).
(2)      
Recept za osebno rabo je neobnovljivi recept.
(3)      
Zdravnik lahko predpiše zdravilo na recept za osebno rabo
sebi ali svojemu družinskemu članu, če ga ni pristojen predpisati
na recept kot pristojni zdravnik za predpis zdravila in živila
na recept.
(4)      
Za
družinskega člana iz prejšnjega odstavka se šteje oseba 24. in 25.
člena tega zakona, če je obvezno zavarovana po tem
zakonu.
(5)      
Zavod dodeli zdravniku na njegov predlog 30 receptov za
osebno rabo letno, če:


1.        

je evidentiran v zbirki podatkov zdravstvenih delavcev, ki se vodi
na podlagi zakona, ki ureja zbirke podatkov s področja
zdravstvenega varstva,


2.        

ima veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije in


3.        

ima 
enega od naslednjih statusov:


-          

opravlja zdravstvene storitve v okviru mreže javne zdravstvene
službe ali


-          

ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z Zavodom, ZPIZ, ministrstvom,
NIJZ ali Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano,
ali


-          

je upokojenec s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
zavarovan na podlagi šestega odstavka 16. člena tega zakona, ki je
imel neposredno pred pridobitvijo pravice do pokojnine status iz
prve ali druge alineje te točke.
(6)      
Ne
glede na prejšnji odstavek Zavod trajno ali začasno zavrne
dodelitev receptov za osebno rabo, če zdravnik pri predpisu zdravil
v breme obveznega zavarovanja ni ravnal v skladu s predpisi ali
splošnimi akti Zavoda, ne glede, ali jih je predpisal na recept,
recept za osebno rabo ali v okviru standarda zdravstvene storitve,
ki jo zagotovi izvajalec.
(7)      
Natančnejši postopek dodelitve receptov za osebno rabo in
merila, na podlagi katerih se zdravniku trajno ali začasno zavrne
njihova dodelitev, sprejme generalni direktor Zavoda s splošnim
aktom, ki se objavi na spletni strani Zavoda.

 
99.     
člen
(zdravila in
živila v okviru zdravstvene storitve)
(1)      
Izvajalec zagotovi zavarovani osebi v okviru zdravstvene
storitve:


1.        

ambulantno zdravilo z ambulantne liste zdravil;


2.        

bolnišnično zdravilo z bolnišnične liste zdravil;


3.        

zdravilo in živilo, ki ga izvajalec rabi za izvedbo zdravstvene
storitve;


4.        

zdravilo in živilo, ki ga zavarovana oseba rabi v času stacionarne
zdravstvene obravnave;


5.        

zdravilo, ki ga zavarovana oseba rabi ob odpustu iz bolnišnice do
prvega kontrolnega pregleda.
(2)      
Zdravila in živilo iz prejšnjega odstavka izvajalec ne sme
predpisati na recept, če ni s splošnim aktom Zavoda za posamezno
zdravilo iz 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka ali za posamezen
primer predpisa tega zdravila drugače določeno.

 
3.2 Izjemna
odobritev zdravila in živila
 
100.  
člen
(pogoji izjemne
odobritve zdravila in živila)
(1)      
Zavod lahko po prostem preudarku zavarovani osebi izjemoma
odobri zdravilo in živilo, ki ni pravica, ali celotno ali delno
povračilo njegovih stroškov, če ga zavarovana oseba rabi za
zdravljenje specifične bolezni ali motnje, ki ogroža njeno zdravje,
in če se glede na njeno zdravstveno stanje pričakuje, da bo z
izjemoma odobrenim zdravilom ali živilom prišlo do ozdravitve ali
izboljšanja zdravstvenega stanja ali preprečitve ali upočasnitve
njegovega poslabšanja, česar ni mogoče doseči z zdravstveno oskrbo,
(v nadaljnjem besedilu: izjemna odobritev zdravila in
živila).
(2)      
Zavod odloča o izjemni odobritvi zdravila in živila na
podlagi naslednjih meril:


1.        

merila za razvrstitev zdravila iz 2. točke drugega odstavka 240.
člena in merila za razvrstitev živila iz 2. točke drugega odstavka
270. člena tega zakona;


2.        

merila za razvrstitev zdravila iz 3. točke drugega odstavka 240.
člena in merila za razvrstitev živila iz 3. točke drugega odstavka
270. člena tega zakona;


3.        

merila za razvrstitev zdravila iz 5. točke drugega odstavka 240.
člena tega zakona;


4.        

ekonomskega vidika zdravila in živila.
(3)      
Ne
glede na prvi in drugi odstavek tega člena predmet izjemne
odobritve zdravila in živila ne more biti:


1.        

zdravilo in živilo za blažitev simptomov ali zdravljenje bolezni
ali motnje, ki je z javnozdravstvenega vidika manj pomembna ali se
uporablja pri obravnavi bolezni ali motnje, ki jo je mogoče urediti
ali pozdraviti s spremenjenim načinom življenja;


2.        

zdravilo, ki ga Zavod ni razvrstil na listo zdravil zaradi
neizpolnjevanja merila za razvrstitev zdravila iz 2. ali 3. točke
drugega odstavka 240. člena tega zakona in živilo, ki ga Zavod ni
razvrstil na receptno listo zaradi neizpolnjevanja merila za
razvrstitev živila iz 2. ali 3. točke drugega odstavka 270. člena
tega zakona;


3.        

novo zdravilo in živilo, ki je v postopku razvrstitve.
(4)      
Povračilo in plačilo stroškov zdravila in živila na
podlagi izjemne odobritve se odobri v višini, ki jo Zavod določi ob
upoštevanju meril iz drugega odstavka tega člena.
(5)      
Povračilo in plačilo stroškov zdravila in živila na
podlagi izjemne odobritve se lahko odobri kot enkratno povračilo
ali plačilo stroškov zdravila in živila ali za dalj
časa.
(6)      
Izjemna odobritev zdravila in živila se odobri za naprej
najdlje za obdobje 12 mesecev od vložitve popolne vloge za izjemno
odobritev zdravila in živila, lahko pa tudi za daljši čas, če je iz
zdravstvene dokumentacije razvidno, da bo zdravljenje
dolgotrajno.
(7)      
Izjemna odobritev zdravila in živila se lahko odobri za
nazaj najdlje za obdobje treh mesecev od vložitve popolne vloge za
izjemno odobritev zdravila in živila.
(8)      
Zavarovana oseba lahko po poteku veljavnosti izjemne
odobritve zdravila in živila ponovno vloži vlogo za izjemno
odobritev istega zdravila in živila.

 
101.  
člen
(postopek
odločanja o izjemni odobritvi zdravila in živila)
(1)      
Postopek odločanja o izjemni odobritvi zdravila in živila
se začne na podlagi vloge zavarovane osebe.
(2)      
Postopek o izjemni odobritvi zdravila in živila vodi in v
njem odloči na prvi stopnji uradna oseba organizacijske enote
Direkcije Zavoda, pristojna za zdravila in živila.
(3)      
O
pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloči Komisija za
izjemno odobritev, ki jo imenuje generalni direktor Zavoda. Uradna
oseba iz prejšnjega odstavka ne more biti član Komisije za izjemno
odobritev.

 
3.3 Splošni akt
Zavoda za uresničevanje pravice do zdravila in živila
 
102.  
člen
(splošni akt
Zavoda za uresničevanje pravice do zdravila in
živila)
(1)      
Zavod s splošnim aktom določi naslednje standarde glede
uveljavljanja pravice do zdravila in živila:


1.        

določi primere, ko zdravila in živila z receptne liste ni dopustno
predpisati na recept;


2.        

določi pristojnega zdravnika za predpis zdravila in živila na
recept;


3.        

določi časovno in količinsko omejitev predpisovanja in izdajanja
zdravila in živila na recept, ki ni določena že na podlagi 245.
člena tega zakona;


4.        

določi rok za predložitev recepta in recepta EU lekarni, ki ni
določen že s tem zakonom, in določi primere, ko lahko zavarovana
oseba ponovno izdajo zdravila na obnovljivi recept uveljavi v
krajšem roku od 30 dni pred predvideno ponovno izdajo
zdravila;


5.        

natančnejše določi postopek predpisovanja zdravila in živila na
recept, vključno s pristojnostmi in z obveznostmi pristojnega
zdravnika pri predpisu recepta;


6.        

natančnejše določi postopek izdajanja zdravila in živila na recept,
vključno s pristojnostmi in z obveznostmi pooblaščene osebe za
izdajo zdravila in živila na recept pri izdaji tega zdravila in
živila;


7.        

natančneje določi pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do
zdravila in živila v državi članici EU iz 163. člena tega
zakona;


8.        

natančneje določi pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do
zdravila in živila v tujini iz 164. člena tega zakona, vključno z
vsebino potrdila o deficitarnosti;


9.        

natančneje določi pogoje za izjemno odobritev zdravila in živila
ter postopek odločanja o izjemni odobritvi zdravila in
živila;


10.     

druge standarde glede uveljavljanja pravice do zdravila in živila
na recept in v okviru zdravstvene storitve pri
izvajalcu.
(2)      
Splošni akt Zavoda iz prejšnjega odstavka sprejme svet
Zavoda.

 
4.        
Medicinski in drugi pripomočki

 
4.1 Pravica do
medicinskih in drugih pripomočkov ter postopek njene
uveljavitve
 
103.  
člen
(pravica do
medicinskih in drugih pripomočkov)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do medicinskega ali drugega
pripomočka, če po mnenju pristojnega zdravnika ali drugega
pristojnega zdravstvenega delavca izpolnjuje pogoj zdravstvenega
stanja in druge pogoje.
(2)      
Zavarovana oseba ima v primerih serijsko izdelanih
medicinskih in drugih pripomočkov pravico do pripomočka (artikla),
ki je uvrščen na seznam znotraj posamezne vrste pripomočka, razen v
primerih pripomočkov, ki so jih zagotavljajo izvajalci.
(3)      
Zavarovana oseba medicinski ali drug pripomoček lahko
prejme v last ali v izposojo.
(4)      
Zavarovana oseba ima na naročilnico pravico do medicinskih
in drugih pripomočkov iz naslednjih skupin:


1.        

proteze udov;


2.        

estetske proteze;


3.        

ortoze;


4.        

ortopedska obutev;


5.        

vozički ter ostali medicinski pripomočki za gibanje, stojo in
sedenje;


6.        

električni stimulatorji in ostali aparati;


7.        

sanitarni pripomočki;


8.        

blazine proti preležaninam;


9.        

kilni pasovi;


10.     

medicinski pripomočki pri izločilni stomi;


11.     

medicinski pripomočki pri inkontinenci in težavah z odvajanjem
seča;


12.     

medicinski pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni;


13.     

kanile;


14.     

medicinski pripomočki za slepe;


15.     

medicinski pripomočki za sluh;


16.     

obvezilni materiali;


17.     

raztopine;


18.     

medicinski pripomočki za izboljšanje vida;


19.     

ostali medicinski pripomočki, ki so potrebni za zdravstveno
rehabilitacijo (npr. kompresijski);


20.     

drugi pripomočki;


21.     

medicinski pripomočki ob povezani uporabi z zdravili.
(5)      
Zavarovana oseba ima pravico do medicinskega ali drugega
pripomočka z enakim namenom uporabe in podobnimi lastnostmi, ki je
zanjo funkcionalno ustrezen in je najcenejši, če standardni
pripomoček zanjo glede na njeno zdravstveno stanje ni funkcionalno
ustrezen.
(6)      
Zavarovana oseba ima pri določenih vrstah medicinskih in
drugih pripomočkov pravico do pripomočka v višjem standardu, kot je
pravica, če bi se s takšnim standardom omogočila ali ohranjala
njena zmožnost za delo ali omogočila lažja uporaba medicinskega
pripomočka v bivalnem okolju.
(7)      
Zavarovana oseba ima pri določenih vrstah medicinskih in
drugih pripomočkov pravico do popravila, vzdrževanja in
prilagoditev pripomočka.
(8)      
Zavarovana oseba ima pri vrstah medicinskih in drugih
pripomočkov, pri katerih je določena trajnostna doba, pred iztekom
le-te pravico do drugega istovrstnega pripomočka, če je pri njej
prišlo do takšnih anatomskih in funkcionalnih sprememb, zaradi
katerih predhodno prejetega pripomočka ni mogoče usposobiti za
nadaljnjo uporabo.
(9)      
V
primeru iz šestega odstavka tega člena se iz obveznega zavarovanja
krije znesek do standardne višine kritja, razliko do višjega
standarda pa krije državni proračun.

 
104.  
člen
(standardi)

Standardi pri medicinskih in drugih pripomočkih
so:


1.        

doba trajanja pripomočka, ki je doba, po izteku katere lahko
zavarovana oseba iz obveznega zavarovanja prejme drug istovrstni
pripomoček in je lahko trajnostna doba, obdobje in količina, ki jo
določi splošni akt, pristojni zdravnik ali drug pristojni
zdravstveni delavec, ali enkratna pravica;


2.        

cenovni standard, dnevna izposojnina, pogodbena cena, ali v okviru
cenovnega standarda določena najvišja priznana cena, ki je cena, do
katere se lahko krije pripomoček iz obveznega
zavarovanja;


3.        

osnovne zahteve kakovosti, ki so na ravni vrste določene tehnične
in druge zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni pripomoček, da
se lahko izdaja iz obveznega zavarovanja.


 
105.  
člen
(splošni akt
Zavoda)

Zavod s splošnim aktom po vrstah medicinskih in drugih
pripomočkov določi:


1.        

vrste iz skupin, navedenih v četrtem odstavku 103. člena tega
zakona, vključno z nazivi vrst in šifrantom vrst;


2.        

pogoj zdravstvenega stanja in druge pogoje, pri katerih ima
zavarovana oseba pravico do pripomočka na naročilnico;


3.        

ali zavarovana oseba pripomoček na naročilnico prejme v last ali v
izposojo, ali je možno oboje, v zadnjem primeru vključno s pogoji
za prejem v last ali v izposojo;


4.        

pripomočke na naročilnico, pri katerih ima zavarovana oseba pravico
po popravila, vzdrževanja in/ali prilagoditve, vključno z njihovimi
omejitvami v znesku ali deležu in z drugimi pogoji, in vključno z
določitvijo, ali je za popravila, vzdrževanja in/ali prilagoditve
teh pripomočkov potrebna naročilnica;


5.        

pripomočke na naročilnico, pri katerih ima zavarovana oseba pravico
do višjega standarda, vključno z natančnejšo opredelitvijo
pogojev;


6.        

za katere pripomočke in pod kakšnimi pogoji se lahko izda
obnovljiva naročilnica;


7.        

natančnejše opredelitve dobe trajanja za pripomočke na
naročilnico.


 
106.  
člen
(postopek
uveljavljanja pravice do medicinskih in drugih pripomočkov na
naročilnico)
(1)      
Zavarovani osebi vrsto medicinskega ali drugega pripomočka
predpiše osebni zdravnik.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek Zavod s splošnim aktom za predpisovanje
določenih vrst pripomočkov določi napotne zdravnike specialiste
določene stroke, zdravnike specialiste v razvojni ambulanti,
posebej poimensko določi zdravnike ali poleg osebnega zdravnika
določi tudi druge pristojne zdravstvene delavce. Zavod s splošnim
aktom določi tudi roke za uveljavitev pravice do pripomočka in
določi način izdaje naročilnice.
(3)      
Medicinske in druge pripomočke, ki so jih pristojni
predpisati osebni zdravniki ali drugi pristojni zdravstveni
delavci, lahko predpišejo tudi napotni zdravniki, če jih osebni
zdravnik za to pooblasti.
(4)      
Zavarovana oseba naročilnico predloži dobavitelju v 30
dneh od njene izdaje ali od odločitve Zavoda, s katero je dobila
pravico do pripomočka.
(5)      
Zavod s splošnim aktom natančneje določi postopke
uveljavljanja pravice do pripomočkov.

 
4.2 Izjemna
odobritev medicinskih in drugih pripomočkov
 
107.  
člen
(pogoji izjemne
odobritve medicinskih in drugih pripomočkov)
(1)      
Zavod lahko po prostem preudarku zavarovani osebi
izjemoma, delno ali v celoti odobri nabavo, izposojo ali povračilo
stroškov nabave ali izposoje medicinskega ali drugega pripomočka,
ki:


-          

ni pravica;


-          

je pravica, a zavarovana oseba ne izpolnjuje pogoja zdravstvenega
stanja ali drugega pogoja;


-          

je pravica, pa zavarovana oseba zaradi svojega zdravstvenega stanja
potrebuje večjo količino pripomočkov od opredeljene v
predpisih.
(2)      
Pogoji za izjemno odobritev medicinskega ali drugega
pripomočka zavarovani osebi so:


-          

izjemno zdravstveno stanje,


-          

z izjemno odobritvijo se lahko utemeljeno pričakuje ozdravitev ali
izboljšanje zdravstvenega stanja ali preprečitev ali upočasnitev
nadaljnjega poslabšanja, pri čemer navedenega ni mogoče doseči s
pripomočki, ki so pravica, in


-          

namen uporabe pripomočka, kot ga je določil proizvajalec, je
skladen z zdravstvenim stanjem zavarovane osebe.


 
108.  
člen
(postopek
odločanja o izjemni odobritvi medicinskih in drugih
pripomočkov)
(1)      
Postopek odločanja o izjemni odobritvi medicinskega ali
drugega pripomočka se začne na podlagi vloge zavarovane
osebe.
(2)      
Postopek o izjemni odobritvi medicinskega ali drugega
pripomočka vodi in v njem odloči na prvi stopnji uradna oseba
organizacijske enote Direkcije Zavoda, pristojna za medicinske in
druge pripomočke.
(3)      
O
pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloči Komisija za
izjemno odobritev, ki jo imenuje generalni direktor Zavoda. Uradna
oseba iz prejšnjega odstavka ne more biti član Komisije za izjemno
odobritev.
(4)      
Izjemna odobritev se odobri za naprej najdlje za obdobje
24 mesecev od izdaje odločbe.

 
5.        
Sobivanje

 
109.  
člen
(pravica do
sobivanja)
(1)      
Sobivanje je pravica zavarovane osebe iz drugega odstavka
tega člena do 24 urnega spremljanja druge osebe, ki zavarovani
osebi nudi čustveno oporo pri zdravljenju v času bolnišničnega in
zdraviliškega zdravljenja.
(2)      
Pravico do sobivanja ima zavarovana oseba:


-          

do šestega leta starosti;


-          

s težjo okvaro ali poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri kateri je
potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo na
domu do 18. leta starosti ali dokler traja roditeljska
pravica;


-          

s kroničnimi boleznimi ali okvarami v času usposabljanja za
poznejšo medicinsko rehabilitacijo na domu do 18. leta starosti ali
dokler traja roditeljska pravica;


-          

če gre za zdravljenje težkih zdravstvenih stanj do 18. leta
starosti.
(3)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena ima pravico do sobivanja v času
zdraviliškega zdravljenja le zavarovana oseba iz prve alineje
prejšnjega odstavka.
(4)      
Sobivanje lahko uveljavi en od staršev, njegov partner,
skrbnik ali rejnik. V primeru iz druge in tretje alineje drugega
odstavka tega člena mora biti to oseba, ki bo izvajala poznejšo
medicinsko rehabilitacijo zavarovane osebe na domu (v nadaljnjem
besedilu: upravičenec do sobivanja).
(5)      
V
primeru bolnišničnega in zdraviliškega zdravljenja matere, ki je
zavarovana oseba, ima otrok, ki ga mati doji, pravico do
sobivanja.

 
110.  
člen
(druge pravice
sobivanja)
(1)      
Upravičenec do sobivanja ima pravico do:


-          

denarnega nadomestila;


-          

povračila prevoznih stroškov;


-          

prehrane in nastanitve pri izvajalcu ali povračila nujnih
stroškov.
(2)      
Pravico do denarnega nadomestila
ima upravičenec do sobivanja, ki je
zavarovanec.
(3)      
Pravico do povračila prevoznih stroškov ter do prehrane in
nastanitve oziroma povračila nujnih stroškov ima upravičenec do
sobivanja, čeprav ni zavarovana oseba.
(4)      
Pravico do povračila prevoznih stroškov iz 142. in 143.
člena tega zakona ima upravičenec do
sobivanja, če spremlja otroka, ki uveljavlja pravico do
sobivanja, k izvajalcu izven kraja bivanja otroka.
(5)      
Upravičenec do sobivanja ima pravico do prehrane in
nastanitve pri izvajalcu v enakem standardu kot zavarovana oseba,
ki uveljavlja pravico do sobivanja.
(6)      
Če
izvajalec upravičencu do sobivanja ne zagotovi nastanitve ali
prehrane v standardu iz prejšnjega odstavka, ima pravico do
povračila stroškov prehrane in nastanitve iz 144. člena tega
zakona.
(7)      
Če
upravičenec do sobivanja ne uveljavi pravice iz prejšnjega
odstavka, ima pravico do povračila prevoznih stroškov iz 142. in
143. člena tega zakona.
(8)      
Otrok iz petega odstavka prejšnjega člena ima pravico do
prehrane in nastanitve pri izvajalcu v enakem standardu kot
mati.

 
111.  
člen
(postopek
uveljavljanja pravice do sobivanja)

Pravico do sobivanja uveljavlja upravičenec do sobivanja
pri izvajalcu bolnišničnega in zdraviliškega
zdravljenja.

 
6.        
Spremstvo

 
112.  
člen
(pravica do
spremstva)
(1)      
Spremstvo je spremljanje zavarovane osebe na poti, ki
zaradi fizičnega ali psihičnega stanja ni sposobna sama potovati k
izvajalcu.
(2)      
Pravico do spremstva ima zavarovana oseba:


1.        

težje ali težko duševno ali telesno prizadeta do 18. leta
starosti;


2.        

ki prejema nadomestilo po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno
in telesno prizadetih odraslih oseb, ali pri kateri je podaljšana
roditeljska pravica;


3.        

napotena k izvajalcu do 15. leta starosti;


4.        

katere zdravstveno stanje zahteva spremstvo.
(3)      
Zavarovano osebo iz prejšnjega odstavka lahko spremlja
kdorkoli, čeprav ni zavarovana oseba (v nadaljnjem besedilu:
spremljevalec).
(4)      
Spremljevalec je lahko zdravstveni delavec, če je treba
zavarovani osebi med potjo zagotoviti medicinsko pomoč.

 
113.  
člen
(druge pravice
spremstva)
(1)      
Spremljevalec ima pravico do:


-          

denarnega nadomestila;


-          

povračila prevoznih stroškov.
(2)      
Pravico do denarnega nadomestila ima spremljevalec, ki je
zavarovanec.
(3)      
Pravico do povračila prevoznih stroškov ima spremljevalec
čeprav ni zavarovana oseba.
(4)      
Spremljevalec ima pravico do povračila prevoznih stroškov,
če spremlja zavarovano osebo k izvajalcu izven kraja bivanja
zavarovane osebe.
(5)      
Če
je spremljevalec zdravnik ali drug zdravstveni delavec, velja za
povračilo prevoznih in drugih stroškov ureditev teh pravic pri
izvajalcu, pri katerem dela zdravnik ali drug zdravstveni delavec.
Plačilo teh potnih stroškov bremeni materialne stroške
zdravstvenega zavoda.

 
114.  
člen
(postopek
uveljavljanja pravice do spremstva)

Potrebo po spremstvu ugotovi osebni splošni zdravnik in
osebni otroški zdravnik, napotni zdravnik, imenovani zdravnik ali
zdravstvena komisija, v primeru nujne medicinske pomoči ali nujnega
zdravljenja pa lahko tudi drug zdravnik.

 
7.        
Denarne dajatve

 
7.1 Pravica do
denarnega nadomestila in postopek njene uveljavitve
 
115.  
člen
(upravičenci do
denarnega nadomestila)
(1)      
Zavarovanec ima pravico do denarnega nadomestila v
primeru:


1.        

bolezni in poškodbe izven dela;


2.        

poklicne bolezni in poškodbe pri delu;


3.        

darovanja in posledic darovanja delov človeškega telesa v korist
tretje osebe;


4.        

darovanja in posledic darovanja krvi;


5.        

izolacije;


6.        

nege;


7.        

sobivanja;


8.        

spremstva;


9.        

poškodbe, nastale pri aktivnostih iz 13. točke drugega odstavka in
tretjega odstavka 172. člena tega zakona.
(2)      
Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka imajo pravico do
denarnega nadomestila zavarovanci iz prvega, drugega, tretjega in
četrtega odstavka 11. člena, 12., 13. in 14. člena tega zakona.
Zavarovanci iz petega odstavka 11. člena tega zakona imajo pravico
do denarnega nadomestila zaradi vseh razlogov iz prejšnjega
odstavka, razen iz 2. točke.
(3)      
Zavarovanci iz prvega odstavka 16. člena tega zakona imajo
pravico do denarnega nadomestila le zaradi razloga iz 2. točke
prvega odstavka tega člena.
(4)      
Pravico do denarnega nadomestila zaradi nege ima
zavarovanec, ki neguje:


-          

otroka do 18. leta starosti ali dokler traja roditeljska
pravica;


-          

partnerja.
(5)      
Določba prve alineje prejšnjega odstavka velja za starša
otroka, njegovega partnerja, rejnika in skrbnika, kadar otroka
dejansko neguje in varuje. Denarno nadomestilo ne pripada
poklicnemu rejniku, kadar neguje otroka, ki je nameščen v rejniško
družino.
(6)      
Zavarovanec ima pravico do denarnega nadomestila na
podlagi ugotovitve osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali
zdravstvene komisije, da je pri zavarovancu nastopil razlog iz
prvega odstavka tega člena, zaradi česar ni sposoben opravljati
svojega dela ali dejavnosti.
(7)      
Zavarovancu, pri katerem je bila ugotovljena invalidnost
na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
pripada denarno nadomestilo od dneva izvršljivosti odločbe ali
sodbe o ugotovljeni invalidnosti za toliko ur, kolikor znaša
delovna obveznost zavarovanca na podlagi te odločbe.
(8)      
ZPIZ
v petih dneh od datuma izvršljivosti odločbe oziroma sodbe
brezplačno posreduje Zavodu izvršljive odločbe in sodbe, ki se
nanašajo na invalidnost zavarovanca, ki ima na podlagi tega zakona
pravico do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od
dela.

 
116.  
člen
(trajanje
začasne zadržanosti od dela)
(1)      
Zavarovancu pripada denarno nadomestilo za delovne dni in
delovne ure, ko je začasno zadržan od dela, kot tudi za praznične
in druge dela proste dni, določene z zakonom.
(2)      
Začasna nezmožnost za delo in denarno nadomestilo traja v
posameznem primeru neprekinjeno največ 12 mesecev ali s
prekinitvami v dveh letih največ 18 mesecev.
(3)      
Prejšnji odstavek se uporablja tudi za primere delne
začasne zadržanosti od dela.

 
117.  
člen
(trajnejša
nezmožnost za delo)
(1)      
Po
izteku roka iz drugega odstavka prejšnjega člena se denarno
nadomestilo v enaki višini, kot se je zagotavljalo iz obveznega
zavarovanja, zagotavlja v breme pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, če pri zavarovancu ni prišlo do povrnitve delovne
sposobnosti.
(2)      
Osebni zdravnik dva meseca pred iztekom roka iz drugega
odstavka prejšnjega člena poda predlog invalidski komisiji, če
oceni, da gre za trajnejšo zadržanost od dela ali ni pričakovati
povrnitve delovne zmožnosti.
(3)      
O
trajnejši nezmožnosti za delo odloča ZPIZ.

 
118.  
člen
(trajanje
začasne zadržanosti od dela zaradi nege ali
sobivanja)
(1)      
Začasna zadržanost od dela zaradi nege osebe iz četrtega
odstavka 115. člena tega zakona traja največ deset dni, zaradi nege
otroka do šestega leta starosti ali zmerno, težje ali težko duševno
ali telesno prizadetega otroka pa največ 20 dni.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se lahko začasna zadržanost od dela
zaradi nege izjemoma podaljša tako, da traja:


-          

največ 20 dni za nego osebe iz četrtega odstavka 115. člena tega
zakona;


-          

največ 40 dni za nego otroka do sedmega leta starosti ali za
starejše zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadete
otroke;


-          

največ šest mesecev za nego otroka zaradi nenadnega hudega
poslabšanja zdravstvenega stanja in v drugih izjemnih
primerih;


-          

več kot šest mesecev za nego otroka do 18. leta starosti ali dokler
traja roditeljska pravica, zaradi težke možganske okvare, rakavih
obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega
stanja.
(3)      
Začasna zadržanost od dela zaradi sobivanja
traja:


-          

celotno obdobje bolnišničnega in zdraviliškega zdravljenja iz prve
alineje drugega odstavka 109. člena tega zakona;


-          

največ 30 dni v primeru iz druge alineje drugega odstavka 109.
člena tega zakona;


-          

največ 14 dni v posameznem primeru v primeru iz tretje alineje
drugega odstavka 109. člena tega zakona;


-          

celotno obdobje bolnišničnega zdravljenja v primeru iz četrte
alineje drugega odstavka 109. člena tega zakona.
(4)      
Pravica do denarnega nadomestila za nego otroka ne pripada
zavarovancu, če nego lahko zagotovi eden izmed staršev, partner, če
otroka dejansko neguje in varuje, rejnik ali skrbnik, pri katerem
zaradi nege ne nastopi začasna zadržanost od dela.

 
119.  
člen
(plačnik
denarnega nadomestila)
(1)      
Zavarovanec iz drugega odstavka 115. člena tega zakona ima
pravico do denarnega nadomestila:


-          

od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi
darovanja in posledic darovanja delov človeškega telesa v korist
tretje osebe, posledic darovanja krvi, nege, izolacije, sobivanja,
spremstva, in zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu,
nastale pri izvajanju organiziranih aktivnosti iz 13. točke drugega
odstavka in tretji odstavek 172. člena tega zakona;


-          

od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali
poškodbe izven dela ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu,
razen v primerih iz tretje in četrte alineje tega
odstavka;


-          

od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca zaradi
bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, če je bilo za
posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali
poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano denarno nadomestilo v
breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih
dni;


-          

od prvega delovnega dne po prekinitvi, če gre za dve ali več
zaporednih odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi iste bolezni
ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in traja prekinitev med eno
in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni.
(2)      
Zavarovanec iz drugega odstavka 115. člena tega zakona ima
za dan zadržanosti od dela zaradi darovanja krvi pravico do
denarnega nadomestila v breme državnega proračuna.
(3)      
V
primeru iz prvega odstavka tega člena denarno nadomestilo izplača
za osebe iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 11.
člena tega zakona delodajalec v breme obveznega zavarovanja, kot to
določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(4)      
Zavarovancu iz petega odstavka 11. člena, 12., 13., 14.
člena in prvega odstavka 16. člena tega zakona denarno nadomestilo
izplača Zavod.

 
120.  
člen
(višina
denarnega nadomestila)
(1)      
Višina denarnega nadomestila je odvisna od osnove za
denarno nadomestilo in vzroka za začasno zadržanost od
dela.
(2)      
Denarno nadomestilo znaša 100 % osnove v
primeru:


-          

poškodbe pri delu in poklicne bolezni;


-          

darovanja delov človeškega telesa v korist tretje osebe;


-          

posledic darovanja delov človeškega telesa;


-          

darovanja krvi in posledice darovanja krvi.
(3)      
Denarno nadomestilo znaša 80 % osnove v
primeru:


-          

bolezni in poškodbe izven dela;


-          

nege;


-          

izolacije;


-          

sobivanja;


-          

spremstva.
(4)      
Denarno nadomestilo ne more biti manjše kot 80 % minimalne
plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja
minimalno plačo, veljavno v času izplačila denarnega nadomestila.
To ne velja za zavarovance iz 14. člena tega zakona, pri katerih je
osnova za plačilo prispevkov nižja od tega zneska.
(5)      
Denarno nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo
zavarovanec prejel, če bi delal, in od osnove, po kateri je v času
začasne zadržanosti od dela zavarovan. Ne glede na prejšnji stavek
denarno nadomestilo ne more biti višje kot dvainpolkratnik
povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem
koledarskem letu. Če za mesec začasne zadržanosti od dela ni mogoče
pridobiti podatka o plači, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi
delal, se upošteva minimalna plača, veljavna za mesec začasne
zadržanosti od dela.
(6)      
Znesek najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila iz
četrtega in petega odstavka tega člena se določita v sorazmernem
delu glede na delovne ure in delovne dneve, ko je bil zavarovanec
začasno zadržan od dela s pravico do denarnega nadomestila iz
obveznega zavarovanja.
(7)      
Denarno nadomestilo se ne valorizira.

 
121.  
člen
(osnova za
denarno nadomestilo)
(1)      
Osnova za denarno nadomestilo je povprečje izplačanih
mesečnih plač in nadomestil ter osnov za plačilo prispevkov v
koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna
zadržanost od dela.
(2)      
Zavarovancu, ki ni imel plače ali osnove za plačilo
prispevkov in nadomestil v obdobju iz prejšnjega odstavka, je
osnova za denarno nadomestilo povprečni mesečni znesek plač ali
osnove za plačilo prispevkov in nadomestil v obdobju iz obveznega
zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil začasno
zadržan od dela.
(3)      
Za
zavarovanca, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še ni imel
plače ali osnove za plačilo prispevkov in nadomestil, ter za
zavarovanca, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil
delo, je osnova za denarno nadomestilo plačilo, ki bi ga prejel, če
bi delal, vendar ne več kot je to določeno v petem odstavku
prejšnjega člena.
(4)      
Osnova za odmero denarnega nadomestila se ugotavlja na
podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanci
posredujejo davčnemu organu na predpisanih obrazcih (v nadaljnjem
besedilu: REK obrazci). Če zavezanec davčnemu organu za delavca ni
posredoval predpisanih REK obrazcev, se osnova za odmero denarnega
nadomestila določi na podlagi podatkov, ki jih Zavodu na njegovo
zahtevo posreduje delodajalec. Podatke o osnovi za odmero denarnega
nadomestila pri zavarovancih iz petega odstavka 11.
člena, 12., 13. in 14. člena tega zakona na podlagi
podatkov, ki jih zavezanci posredujejo davčnemu organu, Zavodu
posreduje davčni organ.
(5)      
Če
podatkov, potrebnih za obračun denarnega nadomestila ni moč
pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se kot osnovo za denarno
nadomestilo v primeru delovnega razmerja za polni delovni čas
upošteva minimalno plačo, veljavno v obdobju iz prvega odstavka
tega člena, ali njen sorazmerni del v primeru krajšega delovnega
časa.
(6)      
Osnova za denarno nadomestilo ves čas trajanja začasne
zadržanosti od dela ostaja enaka in je enaka osnovi, ki se upošteva
na prvi dan začasne zadržanosti od dela.

 
<a name=
"_Ref472063535">122.  
člen</a>
(denarno
nadomestilo po prenehanju obveznega zdravstvenega
zavarovanja)

Zavarovanec iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, ki
mu je med začasno zadržanostjo od dela zaradi poklicne bolezni ali
poškodbe pri delu prenehalo obvezno zavarovanje iz prvega, drugega,
tretjega in četrtega odstavka 11. člena, 12., 13. in 14. člena tega
zakona, ima pravico do denarnega nadomestila do povrnitve zmožnosti
za delo, vendar ne dlje kot je določeno v drugem odstavku 116.
člena tega zakona.

 
123.  
člen
(izguba pravice
do denarnega nadomestila)
(1)      
Zavarovanec nima pravice do denarnega nadomestila, če v
času začasne zadržanosti od dela:


1.        

opravlja pridobitno delo;


2.        

brez utemeljenih razlogov odkloni ali neupravičeno odloži
predlagano zdravljenje in s tem neupravičeno podaljšuje začasno
nezmožnost za delo;


3.        

se brez upravičenega vzroka ne odzove pozivu na pregled pri
osebnemu zdravniku, napotnem zdravniku, imenovanem zdravniku,
zdravstveni komisiji ali invalidski komisiji;


4.        

ne ravna po navodilih za ravnanje v času začasne zadržanosti od
dela;


5.        

brez dovoljenja zdravnika odpotuje v tujino ali iz kraja dejanskega
bivanja.
(2)      
Kot
pridobitno delo iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje zaposlitev
ali opravljanje dejavnosti. Kot zaposlitev se šteje vsako odvisno
pravno razmerje, v katero je vključen zavarovanec pri opravljanju
fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem
storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Za zaposlitev
se šteje tudi delo prokuristov, direktorjev in funkcionarjev. Za
opravljanje dejavnosti se šteje neodvisno in samostojno opravljanje
podjetniške, poklicne, kmetijske in gozdarske
dejavnosti.
(3)      
Zavarovanec izgubi pravico do denarnega nadomestila za
celotni mesec, v katerem je bila storjena kršitev:


-          

v primeru kršitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena v višini
neto denarnega nadomestila, skupaj s prispevki zavarovanca in
zavezanca za obvezna socialna zavarovanja in akontacijo dohodnine
(v nadaljnjem besedilu: bruto denarno nadomestilo);


-          

v primeru kršitev iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega
člena v višini neto denarnega nadomestila.
(4)      
Ne
glede na prejšnji odstavek, zavarovanec, pri katerem je bila v času
začasne zadržanosti od dela že ugotovljena kršitev iz prvega
odstavka tega člena, in se ugotovi nova kršitev, nima pravice do
denarnega nadomestila v skladu s prejšnjim odstavkom ves čas
odobrene začasne zadržanosti od dela.
(5)      
Zavarovanec nima pravice do bruto denarnega nadomestila za
čas, ko je na podlagi sodbe, sodne ali izvensodne poravnave ali v
okviru postopkov alternativnega reševanja sporov za nazaj
vzpostavljeno delovno razmerje.
(6)      
Ne
glede na prejšnji odstavek zavarovanec ne izgubi pravice do
denarnega nadomestila, če je zavarovanec v delovnem sporu uspel
zoper delodajalca, ki je v postopku likvidacije ali stečaja po
zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, ali če tudi po
enem letu od uvedbe postopka za prisilno izvršitev sodbe, ta še ni
izvršena.

 
124.  
člen
(neizplačilo
denarnega nadomestila)
(1)      
Če
denarno nadomestilo zavarovancu še ni bilo izplačano, delodajalec
ali Zavod zavarovancu ne izplača zneska denarnega nadomestila, do
katerega ima sicer pravico, če ne bi prišlo do razlogov iz
prejšnjega člena, in sicer tako, da:


-          

v primerih iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega
člena ne izplača neto denarnega nadomestila, ne glede na določbe
zakona, ki ureja davčni postopek, pa izvede obračun in plačilo
davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost;


-          

v primerih iz 1. točke prvega in petega odstavka prejšnjega člena
ne izplačata bruto denarnega nadomestila.
(2)      
O
neizplačilu denarnega nadomestila v skladu s prejšnjim odstavkom
Zavod odloči z odločbo, ki jo vroči delodajalcu z navadno
vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva
odpreme.

 
125.  
člen
(odvzem
neupravičeno prejetega denarnega nadomestila)
(1)      
Denarno nadomestilo, ki ga je zavarovanec prejel kljub
obstoju razloga iz 123. člena tega zakona ter v drugih primerih, ko
Zavod naknadno ugotovi, da zavarovanec iz obveznega zavarovanja ni
imel pravice do denarnega nadomestila ali pa je imel pravico do
nižjega zneska denarnega nadomestila, kot mu je bilo izplačano, je
neupravičeno prejeto denarno nadomestilo.
(2)      
Zavod neupravičeno prejeto denarno nadomestilo in njegovo
vračilo ugotovi z odločbo, s katero zavarovancu ali delodajalcu
naloži obveznost vračila neupravičeno prejetega denarnega
nadomestila v 30 dneh od dokončnosti odločbe, po poteku tega roka
pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
(3)      
Zavarovanec, ki mu je Zavod neposredno obračunal in
izplačal denarno nadomestilo, ali zavarovanec, ki mu je delodajalec
obračunal in izplačal denarno nadomestilo v breme obveznega
zavarovanja, vrne neupravičeno prejeto neto denarno nadomestilo v
roku iz prejšnjega odstavka. V primerih iz 123. člena tega zakona,
ko zavarovanec nima pravice do bruto denarnega nadomestila,
pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčni
postopek, vrne Zavodu ali delodajalcu prispevke zavarovanca in
zavezanca za plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja,
plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila, in na vrnjeno
denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine.
(4)      
Če
zavarovanec ni več v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je
zavarovancu izplačal denarno nadomestilo v breme obveznega
zavarovanja, Zavodu na njegovo zahtevo posreduje podatke o višini
neto denarnega nadomestila, ki ga nato zavarovanec v skladu s
tretjim odstavkom tega člena vrne Zavodu.
(5)      
Znesek neupravičeno prejetega denarnega nadomestila Zavod
pobota z obveznostmi iz naslova denarnega nadomestila, ki jih ima
do delodajalca za zavarovance iz 11. člena tega zakona, do
zavarovancev iz 12., 13., 14. člena in prvega odstavka 16. člena
tega zakona ali zavarovancev iz 127. člena tega zakona.

 
126.  
člen
(postopek
izplačila denarnega nadomestila)
(1)      
Denarno nadomestilo izplača delavcu v breme obveznega
zavarovanja njegov delodajalec. Zavod povrne delodajalcu izplačano
denarno nadomestilo v 30 dneh po predložitvi vloge.
(2)      
Zavarovancem iz petega odstavka 11.
člena, 12., 13., 14. člena in prvega odstavka 16. člena
tega zakona, ki imajo pravico do denarnega nadomestila, Zavod
izplača neto denarno nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke,
v 15 dneh po predložitvi vloge. Davke in prispevke od denarnih
nadomestil Zavod obračuna in plača ob izplačilu denarnega
nadomestila.
(3)      
 Zavod določi način in postopke za izračun in
izplačilo denarnega nadomestila.
(4)      
Upravičenci do denarnega nadomestila lahko zahtevajo
izplačilo denarnega nadomestila tudi v elektronski obliki prek
državnega portala za podjetja in podjetnike (v nadaljnjem besedilu:
e-VEM). Zavod s splošnim aktom določi zavezance, ki lahko vlagajo
zahtevke za izplačilo denarnega nadomestila v elektronski obliki
ter določi, za katere zavezance je takšno vlaganje
obvezno.
(5)      
V
primeru zahteve za denarno nadomestilo za dan prostovoljnega
darovanja krvi je zahtevi potrebno priložiti potrdilo o darovanju
krvi, ki ga izstavi ustanova, v kateri je zavarovana oseba darovala
kri.
(6)      
Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih denarnih
nadomestil:


-          

če jih ni izplačal delavcem, ki imajo pravico do njih;


-          

če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih
sredstev denarno nadomestilo za 120 delovnih dni v koledarskem letu
v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi njegove bolezni ali
poškodbe, ali če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih
odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana
z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in
eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni
(recidiv);


-          

če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre denarno
nadomestilo iz obveznega zavarovanja, imenovani zdravnik ali
zdravstvena komisija ni ugotovila, da je začasna zadržanost od dela
utemeljena.
(7)      
Določba druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se
smiselno uporablja tudi za zavarovance iz petega odstavka
11. člena, 12., 13. in 14. člena tega zakona.
(8)      
Zavod izplača denarno nadomestilo brez izdaje posebne
odločbe. O izplačilu denarnega nadomestila Zavod obvesti
zavarovanca ali delodajalca z obvestilom. Če zavarovanec ali
delodajalec v osmih dneh ne zahtevata izdajo odločbe, velja
obvestilo za odločbo.

 
127.  
 člen
(neposredno
izplačilo denarnega nadomestila zavarovancu)
(1)      
Če
delodajalec zavarovancu ne izplača denarnega nadomestila v breme
obveznega zavarovanja v zakonsko določenem ali pogodbeno
dogovorjenem roku, Zavod na zahtevo zavarovanca ali njegovega
delodajalca, zavarovancu neposredno izplača zapadlo neizplačano
denarno nadomestilo, če:


-          

delodajalec zaradi nelikvidnosti ne izplača plač ali denarnih
nadomestil,


-          

ima delodajalec blokiran račun,


-          

je nad delodajalcem uveden postopek stečaja ali


-          

je delodajalec izbrisan iz poslovnega registra.
(2)      
Delodajalec zahtevo iz prejšnjega odstavka vloži v osmih
dneh po izteku meseca, v katerem je denarno nadomestilo zapadlo v
plačilo. Če zavarovanec po izteku tega roka ne prejme pisnega
obvestila delodajalca o vložitvi zahteve, lahko zahtevo vloži sam.
Zahtevi delodajalca se priloži pisni obračun delodajalca, iz
katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem denarnem
nadomestilu in izjava delodajalca, da delavcu ni izplačal denarnega
nadomestila v zakonsko določenem ali pogodbeno dogovorjenem roku.
Če je zahtevo vložil zavarovanec, delodajalec pisni obračun iz
prejšnjega stavka posreduje zavarovancu ali Zavodu na njegov pisni
poziv.
(3)      
Delavec izgubi pravico do neposrednega izplačila celotnega
ali ustreznega dela denarnega nadomestila, če mu je bila terjatev
iz tega naslova v celoti ali v delu poravnana pred izplačilom s
strani Zavoda.
(4)      
Natančnejši postopek uveljavljanja neposrednega izplačila
denarnega nadomestila delavcu določi Zavod.

 
128.  
člen
(pobot
denarnega nadomestila)

Terjatev iz naslova denarnega nadomestila, ki jo ima
delodajalec za zavarovanca iz prvega, drugega, tretjega in četrtega
odstavka 11. člena in zavarovanec iz petega odstavka 11. člena,
12., 13. ali 14. člena tega zakona do Zavoda, se pobota z
neplačanimi prispevki za obvezno zavarovanje.

 
129.  
člen
(pristojnost za
odločanje o začasni zadržanosti od dela)
(1)      
Osebni zdravnik je pristojen za ugotavljanje začasne
zadržanosti od dela:


-          

zaradi nege po prvem odstavku 118. člena tega zakona,


-          

v primeru iz prve alineje drugega odstavka 109. člena in


-          

zaradi drugih razlogov do 30 dni.
(2)      
Osebni ginekolog in osebni zobozdravnik ugotavlja
začasno zadržanost od dela zaradi zdravstvenih
stanj, ki jih ugotovi na svojemdelovnem področju, o čemer v treh delovnih dneh
obvesti osebnega splošnega zdravnika.
(3)      
Imenovani zdravnik je pristojen za
ugotavljanje začasne zadržanosti od dela:


-          

zaradi nege po drugem odstavku 118. člena tega zakona;


-          

zaradi sobivanja, razen v primeru iz prve alineje drugega odstavka
109. člena;


-          

zaradi drugih razlogov nad 30 dni;


-          

za nazaj, ne glede na prvi odstavek tega člena, v skladu z drugim
odstavkom 133. člena tega zakona;


-          

če gre za začasno zadržanost od dela, za katero je imenovani
zdravnik ali zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena,
in od izdaje zadnje odločbe še ni izteklo 30 dni;


-          

v drugih primerih, ko se denarno nadomestilo plača iz obveznega
zavarovanja, razen če gre za nego, sobivanje, spremstvo ali
izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni
zdravnik;


-          

po uradni dolžnosti v primeru kršitev iz 123. člena tega
zakona.


 
130.  
člen
(seštevanje dni
začasne zadržanosti od dela)
(1)      
Če
je zavarovanec najprej začasno zadržan od dela zaradi okoliščin iz
3. in 4. točke prvega odstavka 115. člena tega zakona ali zaradi
poškodb, ki so nastale pri aktivnostih iz 13. točke drugega
odstavka in tretji odstavek 172. člena tega zakona, nege, sobivanja
iz druge in tretje alineje drugega odstavka 109. člena tega zakona,
izolacije, ali spremstva zavarovane osebe, nato pa brez prekinitve
še zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni posledica prej navedenih
vzrokov, se dnevi zavarovančeve začasne zadržanosti od dela ne
seštevajo.
(2)      
Dnevi začasne zadržanosti od dela zaradi začasne
nezmožnosti za delo zavarovanca zaradi ene diagnoze in nadaljevanje
začasne nezmožnosti za delo zaradi druge diagnoze brez prekinitve
se seštevajo. Če gre za prekinitev začasne nezmožnosti za delo pri
istih ali različnih diagnozah, se dnevi začasne zadržanosti od dela
ne seštevajo.

 
131.  
člen
(obveznosti
zavarovanca)
(1)      
Zavarovanec je dolžan v času začasne zadržanosti od dela
spoštovati navodila osebnega zdravnika glede ravnanja, zdravljenja,
medicinske rehabilitacije ter prihajanja na kontrolne preglede. V
času začasne zadržanosti od dela sme zapustiti kraj svojega
prebivališča le z dovoljenjem osebnega zdravnika zaradi napotitve
na zdravstvene storitve, nujnih nakupov in opravkov, če tega
namesto njega ne morejo opraviti ožji družinski člani, ter v
primerih, ko je gibanje v okolici doma za vrnitev njegovega zdravja
priporočljivo in potrebno. Navodila o ravnanju v času začasne
zadržanosti z dela osebni zdravnik posreduje zavarovancu in
njegovemu delodajalcu na njihovo zahtevo v pisni obliki ob nastopu
začasne zadržanosti z dela.
(2)      
Zavarovanec se nemudoma odzove na vsak poziv imenovanega
zdravnika in zdravstvene komisije za pregled, obravnavo ali zaradi
ocene nadaljnje začasne zadržanosti z dela.

 
132.  
člen
(ugotavljanje
začasne zadržanosti od dela)
(1)      
Začasna zadržanost od dela se opredeli z datumom njenega
začetka in zaključka.
(2)      
Zavarovanec je v času izvajanja pravice do zdraviliškega
zdravljenja upravičen do začasne zadržanosti od dela, o kateri
odloči imenovani zdravnik.

 
133.  
člen
(osebni
zdravnik)
(1)      
Začasna zadržanost od dela pri zavarovancu nastopi z dnem,
ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni
sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe ali z
dnem, ko ugotovi potrebo po negi ali drug razlog za začasno
zadržanost od dela iz prvega odstavka 115. člena tega
zakona.
(2)      
Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo
začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni od
dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni
zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil
zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini, in v drugih
utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika ali mu ni
mogel sporočiti razlogov za začasno zadržanost, imenovani zdravnik
oceni odsotnost, daljšo od treh dni.

 
134.  
člen
(presoja ocene
osebnega zdravnika o začasni zadržanosti od dela)
(1)      
Če
se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega
zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela, lahko v
treh delovnih dneh od dne, ko sta bila seznanjen z oceno, zahtevata
presojo ocene imenovanega zdravnika. Ne glede na vloženo zahtevo za
presojo, se zavarovanec ravna po mnenju osebnega zdravnika.
Odločitev imenovanega zdravnika velja le za naprej, za nazaj pa le
v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2)      
Zavarovanec in delodajalec lahko vložita zahtevo iz
prejšnjega odstavka neposredno pri imenovanem zdravniku. V tem
primeru imenovani zdravnik zahteva od osebnega zdravnika
zdravstveno dokumentacijo. Če zavarovanec ali delodajalec vložita
zahtevo za presojo pri osebnem zdravniku, jo ta še isti dan
posreduje imenovanemu zdravniku skupaj z zdravstveno
dokumentacijo.

 
135.  
člen
(odločitev
imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela)
(1)      
Osebni zdravnik, ki meni, da je pri zavarovancu še podan
razlog za začasno zadržanost od dela, poda predlog imenovanemu
zdravniku vsaj tri dni pred njenim iztekom, v primeru recidiva iz
četrte alineje prvega odstavka 119. člena tega zakona pa še isti
dan, ko ugotovi potrebo po začasni nezmožnosti za delo.
(2)      
O začasni zadržanosti od dela odloča imenovani
zdravnik, ki je pristojen po sedežu osebnega zdravnika.
(3)      
Če
je osebni zdravnik ob podaji predloga imenovanemu zdravniku dal
zavarovancu navodilo, da do prejema odločbe imenovanega zdravnika
ne opravlja delovnih obveznosti, in je navodilo zabeležil v
zdravstveni dokumentaciji, je zavarovanec v tem času upravičen do
začasne zadržanosti od dela.
(4)      
 Pregled zavarovanca pri imenovanem zdravniku se
opravi, če imenovani zdravnik sam oceni, da je pregled potreben,
ali če to zahteva zavarovanec. Če se zavarovanec ne odzove na
pregled, imenovani zdravnik odloči na podlagi razpoložljive
dokumentacije.
(5)      
Zavarovanec se ravna v skladu z odločbo imenovanega
zdravnika od dneva prejema odločbe dalje.
(6)      
 Odločba imenovanega zdravnika, ki jo prejme
delodajalec, ne vsebuje podatkov o zdravstvenem stanju
zavarovanca.
(7)      
Če
je zavarovanec začasno nezmožen za delo dalj časa, imenovani
zdravnik odloča o njegovi zmožnosti za delo praviloma vsaka dva
meseca, razen če že v naprej oceni, da bo upravičena odsotnost z
dela trajala dalj časa.
(8)      
Ne
glede na prejšnji odstavek lahko imenovani zdravnik odloči
o začasni nezmožnosti za delo prej.

 
136.  
člen
(pritožba zoper
odločitev imenovanega zdravnika o začasni nezmožnosti za
delo)

Zoper odločbo imenovanega zdravnika iz prejšnjega člena
lahko zavarovanec ali delodajalec vloži pritožbo.

 
137.  
člen
(odločitev
zdravstvene komisije o začasni zadržanosti od dela)
(1)      
Če
zdravstvena komisija v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika
odloči, da je podan razlog za začasno zadržanost od dela, njena
odločitev velja praviloma za naprej, za nazaj pa največ od dneva,
ki je določen v odločbi imenovanega zdravnika, razen če zdravstvena
komisija določi, kdaj je nastopila začasna zadržanost od
dela.
(2)      
Če
zdravstvena komisija v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika
odloči, da ni podan razlog za začasno nezmožnost za delo, njena
odločitev velja za naprej in že uveljavljene začasne zadržanosti od
dela ni mogoče odpraviti.
(3)      
Če
zdravstvena komisija odloči, da ni podan razlog za začasno
zadržanost od dela, njena odločitev velja za naprej.
(4)      
Pregled zavarovanca pri zdravstveni komisiji se opravi, če
zdravstvena komisija sama oceni, da je pregled potreben, ali če to
zahteva zavarovanec. Če se zavarovanec ne odzove na pregled,
zdravstvena komisija odloči na podlagi razpoložljive
dokumentacije.
(5)      
Zavarovanec se ravna v skladu z odločbo zdravstvene
komisije tudi, če je vložil tožbo zoper odločbo zdravstvene
komisije.
(6)      
Odločba zdravstvene komisije, ki jo prejme delodajalec, ne
vsebuje podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca.

 
138.  
člen
(vezanost na
odločitve)
(1)      
Odločba imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije je
za zavarovance in osebnega zdravnika obvezna. Osebni zdravnik ne
more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi
iste bolezni ali stanja, za katero je imenovani zdravnik ali
zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje
zadnje odločbe še ni izteklo 30 dni.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek lahko osebni zdravnik izjemoma, če gre
za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja
zavarovanca, ali v primeru, če ne pride do pričakovanega
izboljšanja zdravstvenega stanja, kar dokazuje z dokumentacijo,
ugotovi začasno zadržanost od dela. V tem primeru osebni zdravnik
še isti dan poda predlog imenovanemu zdravniku. Če je
osebni zdravnik ob podaji predloga imenovanemu zdravniku dal
zavarovancu navodilo, da do prejema odločbe imenovanega zdravnika
ne opravlja delovnih obveznosti, in je navodilo zabeležil v
zdravstveni dokumentaciji, imenovani zdravnik pa ne ugotovi
razlogov za začasno zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za
naprej.

 
139.  
člen
(vročitev
odločitve)

Ne
glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se vsi
dokumenti, izdani v postopku ugotavljanja začasne zadržanosti od
dela, od katerih vročitve teče rok, delodajalcu vročijo z navadno
vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva
odpreme.

 
140.  
člen
(potrdilo o
upravičeni začasni zadržanosti od dela)
(1)      
Listino, s katero zavarovanec uveljavlja denarno
nadomestilo, izstavi zdravnik, ki je pristojen za ugotavljanje
začasne zadržanosti od dela, na podlagi svoje ocene o upravičenosti
začasne zadržanosti od dela ali na podlagi odločbe imenovanega
zdravnika ali zdravstvene komisije.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek izstavi zdravnik listino, s katero
zavarovanec uveljavlja denarno nadomestilo za pretekli mesec, tudi
v primeru iz drugega odstavka 132. člena, tretjega odstavka 135.
člena in drugega odstavka 138. člena tega zakona, če je podal
predlog imenovanemu zdravniku za odločanje o začasni zadržanosti od
dela, čeprav o začasni zadržanosti od dela še ni bilo
odločeno.
(3)      
V
primeru uveljavljanja denarnega nadomestila za dan darovanja krvi
izstavi listino, s katero zavarovanec uveljavlja denarno
nadomestilo, zdravstveni zavod, ki opravlja dejavnost jemanja
krvi.

 
7.2 Pravica do
povračila potnih stroškov
 
141.  
člen
(potni
stroški)
(1)      
Pravica do povračila potnih stroškov obsega pravico do
povračila prevoznih stroškov ter stroškov prehrane in nastanitve
med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
(2)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila potnih stroškov,
če mora zaradi uveljavljanja pravice do zdravstvenih storitev
potovati k izvajalcu v drug kraj, ker v kraju njene zaposlitve ali
prijavljenega prebivališča ni ustreznega izvajalca. Če ima
zavarovana oseba več prijavljenih prebivališč, se upošteva
prebivališče, ki je bližje izvajalcu.
(3)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila potnih stroškov
za potovanje do najbližjega ustreznega izvajalca.
(4)      
Zavarovana oseba nima pravice do povračila potnih stroškov
zaradi uveljavljanja pravice do preventivnih
zdravstvenih storitev in programov za krepitev zdravja, do
zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja, in do zobno-protetičnega zdravljenja
odraslih.

 
142.  
 člen
(upravičenci do
prevoznih stroškov)
(1)      
Do
povračila prevoznih stroškov imajo pravico:


-          

zavarovanci iz drugega odstavka 196. člena tega
zakona;


-          

zavarovanci, ki so zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen pri uveljavljanju zdravstvene oskrbe zaradi poškodbe pri
delu ali poklicne bolezni;


-          

upravičenci do sobivanja v skladu s 110. členom tega
zakona;


-          

spremljevalci v skladu s 113. členom tega zakona.
(2)      
Spremljevalec iz četrte alineje prejšnjega
odstavka ima pravico do povračila prevoznih stroškov:


-          

ko potuje z zavarovano osebo v času spremstva z javnim prevozom, ki
ni avtotaksi prevoz, za razdaljo od bivališča zavarovane osebe do
izvajalca in nazaj;


-          

ko potuje sam od izvajalca, h kateremu je spremljal zavarovano
osebo, za razdaljo od izvajalca do bivališča spremljevalca, in ko
potuje k izvajalcu po zavarovano osebo za razdaljo od bivališča
spremljevalca do izvajalca.


 
143.  
člen
(višina
prevoznih stroškov)
(1)      
Osebe iz prvega odstavka prejšnjega
člena imajo pravico do povračila prevoznih stroškov v
višini:


-          

cene javnega prevoza, ki ni avtotaksi prevoz, kot izhaja iz
predložene vozne karte ali drugega ustreznega dokazila o njegovem
plačilu,


-          

cene avtotaksi prevoza, kot izhaja iz predloženega dokazila o
njegovem plačilu, vendar ne več kot bi znašala kilometrina iz
tretje alineje tega odstavka, ali


-          

kilometrine, ki je enaka ceni 10 % cene litra neosvinčenega
motornega bencina – 95 oktanov, veljavni v času potovanja, če je
potovala z osebnim vozilom, z javnim ali avtotaksi prevozom, za
katerega ni predložila vozne karte ali drugega ustreznega dokazila
o njegovem plačilu.
(2)      
Če
zavarovana oseba iz prve in druge alineje prvega odstavka
prejšnjega člena in spremljevalec iz tretje alineje prvega odstavka
prejšnjega člena skupaj potujeta k izvajalcu z osebnim vozilom ali
avtotaksi prevozom, sta skupaj upravičena do povračila prevoznih
stroškov.

 
144.  
člen
(prehrana in
nastanitev)
(1)      
Do
povračila stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in
bivanjem v drugem kraju imajo pravico osebe, ki v skladu s tem
zakonom za zavarovano osebo uveljavljajo pravico do sobivanja, v
primeru iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona, v
višini:


-          

dnevnice, ki se izplačuje javnim uslužbencem v organih državne
uprave, če je odsotna iz svojega bivališča nad 12 do 24 ur, za
stroške prehrane. V primeru iz prejšnjega stavka se dnevnica
izplača za 24 ur, ob upoštevanju njene vrednosti na posamezen dan
odsotnosti;


-          

dejanskih stroškov, vendar ne več kot znaša trikratna vrednost
dnevnice iz prejšnjega odstavka, za stroške nastanitve za
nočitev.
(2)      
Povračilo stroškov za otroka, starega do sedem let, znaša
polovico zneska iz prejšnjega odstavka.

 
145.  
 člen
(uveljavljanje
pravice do povračila potnih stroškov)

Vlogo za povračilo potnih stroškov vloži zavarovana oseba,
ki je potovala k izvajalcu, spremljevalec pa le v primeru smrti
zavarovane osebe, ki jo je spremljal.

 
146.  
 člen
(postopek
odločanja o pravici do povračila potnih stroškov)

Zavod izplača potne stroške brez izdaje odločbe. O
izplačilu Zavod obvesti zavarovanca z obvestilom. Če zavarovanec v
osmih dneh ne zahteva izdajo odločbe, velja obvestilo za
odločbo.

 
7.3 Splošne
določbe denarnih terjatev
 
147.  
člen
(zastaralni
rok)

Denarne terjatve do Zavoda v skladu s tem zakonom
zastarajo v enem letu.

 
148.  
člen
(uveljavljanje
zahtevkov)

Zapadle denarne terjatve do Zavoda lahko v primeru smrti
zavarovane osebe kot upravičenca, uveljavlja njegov dedič, plačnik
stroškov, oseba, ki so ji nastali potni stroški zaradi sobivanja,
ali spremljevalec.

 
8.        
Pravica do zdravljenja v tujini

 
149.  
člen
(zdravljenje v
tujini)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do načrtovanega ali
nenačrtovanega zdravljenja v tujini na podlagi tega zakona,
pravnega reda EU in mednarodnega sporazuma.
(2)      
Pravice do zdravstvenih storitev, zdravil, živil in
medicinskih ter drugih pripomočkov lahko zavarovana oseba v času
začasnega ali stalnega prebivanja v tujini uveljavlja na podlagi
tega zakona, pravnega reda EU in mednarodnega sporazuma.
(3)      
Zavarovana oseba ima po zdravljenju v skladu s tem členom
v Republiki Sloveniji zagotovljen enak dostop do pravic, kot če bi
zdravljenje uveljavljala v Republiki Sloveniji.

 
150.  
člen
(nenačrtovano
zdravljenje v tujini)
(1)      
Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravice do
nenačrtovanega zdravljenja v tujini v:


-          

državah kjer velja pravni red EU;


-          

državah, s katerimi so sklenjeni mednarodni sporazumi;


-          

drugih državah.
(2)      
Zavarovana oseba iz prvega odstavka lahko
uveljavlja pravico do nenačrtovanega zdravljenja v tujini v času
začasnega bivanja v tujini ko:


-          

je napotena na delo v tujino;


-          

je na zasebnem potovanju;


-          

je na izobraževanju v tujini.
(3)      
Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico
do nenačrtovanega zdravljenja v tujini tudi v času stalnega bivanja
v državah, v katerih velja pravni red EU ali mednarodni sporazum,
in sicer zavarovana oseba, ki je:


-          

zaposlena ali samozaposlena oseba in stalno prebiva v državi v
kateri velja pravni red EU ali mednarodni sporazum;


-          

upokojenec, ki stalno prebiva v državi, v katerih velja pravni red
EU ali mednarodni sporazum;


-          

družinski član zavarovanih oseb iz prve in druge alineje tega
odstavka, ki stalno prebiva v državi, v katerih velja pravni red EU
ali mednarodni sporazum.


 
151.  
 člen
(stalno
prebivanje v državi, v katerih velja pravni red EU)
(1)      
Zavarovana oseba, ki stalno prebiva v državi, kjer velja
pravni red EU, ima pravico do zdravstvenih storitev v skladu z
zakonodajo države stalnega prebivališča.
(2)      
Zavarovana oseba iz prve alineje tretjega odstavka 150.
člena tega zakona ima pravico do zdravstvenih storitev tudi v
državi, kjer opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene
osebe.
(3)      
Zavarovana oseba iz tretjega odstavka 150. člena tega
zakona ima v času začasnega prebivanja,


-          

v drugih državah, v katerih velja pravni red EU, pravico do nujnih
ali potrebnih zdravstvenih storitev ali povračila stroškov teh
storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč
naravo storitev in pričakovano dolžino začasnega bivanja v drugi
državi;


-          

v državah kjer velja meddržavna pogodba, pravico do nujnih
zdravstvenih storitev ali do povračila stroškov teh storitev, ki
jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo pri tem ogroženo življenje
ali zdravje osebe;


-          

v ostalih državah imajo pravico do nujnih zdravstvenih storitev ali
do povračila 
stroškov zdravstvenih teh storitev v obsegu obveznega
zavarovanja.
(4)      
Stroški zdravstvenih storitev iz prve in druge alineje
prejšnjega odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini, ki jo
sporoči nosilec zavarovanja države, v kateri je bila storitev
uveljavljena. Stroški zdravstvenih storitev iz tretje alineje
prejšnjega odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini povprečne
cene teh storitev v Republiki Sloveniji.
(5)      
Zavarovana oseba ima v času začasnega prebivanja v
Republiki Sloveniji pravico do zdravstvenih storitve v obsegu
obveznega zavarovanja.

 
152.  
člen
(stalno
prebivanje v državi, v katerih velja mednarodni
sporazum)
(1)      
Zavarovana oseba, ki stalno prebiva v državi, v kateri
velja mednarodni sporazum, razen osebe iz prve alineje tretjega
odstavka 150. člena tega zakona, ima pravico do zdravstvenih
storitev v skladu z zakonodajo države stalnega
prebivališča.
(2)      
Zavarovana oseba v času začasnega prebivanja v drugih
državah, v katerih velja pravni red EU ali mednarodni sporazum ali
v tretjih državah, uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v
skladu z zakonodajo države stalnega prebivališča.
(3)      
Zavarovana oseba iz druge in tretje alineje tretjega
odstavka 150. člena tega zakona ima v času začasnega prebivanja v
Republiki Sloveniji pravico do nujnih zdravstvenih storitev iz
naslova obveznega zavarovanja.

 
153.  
člen
(stalno
prebivanje v drugih državah)

Zavarovana oseba, ki stalno prebiva v tretjih državah,
nima pravice do zdravstvenih storitev in povračila
stroškov.

 
154.  
člen
(začasno
prebivanje v državi, v katerih velja pravni red EU)
(1)      
Zavarovana oseba ima v času začasnega bivanja v državah, v
katerih velja pravni red EU, pravico do zdravstvenih storitev ali
do povračila stroškov teh storitev, ki so potrebne iz medicinskih
razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino
začasnega bivanja v drugi državi.
(2)      
Stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se
zavarovani osebi povrnejo v višini, kot jo sporoči nosilec
zavarovanja države, v kateri je bila storitev
uveljavljena.

 
155.  
člen
(začasno
prebivanje v državi, v katerih velja mednarodni
sporazum)
(1)      
Zavarovana oseba ima v času začasnega bivanja v primeru
zasebnega potovanja in izobraževanja v državah, v katerih velja
mednarodni sporazum, pravico do zdravstvenih storitev ali do
povračila stroškov, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo pri
tem ogroženo življenje ali zdravje osebe.
(2)      
Zavarovana oseba ima v času začasnega bivanja v primeru
napotitve na delo pravico do zdravstvenih storitev ali do povračila
stroškov v obsegu obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z
zakonodajo države, v kateri uveljavlja storitev.
(3)      
Stroški zdravstvenih storitev iz prvega in drugega
odstavka tega člena se zavarovani osebi povrnejo v višini, kot jo
sporoči nosilec zavarovanja države, v kateri je bila storitev
uveljavljena.

 
156.  
člen
(začasno
prebivanje v drugih državah)
(1)      
Zavarovana oseba ima v času začasnega bivanja v primeru
zasebnega potovanja in izobraževanja v ostalih državah pravico do
povračila stroškov zdravstvenih storitev v obsegu nujne medicinske
pomoči in nujnega zdravljenja v Republiki Sloveniji.
(2)      
Zavarovana oseba ima v času začasnega bivanja v primeru
napotitve na delo pravico do povračila stroškov zdravstvenih
storitev v obsegu obveznega zavarovanja.
(3)      
Zavarovana oseba ima v primeru zaposlitve v ostalih
državah pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitve v
obsegu obveznega zavarovanja.
(4)      
Stroški zdravstvenih storitev iz prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena se zavarovani osebi povrnejo v višini
povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji.

 
157.  
člen
(postopek
uveljavljanja pravice do nenačrtovanega zdravljenja v
tujini)
(1)      
Zavarovani osebi izda Zavod na njeno zahtevo listino, s
katero lahko uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev med
bivanjem in delom v tujini, če odhaja v državo, za katero velja
pravni red EU, ali s katero ima Republika Slovenija sklenjeno
meddržavno pogodbo ali drugo listino.
(2)      
Listino izda:


-          

zavarovancu, ki je napoten na delo v tujino, in njegovim družinskim
članom največ za čas 
predvidenega dela v tujini;


-          

zavarovanim osebam, ki študirajo ali so na strokovnem
izpopolnjevanju v tujini, nimajo pa lastnosti delavca, največ za
čas izobraževanja v tujini;


-          

zavarovanim osebam za čas začasnega bivanju v tujini za eno
leto;


-          

upokojencem in po njih zavarovanim družinskim članom ter otrokom do
18. leta, če niso sami zavarovanci, za pet let oziroma do 18.
leta.


 
158.  
člen
(načrtovano
zdravljenje v tujini zaradi izčrpanih možnosti)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do zdravljenja v tujini, če
so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, z
zdravljenjem v tujini pase pričakuje ozdravitev ali izboljšanje ali
preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
(2)      
Možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji so izčrpane, če
zavarovani osebi v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti
zdravljenja, ki je pravica, pri čemer ne gre za izčrpane možnosti v
primeru:


-          

porušenega zaupanja med izvajalcem in zavarovano osebo;


-          

druge metode zdravljenja, ki se izvaja v tujini.
(3)      
V
primeru iz prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba pravico
do spremstva, če gre za:


-          

zavarovano osebo do 18. leta starosti;


-          

zavarovano osebo, katere zdravstveno stanje zahteva
spremstvo.
(4)      
V
primeru iz prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba
iz
drugega odstavka 109. člena tega zakona pravico do
sobivanja.
(5)      
Stroški zdravljenja iz prvega odstavka tega člena se
zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov zdravljenja v
državi, v kateri je uveljavljeno.
(6)      
Račun za zdravljenje iz tega člena, izstavljen v tuji
valuti, se preračuna v eure po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB) veljavnem na dan
opravljenega zdravljenja.

 
159.  
člen
(načrtovano
zdravljenje v tujini zaradi preseganje najdaljše dopustne čakalne
dobe ali razumnega časa)
(1)      
Zavarovana oseba ima na podlagi Uredbe 883/2004ES in
Uredbe 987/2009/ES pravico do zdravstvene
storitve v državi članici:


-          

če ji je bila pri vpisu v čakalni seznam izvajalca določena čakalna
doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo in zdravstvene
storitve ni mogoče uveljaviti v okviru najdaljših dopustnih
čakalnih dob pri vsaj enem izvajalcu v Republiki
Sloveniji;


-          

če ji je bila pri vpisu v čakalni seznam izvajalca določena čakalna
doba, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, presega pa
razumen čas in zdravstvene storitve ni mogoče uveljaviti v razumnem
času pri vsaj enem izvajalcu v Republiki Sloveniji.
(2)      
Prejšnji odstavek ne velja v primeru preseganja najdaljše
dopustne čakalne dobe ali razumnega časa za zdravstvene storitve na
primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki jih izvaja osebni
zdravnik.
(3)      
V
primeru iz prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba pravico
do spremstva, če gre za:


-          

zavarovano osebo, do 18. leta starosti;


-          

zavarovano osebo, katere zdravstveno stanje zahteva
spremstvo.
(4)      
V
primeru iz prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba
iz
drugega odstavka 109. člena tega zakona pravico do
sobivanja.
(5)      
Če
je predmet odobritve zdravljenja iz prvega odstavka tega člena
izdelava zobno-protetičnih pripomočkov, Zavod v postopku odobritve
zdravljenja odloči o pravici do zobno-protetičnih pripomočkov tudi
ob upoštevanju tretjega odstavka 68. člena tega zakona.
(6)      
Če
je predmet povračila stroškov zdravstvenih storitev iz prvega
odstavka tega člena izdelava zobno-protetičnih pripomočkov, pred
njihovo izdelavo ni treba zahtevati potrditev Zavoda iz tretjega
odstavka 68člena tega zakona. Če predhodna potrditev Zavoda ni bila
zahtevana, Zavod v postopku odločanja o povračilu stroškov
zdravstvenih storitev odloči o pravici do zobno-protetičnih
pripomočkov tudi ob upoštevanju tretjega odstavka 68. člena tega
zakona.
(7)      
Stroški zdravstvene storitve iz prvega odstavka tega člena
se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov teh
storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene, vendar ne več,
kot znašajo stroški te storitve v javni zdravstveni mreži v državi,
v kateri je bila uveljavljena.
(8)      
Račun za zdravstveno storitev iz tega člena, izstavljen v
tuji valuti, se preračuna v eure po referenčnem tečaju ECB,
veljavnem na dan opravljene zdravstvene storitve.

 
160.  
člen
(čezmejno
zagotavljanje zdravstvene oskrbe)
(1)      
Zavarovana oseba ima v skladu z določbami Direktive
2011/24/EU pravico do povračila stroškov zdravstvene oskrbe, ki je
pravica in jo uveljavi v drugi državi članici EU:


1.        

na podlagi napotnice za bolnišnično ali specialistično ambulantno
zdravstveno storitev, pri čemer napotnica ni potrebna za
specialistično ambulantno zdravstveno storitev, ki jo zavarovana
oseba lahko uveljavi pri izvajalcu brez napotnice;


2.        

na podlagi napotnice EU, ki je izdana na podlagi napotnice iz
prejšnje točke, če napotnica obsega pooblastilo iz 3. točke prvega
odstavka 65. člena tega zakona;


3.        

na podlagi odločbe Zavoda o predhodni odobritvi;


4.        

na podlagi odločbe Zavoda o odobritvi zdraviliškega
zdravljenja;


5.        

na podlagi odločbe Zavoda o upravičenosti do medicinskega ali
drugega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe;


6.        

na podlagi naročilnice ali naročilnice EU;


7.        

na podlagi recepta ali recepta EU.
(2)      
Predhodna odobritev Zavoda iz 3. točke prejšnjega odstavka
je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov zdravstvene
oskrbe:


-          

bolnišničnih zdravstvenih storitev, ki vključujejo prenočitev
zavarovane osebe;


-          

zdravstvene oskrbe, ki zahteva uporabo visoko specializirane in
drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.
(3)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena zavarovana oseba nima pravice do
povračila stroškov za:


1.        

zdravstvene storitve na osnovni ravni zdravstvene dejavnosti, ki
jih izvaja osebni zdravnik;


2.        

zdravstvene storitve na področju dolgotrajne oskrbe, vključno z
neakutno bolnišnično obravnavo ter zdravljenjem in nego v
socialnovarstvenih zavodih;


3.        

zdravstvene storitve na področju pridobivanja in presaditve delov
človeškega telesa;


4.        

zdravstvene storitve na področju presejalnih programov;


5.        

medicinske in druge pripomočke, ki jih zavarovana oseba na
naročilnico prejme v izposojo;


6.        

sobivanje;


7.        

spremstvo;


8.        

potne stroške.
(4)      
Predhodna odobritev se zavrne,
če:


1.        

je zdravstveno storitev mogoče uveljaviti v okviru najdaljših
dopustnih čakalnih dob pri vsaj enem izvajalcu zdravstvene
dejavnosti v Republiki Sloveniji, glede na zdravstveno stanje
zavarovane osebe in na verjetni razvoj bolezni pa za zdravljenje ne
bo presežen razumen čas;


2.        

bo zavarovana oseba z zadostno gotovostjo izpostavljena tveganju za
varnost, ki se ne more razumeti kot sprejemljivo, pri čemer se
upoštevajo tudi morebitne prednosti, ki bi jih zdravstvena
storitev, ki je predmet predhodne odobritve, za zavarovano osebo
imela;


3.        

bo širša javnost zaradi zdravstvene storitve, ki je predmet
predhodne odobritve, z zadostno gotovostjo izpostavljena
varnostnemu tveganju;


4.        

bo storitev zagotovil izvajalec, glede katerega obstajajo resni in
konkretni pomisleki v zvezi s spoštovanjem standardov in smernic
glede kakovosti, varnosti in nadzora nad izvajanjem zdravstvenih
storitev.
(5)      
Če
so v primeru zdravstvenih storitev, za katere se zahteva
predhodna odobritev Zavoda iz drugega odstavka tega člena, hkrati
izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravice na podlagi prejšnjega in
tega člena, se uporabijo določbe prejšnjega člena, razen, če
zavarovana oseba izrecno izjavi, da pravico uveljavlja na podlagi
tega člena.
(6)      
Če
je predmet povračila stroškov zdravstvenih storitev iz 1. in 2.
točke prvega odstavka tega člena izdelava zobno-protetičnih
pripomočkov pri specialistu protetiku, pred njihovo izdelavo ni
treba zahtevati potrditev Zavoda iz tretjega odstavka 68. člena
tega zakona. Če predhodna potrditev Zavoda iz prejšnjega stavka ni
bila zahtevana, Zavod v postopku odločanja o povračilu stroškov
zdravstvenih storitev odloči o pravici do zobno-protetičnih
pripomočkov tudi ob upoštevanju tretjega odstavka 68. člena tega
zakona.
(7)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov
zdraviliškega zdravljenja, ki je bilo izvedeno v drugi državi
članici EU na podlagi odločbe Zavoda o odobritvi zdraviliškega
zdravljenja, ki jo Zavod izda na predlog pristojnega zdravnika, če
je bilo zdraviliško zdravljenje izvedeno v skladu s to odločbo
Zavoda, razen v delu, ki določa naziv zdravilišča v Republiki
Sloveniji.
(8)      
Ministrstvo seznani javnost o nastopu okoliščin za
zavrnitev predhodne odobritve iz 3. in 4. točke četrtega odstavka
tega člena na svojih spletnih straneh.
(9)      
Stroški zdravstvene storitve iz prvega odstavka tega člena
se zavarovani osebi povrnejo v višini povprečne cene teh
storitev v Republiki Sloveniji, veljavne na dan opravljene
zdravstvene storitve v drugi državi članici EU, vendar ne več, kot
znašajo dejanski stroški.
(10)   
Račun za zdravstveno storitev iz tega člena, izstavljen v
tuji valuti, se preračuna v eure po referenčnem tečaju ECB,
veljavnem na dan opravljene storitve. Račun za zdravila, živila ter
medicinske in druge pripomočke iz tega člena, izstavljen v tuji
valuti, se preračuna po referenčne tečaju ECB, veljavnem na dan
izstavljenega računa.
(11)   
 Seznam zdravstvenih storitev iz druge
alineje drugega odstavka tega člena določi minister.

 
161.  
člen
(omejitev
čezmejnega zdravstvenega varstva)
(1)      
Minister lahko določi:


-          

omejitev dostopa do zdravstvenih storitev pacientom iz drugih držav
članic EU v mreži javne zdravstvene službe;


-          

omejitev 
povračila stroškov pri uveljavljanju pravice iz 160., 162. in 163.
člena tega zakona,


če bi izvajanje zdravljenja v tujini na podlagi prejšnjega člena
ali uveljavljanje zdravstvenih storitev pacientov iz drugih držav
članic EU pomenilo poseg v prevladujoče razloge v splošnem
interesu, kot so nezmožnost zagotavljanja zadostnega in stalnega
dostopa do uravnoteženega obsega visokokakovostnega zdravstvenega
varstva v Republiki Sloveniji ali preveliko porabo finančnih,
tehničnih in človeških virov z vidika obvladovanja
stroškov.
(2)      
Omejitev iz druge alineje prejšnjega odstavka ne velja, če
je zavarovani osebi že bila izdana odločba Zavoda o predhodni
odobritvi iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

 
162.  
člen
(čezmejno
zagotavljanje medicinskih in drugih pripomočkov)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov cene
medicinskega ali drugega pripomočka, če je kupljen v drugi državi
članici EU na podlagi naročilnice.
(2)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov cene
medicinskega ali drugega pripomočka, če je kupljen v Republiki
Sloveniji ali v drugi državi članici EU na podlagi naročilnice
EU.
(3)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov cene
medicinskega ali drugega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe,
če je kupljen v drugi državi članici EU na podlagi odločbe Zavoda o
upravičenosti do pripomočka pred iztekom trajnostne dobe, ki se
izda na predlog pristojnega zdravnika ali na vlogo, ki se jo vloži
na podlagi naročilnice EU.
(4)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov cene
medicinskega ali drugega pripomočka s seznama zdravstvenih storitev
iz enajstega odstavka 160. člena tega zakona, če je kupljen v drugi
državi članici EU na podlagi naročilnice ali naročilnice EU in je
bila pred nakupom izdana odločba Zavoda o predhodni odobritvi
povračila stroškov cene medicinskega pripomočka. Odločba Zavoda o
predhodni odobritvi povračila stroškov cene medicinskega pripomočka
se izda:


-          

na vlogo, ki jo je treba vložiti v 30 dneh od izdaje naročilnice
ali naročilnice EU ali odločbe iz prejšnjega odstavka, na podlagi
katere se zahteva predhodna odobritev Zavoda;


-          

na vlogo, ki se jo poda v predlogu pristojnega zdravnika ali v
vlogi iz prejšnjega odstavka, če se v tem predlogu ali vlogi
sočasno zahteva predhodna odobritev Zavoda iz tega
odstavka.
(5)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov cene
medicinskega ali drugega pripomočka na podlagi naročilnice EU tudi,
če v Republiki Sloveniji ta pripomoček predstavlja del zdravstvene
storitve in ga zagotovi izvajalec.
(6)      
V
primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena si lahko
zavarovana oseba nabavi medicinski ali drugi pripomoček pri
dobavitelju na podlagi potrdila o upravičenosti do takega
pripomočka, ki ga Zavod izda ob izdaji odločbe iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena.
(7)      
V
primeru iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena pred nakupom medicinskega pripomočka ni treba zahtevati
predhodne potrditve Zavoda v smislu odločanja o funkcionalni
ustreznosti ali o višjem standardu. Če predhodna potrditev Zavoda
iz prejšnjega stavka ni bila zahtevana, Zavod odloči o pravici do
predlaganega pripomočka v postopku odločanja o povračilu stroškov
cene medicinskega pripomočka.
(8)      
V
primeru iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka
tega člena mora biti medicinski ali drug pripomoček kupljen v 30
dneh ali v 120 dneh, če gre za medicinski ali drug pripomoček, ki
je individualno izdelan za zavarovano osebo ali je zanj potrebna
timska izdelava. Rok iz prejšnjega stavka začne teči:


-          

od izdaje naročilnice ali naročilnice EU;


-          

od dokončnosti odločitve Zavoda iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena.
(9)      
Stroški cene medicinskega ali drugega pripomočka iz
prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se
zavarovani osebi povrnejo do višine cenovnega standarda, najvišje
pogodbene cene, ali najvišje priznane cene, kadar je ta določena,
vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški.

 
163.  
člen
(čezmejno
zagotavljanje zdravil in živil)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov
zdravila in živila, če ga je kupila v drugi državi članici EU na
podlagi recepta.
(2)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov
zdravila in živila, če ga je kupila v Republiki Sloveniji ali drugi
državi članici EU na podlagi recepta EU.
(3)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov
zdravila in živila s seznama zdravstvenih storitev iz enajstega
odstavka 160. člena tega zakona:


1.        

če je pred nakupom iz prvega in drugega odstavka tega člena izdana
odločba Zavoda o predhodni odobritvi povračila njegovih stroškov na
podlagi vloge, ki je vložena v roku za predložitev recepta iz 95.
člena tega zakona in


2.        

če ga je kupila v roku za predložitev recepta iz 95. člena tega
zakona ali v petih dneh od dokončnosti odločitve Zavoda o vlogi iz
prejšnje točke, če se ta rok izteče pozneje.
(4)      
V
primeru iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora
biti zdravilo in živilo predpisano na recept ali recept EU in
izdano v skladu s tem zakonom in splošnimi akti Zavoda.
(5)      
Stroški iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
se zavarovani osebi povrnejo do višine vrednosti zdravila in
živila, ki jo krije obvezno zavarovanje, vendar ne več kot znašajo
dejanski stroški zdravila in živila v državi, v kateri je
kupljeno.

 
164.  
člen
(nakup zdravila
in živila v tujini)
(1)      
Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov
zdravila in živila, če ga je kupila v tujini na podlagi
recepta:


1.        

ker ji ga v Republiki Sloveniji ni bilo mogoče izdati zaradi motnje
v preskrbi in zdravila ni bilo mogoče zamenjati z drugim zdravilom
s Seznama skupin zdravil s splošnim imenom iz 257. člena tega
zakona ali živila ni bilo mogoče zamenjati s primerljivim
živilom,


2.        

če ji je lekarna v Republiki Sloveniji pred njegovim nakupom izdala
potrdilo o deficitarnosti v roku za predložitev recepta iz 95.
člena tega zakona in z vsebino, ki jo določi Zavod, in


3.        

če ga kupi v 14 dneh po izteku roka za predložitev recepta iz 95.
člena tega zakona.
(2)      
V
primeru iz prejšnjega odstavka mora biti zdravilo in živilo
predpisano na recept in izdano v skladu s tem zakonom in splošnimi
akti Zavoda.
(3)      
Stroški zdravila in živila iz prvega odstavka tega člena
se zavarovani osebi povrnejo do višine dejanskih stroškov zdravila
in živila v državi, v kateri je kupljeno.

 
165.  
člen
(prevozni
stroški v primeru načrtovanega zdravljenja v tujini)
(1)      
Zavarovana oseba, ki uveljavlja pravico iz prvega odstavka
158. člena ali prvega odstavka 159. člena tega zakona, in
spremljevalec zavarovane osebe, ki ji je odobreno spremstvo kot
pravica, imata pravico do povračila prevoznih stroškov v skladu s
141., 142. in 143. členom tega zakona.
(2)      
Ne
glede na prvo ali drugo alinejo prvega odstavka 143. člena tega
zakona se zavarovani osebi in spremljevalcu povrnejo prevozni
stroški avtotaksi prevoza v višini njegove cene, kot izhaja iz
predloženega dokazila o njegovem plačilu.
(3)      
Zavarovana oseba, ki uveljavlja pravico iz prvega odstavka
tega člena, in spremljevalec zavarovane osebe, ki ji je odobreno
spremstvo kot pravica, imata:


-          

v primeru odobrenega letalskega prevoza pravico do povračila
prevoznih stroškov največ do višine cene prevoza v ekonomskem
razredu;


-          

v primeru odobrenega prevoza z vlakom pravico do povračila
prevoznih stroškov največ do višine cene prevoza v drugem
razredu;


-          

v primeru odobrenega prevoza z vlakom s spalnikom pravico do
povračila prevoznih stroškov največ do višine prevoza v spalniku z
dvema posteljama.
(4)      
Če
zavarovana oseba umre med uveljavljanjem pravice iz prvega odstavka
tega člena, ima oseba, ki poskrbi za prevoz posmrtnih ostankov
zavarovane osebe nazaj v Republiko Slovenijo, pravico do povračila
stroškov, nujno potrebnih za prevoz posmrtnih ostankov v višini
dejanskih nujnih stroškov prevoza posmrtnih ostankov, vendar ne
več, kot znaša povprečna cena nujnih stroškov prevoza posmrtnih
ostankov.
(5)      
Zavarovana oseba in spremljevalec iz prvega odstavka tega
člena imata v primeru pravice do povračila stroškov nastanitve iz
166. člena tega zakona tudi pravico do povračila prevoznih stroškov
za najkrajšo razdaljo od naslova nastanitve do izvajalca in nazaj v
višini iz 143. člena tega zakona in ob upoštevanju drugega odstavka
tega člena.

 
166.  
člen
(prehrana in
nastanitev v primeru načrtovanega zdravljenja v
tujini)
(1)      
Zavarovana oseba, ki uveljavlja pravico iz prvega odstavka
158. ali prvega odstavka 159. člena tega zakona, ima pravico do
povračila stroškov prehrane v višini dnevnice, ki se izplačuje
javnim uslužbencem v organih državne uprave za službena potovanja v
tujino, če je odsotna iz svojega bivališča nad 12 do 24 ur in ji ni
zagotovljena prehrana v okviru zdravstvene storitve v tujini. V
primeru iz prejšnjega stavka se dnevnica izplača za 24 ur, ob
upoštevanju njene vrednosti na posamezen dan odsotnosti zavarovane
osebe, pri čemer se za izplačilo dnevnice za vsakih 24 ur
ugotavlja:


-          

če zavarovani osebi ni bila zagotovljena prehrana v tujini – za
skupen čas odsotnosti zavarovane osebe iz bivališča, ki se izračuna
v urah od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure
zaključka potovanja;


-          

če je bila zavarovani osebi zagotovljena prehrana v tujini –
posebej za čas odsotnosti zavarovane osebe iz bivališča do sprejema
pri izvajalcu, ki se izračuna v urah od datuma in ure začetka
potovanja do datuma in ure sprejema pri izvajalcu, in posebej za
čas odsotnosti zavarovane osebe od odpustna pri izvajalcu do
bivališča, ki se izračuna v urah od datuma in ure odpusta pri
izvajalcu do datuma in ure zaključka potovanja.
(2)      
Zavarovana oseba, ki uveljavlja pravico iz prvega odstavka
tega člena, ima pravico do povračila stroškov nastanitve za nočitev
v tujini v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot znaša
dvakratna vrednost dnevnice iz prejšnjega odstavka, če ji ni
zagotovljena nočitev v okviru zdravstvene storitve v tujini. V
primeru iz prejšnjega stavka se račun, izstavljen v tuji valuti,
preračuna v eure po referenčnem tečaju ECB na dan
nočitve.
(3)      
Pod
pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ima zavarovana
oseba pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve tudi za
naslednje dneve:


1.        

za dan pred izvedbo zdravstvene storitve v tujini:


-          

če je razdalja med njenim bivališčem in izvajalcem nad 400
kilometrov ali


-          

če to zahteva njeno zdravstveno stanje ali potek izvedbe
zdravstvene storitve;


2.        

za dneve po izvedeni zdravstveni storitvi v tujini, če to zahteva
njeno zdravstveno stanje in to potrebo ugotovitvi izvajalec v
tujini;


3.        

za dneve, dokler ji ni zagotovljen prvi možen prevoz s prevoznim
sredstvom, določenim v odločbi Zavoda;


4.        

za dneve po izvedeni zdravstveni storitvi v tujini, če je nadaljnja
zdravstvena storitev v okviru pravice iz prvega odstavka tega člena
predvidena v treh dneh od predhodno izvedene zdravstvene storitve
in je razdalja med bivališčem zavarovane osebe in izvajalcem nad
400 kilometrov.
(4)      
Spremljevalec iz tretjega odstavka 158. ali tretjega
odstavka 159. člena tega zakona ima pravico do povračila stroškov
iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi za dneve iz
prejšnjega odstavka.
(5)      
Spremljevalec zavarovane osebe, ki ji je z odločbo Zavoda
odobreno spremstvo za čas poti na zdravljenje v tujino, ima pravico
do povračila stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi
za dneve iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega člena in za dan
pred zaključkom zdravljenja zavarovane osebe v tujini, če je
razdalja med bivališčem zavarovane osebe in izvajalcem nad 400
kilometrov.
(6)      
Če
je spremljevalec iz četrtega ali petega odstavka tega člena
zdravnik ali drug zdravstveni delavec, velja za povračilo stroškov
prehrane in nastanitve ureditev te pravice pri izvajalcu, pri
katerem dela zdravnik ali drug zdravstveni delavec, pri čemer
plačilo teh stroškov bremeni materialne stroške
izvajalca.
(7)      
Če
izvajalec osebi, ki je z otrokom uveljavljala pravico do spremstva
po tem zakonu, ni mogel zagotoviti ustrezne prehrane in nastanitve,
ima oseba pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve v
višini iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(8)      
Povračilo stroškov prehrane in nastanitve otroka, starega
do šest let, znaša polovico zneska iz prvega in drugega odstavka
tega člena.

 
167.  
člen
(pravica do
sobivanja v primeru načrtovanega zdravljenja v
tujini)
(1)      
Zavarovana oseba iz drugega odstavka 109. člena tega
zakona, ki uveljavlja pravico iz prvega odstavka 158. ali prvega
odstavka 159. člena tega zakona, ima pravico do sobivanja pod
pogoji iz prvega in tretjega odstavka 109. člena tega
zakona.
(2)      
Upravičenec do sobivanja ima pravico do:


-          

denarnega nadomestila;


-          

povračila prevoznih stroškov;


-          

prehrane in nastanitve pri tujem izvajalcu ali povračila njunih
stroškov.
(3)      
Pravico do denarnega nadomestila
ima upravičenec do sobivanja, ki je
zavarovanec.
(4)      
Pravico do povračila prevoznih stroškov iz 165. člena tega
zakona ter do prehrane in nastanitve pri tujem izvajalcu oziroma
povračila njunih stroškov ima upravičenec do
sobivanja čeprav ni zavarovana oseba.
(5)      
Upravičenec do sobivanja ima pravico do prehrane in
nastanitve pri tujem izvajalcu v enakem standardu kot otrok, ki
uveljavlja pravico do sobivanja.
(6)      
Če
tuj izvajalec upravičencu do sobivanja ne zagotovi nastanitve ali
prehrane v standardu iz prejšnjega odstavka ima pravico do
povračila stroškov prehrane in nastanitve iz prejšnjega
člena.

 
168.  
člen
(mnenja o
načrtovanem zdravljenju v tujini)
(1)      
V
postopku odločanja o pravici iz 158., 159,. 160., 162., 163., 164.,
165. in 166. člena tega zakona lahko uradna oseba Zavoda, če nima
določenega strokovnega znanja, pridobi mnenje imenovanega
zdravnika, člana zdravstvene komisije ali drugega zdravnika
Zavoda.
(2)      
V
postopkih iz prejšnjega odstavka lahko uradna oseba Zavoda pridobi
mnenje konzilija ustreznega izvajalca na terciarni ravni zlasti o
naslednjih vidikih zdravstvene oskrbe zavarovane osebe glede na
zdravstveno storitev, ki je predmet vloge za odobritev zdravljenja
v tujini in vloge za povračilo stroškov tega
zdravljenja:


1.        

katero zdravstveno stanje je podano pri zavarovani osebi ter opis
dosedanje zdravstvene oskrbe;


2.        

kakšno zdravljenje potrebuje zavarovana oseba;


3.        

ali so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti
zdravljenja;


4.        

ali je z zdravljenjem v tujini pričakovati ozdravitev ali
izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega
stanja;


5.        

kolikšen je razumen čas pri zavarovani osebi za zdravstveno
storitev;


6.        

ali bo zavarovana oseba z zadostno gotovostjo izpostavljena
tveganju za varnost, ki se ne more razumeti kot sprejemljiva, pri
čemer se upoštevajo tudi morebitne prednosti, ki bi jih zdravstvena
storitev, uveljavljena v tujini, imela za zavarovano
osebo;


7.        

koliko časa naj bi trajala zdravstvena storitev v
tujini;


8.        

ali zdravstveno stanje zavarovane osebe utemeljuje odhod v tujino
dan pred začetkom zdravljenja v tujini;


9.        

ali zavarovana oseba rabi spremstvo za čas poti na zdravljenje in
nazaj ali tudi za čas zdravljenja v tujini ter kakšno
spremstvo;


10.     

kakšno prevozno sredstvo je potrebno glede na zdravstveno stanje
zavarovane osebe in če je potreben reševalni prevoz, ali rabi
prevoz z nujnim reševalnim vozilom ali nenujnim reševalnim
vozilom;


11.     

naziv najbližjega tujega izvajalca, pri katerem se predlaga
uveljavitev zdravstvene storitve.
(3)      
Konzilij iz prejšnjega odstavka poda mnenje v 14
dneh.
(4)      
Če
tuj izvajalec, pri katerem je bilo uveljavljeno zdravljenje na
podlagi 158. člena tega zakona, predlaga, da se pri njem opravi
prvi kontrolni pregled zavarovane osebe po tej storitvi, v postopku
odločanja o odobritvi tega pregleda ni treba pridobiti mnenja
konzilija iz prvega odstavka tega člena, ne glede na to, ali je
bilo to mnenje pridobljeno v postopku odločanja o odobritvi same
zdravstvene storitve.
(5)      
V
postopku odločanja o pravici iz 159. in drugega in četrtega
odstavka 160. člena tega zakona, izvajalec, pri katerem je
zavarovana oseba vpisana v čakalni seznam, ugotovi, ali je pri vsaj
enem izvajalcu mogoče uveljaviti zdravstveno storitev v okviru
najdaljših dopustnih čakalnih dob oziroma v okviru razumnega
časa.

 
169.  
člen
(odločba o
načrtovanem zdravljenju v tujini)
(1)      
Če
je odobrena pravica na podlagi 158. ali 159. člena tega zakona, se
z odločbo določi tudi, pri katerem tujem izvajalcu se uveljavi in v
kolikšnem času.
(2)      
Če
je odobrena zdravstvena storitev na podlagi 158. člena tega zakona,
Zavod izda zavarovani osebi listino, na podlagi katere lahko
uveljavi to storitev v tujini, ali nakaže akontacijo stroškov te
storitve tujem izvajalcu, pri katerem bo uveljavljena.
(3)      
Če
je odobrena zdravstvena storitev na podlagi 159. člena tega zakona,
Zavod izda zavarovani osebi listino, na podlagi katere lahko
uveljavi to storitev v državi članici.
(4)      
Če
je odobrena zdravstvena storitev na podlagi 158. ali 159. ena tega
zakona, Zavod na zahtevo nakaže akontacijo za potne stroške
zavarovani osebi in njenemu spremljevalcu. Zavarovana oseba lahko
zahteva nakazilo akontacije za svoje potne stroške in potne stroške
svojega spremljevalca, spremljevalec pa lahko zahteva nakazilo
akontacije le za svoje potne strošek. Spremljevalcu se akontacija
nakaže le za njegove potne stroške.

 
VI.
poglavje
ZAVAROVANJE ZA
POŠKODBE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI
 
170.  
člen
(poškodba pri
delu in poklicna bolezen)

Poškodba pri delu in poklicna bolezen ima isti pomen kot v
zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 
171.  
člen
(nastanek in
izguba lastnosti zavarovane osebe za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen)
(1)      
Oseba pridobi lastnost zavarovane osebe za poškodbo pri
delu in poklicno bolezen po samem zakonu z dnem, ko nastane pravno
razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, in je zanjo vložena prijava
v zavarovanje.
(2)      
Oseba izgubi lastnost zavarovane osebe za poškodbo pri
delu in poklicno bolezen po samem zakonu z dnem, ko preneha pravno
razmerje, ki je podlaga za zavarovanje.
(3)      
Oseba je za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ob
izpolnjevanju pogojev iz tega zakona zavarovana tudi, če nima
lastnosti zavarovane osebe.
(4)      
Vključitev v obvezno zavarovanje kot družinski član po 24.
in 25. členu tega zakona ne ustvarja zavarovalne zaščite v
zavarovanju za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

 
<a name=
"_Ref472065109">172.  
člen</a>
(zavarovane
osebe za poškodbo pri delu in poklicno bolezen)
(1)      
Za
poškodbo pri delu in poklicno bolezen so zavarovane osebe iz prvega
do četrtega odstavka 11. člena, 12., 13., 14., 15. in četrtega
odstavka 16. člena tega zakona.
(2)      
Za
poškodbo pri delu in poklicno bolezen so zavarovane
tudi:


1.        

osebe, ki se šolajo, ter otroci in mladostniki z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem usposabljanju z
delom;


2.        

vojni invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na
poklicni rehabilitaciji ali usposabljanju pri praktičnih delih in
vajah;


3.        

osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo ali
storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega
pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za
dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na
podlagi zakona, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso
zavarovane za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen po drugi
zavarovalni podlagi iz tega odstavka ali tretjega odstavka tega
člena;


4.        

osebe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo trg dela, ali v skladu
s predpisi, ki urejajo zaposlovanje invalidov, usposabljajo z delom
pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja;


5.        

osebe, ki v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in
zaposlovanja na črno, opravljajo kratkotrajno delo;


6.        

osebe, ki v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in
zaposlovanja na črno, opravljajo osebno dopolnilno delo;


7.        

osebe, ki v skladu s predpisi, ki urejajo prekrške in izvrševanje
kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali
v korist lokalne skupnosti;


8.        

osebe, ki opravljajo volontersko pripravništvo v skladu s predpisi
o delovnih razmerjih;


9.        

osebe, ki opravlja prostovoljno delo v skladu s predpisi o
prostovoljstvu;


10.     

samozaposlene osebe, ki iz tega naslova niso zavarovane po 12.
členu tega zakona;


11.     

nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji;


12.     

fizične osebe, ki v skladu s predpisi o gostinstvu le občasno,
največ do pet mesecev v koledarskem letu, opravljajo dejavnost kot
sobodajalci;


13.     

osebe, ki so člani prostovoljnega gasilskega društva v skladu s
predpisi, ki urejajo gasilstvo, med intervencijo ali med strokovnim
usposabljanjem v času opravljanja nalog med
intervencijo;


14.     

zavarovanci iz 22. člena tega zakona pri delu, poklicnem
izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s
predpisi, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih
sankcij;


15.     

sodni cenilci, sodni izvedenci in sodni tolmači.
(3)      
Za
poškodbo pri delu so zavarovane tudi:


1.        

osebe, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami;


2.        

osebe, ki v skladu s predpisi, ki urejajo organiziranost in delo v
policiji, prostovoljno in ob soglasju policista pomagajo pri
opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem
poškodujejo ali izgubijo delovno zmožnost;


3.        

osebe, ki opravljajo naloge pomožne policije v skladu s predpisi,
ki urejajo organiziranost in delo v policiji;


4.        

osebe, ki opravljajo na poziv državnih organov in nosilcev javnih
pooblastil javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko
dolžnost.


 
173.  
člen
(prijava v
zavarovanje in odjava iz zavarovanja za poškodbo pri delu in
poklicno bolezen)
(1)      
Za
osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se za prijavo v
zavarovanje in odjavo iz zavarovanja uporabljajo določbe od 26. do
41. člena tega zakona.
(2)      
Za
osebe iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena se za
prijavo v zavarovanje in odjavo iz zavarovanja smiselno uporabljajo
določbe od 26. do 41. člena tega zakona, če ni drugače
določeno.
(3)      
Zavezanec za prijavo za osebe iz drugega in tretjega
odstavka prejšnjega člena je zavezanec za plačilo prispevkov, razen
za osebe iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, če
opravljajo delo ali storitev iz naslova drugega pravnega razmerja v
državah članicah in zanje v skladu s pravnim redom EU velja
socialna zakonodaja Republike Slovenije, osebe iz 6. in 15. točke
drugega odstavka 172. člena tega zakona, ki so sami zavezanci za
prijavo.
(4)      
Zavezanec iz prejšnjega odstavka vloži prijavo v
zavarovanje in odjavo iz zavarovanja na obrazcu, ki je določen s
predpisom, ki ureja obrazce za prijavo podatkov v obvezno
zavarovanje.
(5)      
Zavezanec za prijavo vloži prijavo v zavarovanje v treh
dneh po nastanku pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje,
in zavarovano osebo odjavi iz zavarovanja v treh dneh po prenehanju
pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Če je trajanje
zavarovanja znano ob prijavi, lahko zavezanec za prijavo hkrati s
prijavo v zavarovanje vloži tudi odjavo iz zavarovanja.

 
174.  
člen
(pravice zaradi
poškodbe pri delu in poklicne bolezni in postopek njihovega
uveljavljanja)
(1)      
Zavarovana oseba iz 172. člena tega zakona ima zaradi
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni iste pravice kot zaradi
bolezni ali poškodbe izven dela, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(2)      
Postopek uveljavljanja pravic zaradi poškodbe pri delu
določi Zavod.
(3)      
Postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja
poklicnih bolezni določi minister na podlagi
zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.

 
VII.
poglavje
ZAGOTAVLJANJE
SREDSTEV
 
1.        
Tekoče financiranje

 
175.  
člen
(vrste
prihodkov)
(1)      
Prihodki obveznega zavarovanja so:


-          

prispevki zavarovancev in delodajalcev za obvezno
zavarovanje,


-          

prispevki za poškodbo pri delu in poklicno bolezen,


-          

zdravstveno nadomestilo.
(2)      
Med
prihodke obveznega zavarovanje štejejo tudi prihodki premoženja,
obresti in drugi prihodki.
(3)      
Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega
proračuna in iz drugih virov.

 
176.  
člen
(vrste
odhodkov)

Odhodki iz obveznega zavarovanja so:


1.        

plačilo zdravstvenih storitev,


2.        

denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic,


3.        

stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih
uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja,


4.        

prispevki za obvezno zavarovanje uživalcev pravic do nadomestila
plače po prenehanju obveznega zavarovanja,


5.        

stroški delovanja Zavoda,


6.        

drugi odhodki.


 
2.        
Prispevki

 
177.  
člen
(določitev in
obračun prispevkov)
(1)      
Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo
prispevkov, z izjemo prispevkov za zavarovane osebe, ki opravljajo
osebno dopolnilno delo, ki se plačajo v pavšalnem
znesku.
(2)      
Prispevne stopnje so določene s tem zakonom.

 
3.        
Osnove in stopnje za plačilo prispevkov za zavarovanje za
primer poškodbe in bolezni
178.  
člen
(osnova za
osebe v delovnem razmerju)
(1)      
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovane osebe iz prvega
do četrtega odstavka 11. člena tega zakona je enaka osnovi za
plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(2)      
Če
se prispevek plačuje od najnižje osnove, je za zavarovane osebe iz
prejšnjega odstavka, ne glede na prvo in drugo alinejo 1. točke 11.
člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št.
5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US,
106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odl.
US, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 –
ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1), zavezanec za plačilo prispevka
zavarovanca zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali
nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na
razliko med najnižjo osnovo za plačilo prispevka in plačo ali
nadomestilom plače delavca.
(3)      
Osnova za plačilo prispevka za zavarovane osebe iz petega
odstavka 11. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače
ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja.

 
4.        
Osnove in stopnje za plačilo prispevkov za zavarovanje za
primer poškodbe in bolezni

 
179.  
člen
(osnova za
samozaposlene osebe, družbenike in ustanovitelje, ki so poslovodne
osebe in kmete)
(1)      
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovane osebe iz 12.,
13. in 14. člena tega zakona je osnova za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(2)      
Zavarovane osebe iz prvega in drugega odstavka 12. člena
tega zakona plačujejo prispevke od osnove za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, vendar ne od osnove, nižje od 60 % zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec.

 
180.  
člen
(osnova za
vojake)

Osnova za plačilo prispevka za zavarovane osebe iz 15.
člena tega zakona je enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.

 
181.  
člen
(osnova za
uživalce pravic)
(1)      
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovane
osebe iz:


1.        

prvega, drugega, četrtega, petega, osmega, enajstega in dvanajstega
odstavka 16. člena tega zakona je znesek nadomestila oziroma
prejemka, ki ga prejme,


2.        

tretjega odstavka 16. člena tega zakona je znesek nadomestila
oziroma osnova za plačilo prispevkov v skladu s predpisi, ki
urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke,


3.        

šestega in sedmega odstavka 16. člena tega zakona je znesek
pokojnine ali preživnine, ki ga prejme,


4.        

devetega in desetega odstavka 16. člena tega zakona je izplačan
prejemek, razen dodatka za tujo pomoč in postrežbo.
(2)      
Kot
osnova za obračun prispevkov se nadomestila oziroma prejemki iz
drugega, šestega, sedmega, devetega in enajstega odstavka 16. člena
tega zakona, razen za upravičence poklicne pokojnine iz šestega
odstavka 16. člena, povečajo s koeficientom, določenim na podlagi
povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki jo za potrebe izračuna
pokojninske osnove na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, določi minister, pristojen za
finance.
(3)      
Ne
glede na prvi in drugi odstavek je za zavarovane osebe iz devetega,
desetega, enajstega in dvanajstega odstavka 16. člena tega zakona
najnižja osnova za plačilo prispevkov 30 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec
in za zavarovane osebe iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona
najnižja osnova za plačilo prispevkov 13 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na
mesec.

 
182.  
člen
(osnova za
begunce in osebe s subsidiarno zaščito)

Osnova za plačilo prispevka za zavarovane
osebe iz 17. člena tega zakona je osnova, ki je enaka
osnovi 30 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji preračunane na mesec.

 
183.  
člen
(osnova za
tujce, ki se izobražujejo)

Osnova za plačilo prispevka za zavarovane
osebe iz 18. člena tega zakona je osnova, ki je enaka
osnovi 30 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji preračunane na mesec.

 
184.  
člen
(osnova za
upravičence do plačila prispevka za obvezno
zavarovanje)

Osnova za plačilo prispevka za zavarovane
osebe iz 20. člena tega zakona je osnova, ki je enaka
osnovi 30 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji preračunane na mesec.

 
185.  
člen
(osnova za
osebe s prebivališčem v Republiki Sloveniji)

Osnova za plačilo prispevka za zavarovane
osebe iz 21. člena tega zakona je osnova, ki je enaka
osnovi 13 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji preračunane na mesec.

 
186.  
člen
(osnova za
pripornike, osebe na prestajanju kazni zapora oziroma
ukrepa)

Osnova za plačilo prispevka za osebe iz 22. člena tega
zakona je osnova, ki je enaka osnovi 60 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na
mesec.

 
187.  
člen
(stopnje za
plačilo prispevka)
(1)      
Prispevek za zavarovanje za poškodbo in bolezen
je:


-          

prispevek zavarovanca po stopnji 6,36 %,


-          

prispevek delodajalca po stopnji 6,56 %.
(2)      
Za
zavarovance iz tega zakona se plačujeta prispevka iz prejšnjega
odstavka, razen za zavarovance iz šestega, sedmega in osmega
odstavka 16. člena tega zakona, za katere se plačuje le prispevek
delodajalca po stopnji 6,56 %.

 
188.  
člen
(zavezanci za
plačilo prispevkov zavarovanca)
(1)      
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev
so:


1.        

zavarovane osebe iz 11., prvega in drugega odstavka 12., 13., 14.
člena, prvega in drugega odstavka, prve, druge in četrte alineje
tretjega odstavka ter četrtega odstavka 16. člena, 18. in 21. člena
tega zakona;


2.        

občina za zavarovane osebe iz 20. člena tega zakona;


3.        

Republika Slovenija za zavarovane osebe iz tretjega odstavka 12.
člena, 15. člena, tretje in pete alinee tretjega odstavka,
devetega, desetega, enajstega in dvanajstega odstavka 16. člena,
17. in 22. člena tega zakona;


4.        

ZPIZ za zavarovane osebe iz petega odstavka 16. člena tega
zakona.
(2)      
Zavarovane osebe iz 11. do 22. člena, 24., 25.
člena ter drugega in tretjega odstavka 172. člena tega zakona
plačujejo prispevek zavarovanca tudi:


1.        

od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso
zavarovani na drugi podlagi, prejetih na podlagi opravljenega dela
oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega
pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za
dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na
podlagi zakona, ki ureja dohodnino;


2.        

od prejete pokojnine, na podlagi katere niso zavarovani po sedmem
odstavku 16. člena tega zakona, če se pokojnina na podlagi zakona,
ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila
dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja
dohodnino;


3.        

od pokojninske rente, če se prejemek na podlagi zakona, ki ureja
dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni
drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino;


4.        

iz naslova dejavnosti, ki jo opravljajo zavarovane osebe iz 10.,
11. in 12. točke drugega odstavka 172. člena tega
zakona;


5.        

od dohodkov iz kapitala.
(3)      
Osnova za plačevanje prispevkov od dohodkov iz 1. in 2.
točke prejšnjega odstavka je vsak posamezen prejet dohodek oziroma
prejemek.
(4)      
Osnova za plačevanje prispevkov od dohodkov iz 3. in 5.
točke drugega odstavka tega člena je enaka davčni osnovi, ki je
določena v predpisih, ki urejajo dohodnino.
(5)      
Osnova za plačevanje prispevkov iz naslova dejavnosti iz
4. točke drugega odstavka tega člena je 25 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec,
razen za zavarovane osebe iz 12. točke drugega odstavka 172. člena
tega zakona, za katere znaša 125 % zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec, in se
plača enkrat letno ob plačilu prispevka iz 7. točke prvega odstavka
193. člena tega zakona.
(6)      
Ne
glede na določbo iz prve alineje prvega odstavka 187. člena tega
zakona in 1. točko drugega odstavka tega člena se za zavarovane
osebe iz 6. točke drugega odstavka 172. člena tega zakona šteje, da
je prispevek zavarovanca po prvem odstavku plačan s plačilom
prispevka iz petega odstavka 191. člena tega zakona.
(7)      
Ne
glede na določbo drugega odstavka tega člena je zavezanec za
plačilo prispevka zavarovanca za zavarovane osebe, ki opravljajo
začasno in občasno delo dijakov in študentov, organizacija oziroma
delodajalec, ki posreduje začasno in občasno delo dijakov in
študentov.

 
189.  
člen
(način obračuna
prispevkov)
(1)      
Če
izplačevalec dohodka iz drugega odstavka prejšnjega člena ni
plačnik davka v skladu s predpisi, ki urejajo davčni
postopek, prispevek od osnove, določene v tem odstavku, ugotovi
davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od
dohodkov, od katerih se plačuje prispevek v skladu z drugim
odstavkom prejšnjega člena. Zavezanec za prispevek plača prispevek
v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od
dohodkov, od katerih se plačuje prispevek.
(2)      
Če
se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki
urejajo davčni postopek, akontacija dohodnine od dohodkov, od
katerih se plačuje prispevek, ne odmeri, prispevek od osnove
ugotovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko leto, s
katero izračuna prispevek, na podlagi podatkov, s katerimi
razpolaga za potrebe akontacije dohodnine od teh dohodkov. Davčni
organ odločbo izda do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
Zavezanec za prispevek plača prispevek v 30 dneh od vročitve
odločbe.

 
190.  
člen
(zavezanci za
plačilo prispevkov delodajalcev)

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca so:


1.        

delodajalci za zavarovane osebe iz prvega do četrtega odstavka 11.
člena tega zakona;


2.        

zavarovane osebe iz prvega odstavka 11. člena, če so zaposlene v
državah članicah in se zanje v skladu s pravnim redom EU uporablja
zakonodaja Republike Slovenije, ki ureja obvezna socialna
zavarovanja, petega odstavka 11. člena, prvega in drugega odstavka
12., 13. in 14. člena, prejemniki poklicne pokojnine iz šestega
odstavka in zavarovane osebe iz sedmega odstavka 16. člena,
zavarovane osebe iz 18. in 21. člena tega zakona;


3.        

Republika Slovenija za zavarovane osebe iz tretjega odstavka 12. in
15. člena, tretjega, devetega, desetega, enajstega in dvanajstega
odstavka 16. člena, 17. in 22. člena tega zakona,


4.        

Zavod za zavarovane osebe iz prvega odstavka 16. člena tega
zakona;


5.        

ZRSZ za zavarovane osebe iz drugega odstavka 16. člena tega
zakona;


6.        

občina za zavarovane osebe iz četrtega odstavka 16. člena in 20.
člena tega zakona;


7.        

ZPIZ za zavarovane osebe iz petega, šestega odstavka, razen za
zavarovane osebe, ki prejemajo poklicno pokojnino, in osmega
odstavka 16. člena tega zakona.


 
5.        
Osnove in stopnje za plačilo prispevkov za zavarovanje za
primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
191.  
člen
(osnova za
prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen)
(1)      
Osnova za plačilo prispevka za zavarovane osebe iz prvega
odstavka 172. člena tega zakona je enaka osnovi za plačilo
prispevka za poškodbo in bolezen.
(2)      
Osnova za plačilo prispevka za zavarovane osebe iz 1., 2.,
4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. točke drugega
odstavka in tretjega odstavka 172. člena tega zakona je enaka
osnovi zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji preračunane na mesec.
(3)      
Osnova za plačilo prispevka za zavarovane osebe iz 3.
točke drugega odstavka 172. člena tega zakona je vsako posamezno
plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi
drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino,
šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug
dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
(4)      
Osnova za plačilo prispevka za zavarovane osebe iz 12.
točke tretjega odstavka 172. člena tega zakona je enaka osnovi 50 %
zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
preračunane na mesec.
(5)      
Ne
glede na določbe od prvega do četrtega odstavka tega člena in prvi
odstavek 192. člena tega zakona znaša višina prispevka za
zavarovane osebe iz 6. točke drugega odstavka 172. člena tega
zakona dva evra na posamezno vrednotnico. Višina prispevkov se
usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od
januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno
plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem in jo enkrat letno
določi minister, pristojen za delo, do 1. aprila v koledarskem
letu.

 
192.  
člen
(stopnje za
plačilo prispevka)
(1)      
Prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen se za zavarovane osebe iz 172. člena tega zakona plačuje po
stopnji 0,53 %.
(2)      
Če
odhodki za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni presegajo
višino prihodkov iz tega naslova v posameznem koledarskem letu in
če presežka odhodkov nad prihodki iz posameznega koledarskega leta
ni mogoče pokriti s presežki iz preteklih let iz naslova
zavarovanja za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni, Zavod
predlaga novo višino stopnje prispevka za poškodbe pri delu in
poklicno bolezen.
(3)      
Če
so prihodki za poškodbe pri delu in za poklicne bolezni za več kot
10 % večji od odhodkov iz tega naslova v posameznem koledarskem
letu, in če Zavod nima nepokritih primanjkljajev iz preteklih let
iz naslova zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
Zavod predlaga novo višino stopnje prispevka za poškodbe pri delu
in poklicno bolezen.

 
193.  
člen
(zavezanec za
plačilo prispevkov za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen)
(1)      
Prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni plačujejo:


1.        

delodajalci za zavarovane osebe iz prvega do četrtega odstavka 11.
člena tega zakona;


2.        

zavarovane osebe iz prvega odstavka 11. člena, če so zaposleni v
državah članicah in se zanje v skladu s pravnim redom EU uporablja
zakonodaja Republike Slovenije, ki ureja obvezna socialna
zavarovanja, zavarovane osebe iz prvega in drugega odstavka 12.,
13. in 14. člena tega zakona;


3.        

Republika Slovenija za zavarovane osebe iz tretjega odstavka 12. in
15. člena tega zakona;


4.        

občina za zavarovane osebe iz četrtega odstavka 16. člena tega
zakona;


5.        

pravne ali fizične osebe, pri katerih se zavarovane osebe iz
drugega in tretjega odstavka 172. člena tega zakona usposabljajo
ali delajo;


6.        

zavarovane osebe iz 3. točke drugega odstavka 172. člena tega
zakona, če izplačevalec prejemka ni plačnik davka po predpisih o
davčnem postopku;


7.        

zavarovane osebe, ki opravljajo dejavnost iz 10., 11. in 12. točke
drugega odstavka 172. člena tega zakona;


8.        

posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, oziroma oseba, ki
želi, da se pri njej opravijo dela, ki štejejo za osebno dopolnilno
delo, za zavarovane osebe iz 6. točke drugega odstavka 172. člena
tega zakona;


9.        

organizacija oziroma delodajalec, ki posreduje začasno in občasno
delo dijakov in študentov za zavarovane osebe, ki opravljajo
začasno in občasno delo dijakov in študentov iz 3.

točke drugega odstavka 172. člena tega zakona.
(2)      
Za
zavarovane osebe iz prvega odstavka 172. člena, 2., 4., 5., 7., 8.,
9., 10., 11. in 14. točke drugega odstavka 172. člena tega zakona
se prispevek plačuje mesečno.
(3)      
Za
zavarovane osebe iz 3. in 15. točke drugega odstavka 172. člena
tega zakona, se prispevek plačuje ob izplačilu plačila za
opravljeno delo ali storitev.
(4)      
Za
zavarovane osebe iz 1., 12. in 13. točke drugega odstavka 172.
člena in tretjega odstavka 172. člena tega zakona se prispevek
plačuje letno. Prispevek se plača do 15. marca v tekočem letu za
tekoče koledarsko leto. Če nastopi obveznost zavarovanja po tem
datumu se prispevek plača do 15. dne v mesecu, ko je obveznost
nastala.

 
6.        
Zdravstveno nadomestilo

 
194.  
člen


(določitev in višina zdravstvenega nadomestila)
(1)      
Zavezanec za plačilo zdravstvenega nadomestila plačuje
zdravstveno nadomestilo mesečno na podlagi odločbe, ki jo izda
davčni organ.
(2)      
Mesečna višina zdravstvenega nadomestila se določi v
naprej za obdobje 12 mesecev oziroma za krajše obdobje, če tako
določa zakon (v nadaljnjem besedilu: obdobje izračuna).
(3)      
Mesečna višina zdravstvenega nadomestila se določi na
podlagi:


-          

letnega dohodka zavezanca za zdravstveno nadomestilo,


-          

podatka o letni minimalni plači in


-          

podatka o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki
Sloveniji.
(4)      
Mesečnega višina zdravstvenega nadomestila
znaša:
<div align="center">
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" style='border-collapse:collapse;border:none'>
<tr style='height:28.1pt'>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;height:28.1pt'>


če je letni dohodek zavarovane osebe
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;height:28.1pt'>


v eurih
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


do vključno letne minimalne plače
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


20
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


višji od minimalne plače in nižji od vključno 75 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


25
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


višji od 75 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji in nižji od vključno 100 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


27
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


višji od 100 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji in nižji od vključno 200 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


29
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


višji od 200 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji in nižji od vključno 300 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


45
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


višji od 300 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji in nižji od vključno 500 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


55
</td>
</tr>
<tr>
<td width="288" valign="bottom" style=
'width:215.65pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


višji od 500 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji
</td>
<td width="284" valign="bottom" style=
'width:212.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>


75
</td>
</tr>
</table>
</div>


 
(5)      
Za
letno minimalno plačo se upošteva vsota minimalnih plač, ki so za
posamezni mesec leta, na katero se nanaša letni dohodek, ki je
podlaga za določitev višine zdravstvenega nadomestila, objavljene v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(6)      
Upošteva se podatek o letni minimalni plači in podatek o
povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki ga
objavi Statistični urad Republike Slovenije, za leto, na katero se
nanaša letni dohodek, ki je podlaga za določitev višine
zdravstvenega nadomestila.
(7)      
Višina zdravstvenega nadomestila se uskladi z gibanjem
povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, izplačane za
obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s
povprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji, izplačano za
enako obdobje leto pred tem, po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije. Usklajeno višino zdravstvenega nadomestila
enkrat letno določi minister, do 1. aprila tekočega leta. Usklajena
višina zdravstvenega nadomestila se prvič uporabi za mesec julij
tekočega leta.


 
195.  
člen
(letni
dohodek)
(1)      
Letni dohodek zavarovane osebe iz drugega odstavka
prejšnjega člena je vsota dohodkov zavarovane osebe, ki se po
zakonu, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodke in niso oproščeni
dohodnine oziroma se vštevajo v davčno osnovo.
(2)      
Dohodki iz prejšnjega odstavka tega člena se upoštevajo po
zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane
po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena se upošteva celotni
dohodek:


-          

plače za poslovno uspešnost,


-          

plače in nadomestila plače zavezancev, za katere, v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, veljajo posebne davčne
osnove,


-          

pokojninske rente, ki se šteje za dohodek iz zaposlitve
in


-          

drugih dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek iz delovnega
razmerja po zakonu, ki ureja dohodnino, in se ne vštevajo v davčno
osnovo do določene višine.
(4)      
Za
dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček zavarovane osebe, ugotovljen
v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani
obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje
in povečanje davčne osnove.
(5)      
Za
pokojnino iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
Sloveniji se šteje pokojnina, obdavčljiva v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, povečana s koeficientom, določenim v drugem
odstavku 181. člena tega zakona, ki je določen za leto, na katero
se nanaša pokojnina.
(6)      
Letni dohodek zavarovane osebe se ugotovi na podlagi
podatkov – iz odločbe o odmeri dohodnine ali akontacije dohodnine,
iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz
dejavnosti ali obračuna davčnega odtegljaja - za predpreteklo leto
leta, v katerem se določa višina mesečnega nadomestila za obdobje
izračuna po stanju zavezancev za zdravstveno nadomestilo na dan 31.
marca, v katerem se določa višina mesečnega nadomestila za obdobje
12 mesecev oziroma krajše obdobje.
(7)      
Natančnejši način upoštevanja dohodkov, ki se upoštevajo v
letnem dohodku iz tega člena določi minister.
 
196.  
člen
(zavezanec za
plačilo zdravstvenega nadomestila)
(1)      
Zavezanec za plačilo zdravstvenega nadomestila je
zavarovana oseba.
(2)      
Plačila zdravstvenega nadomestila so oproščene naslednje
zavarovane osebe:


1.        

otroci, ki so obvezno zavarovani kot zavarovanci po 19. členu tega
zakona;


2.        

zavarovane osebe, ki so zavarovane kot prejemniki družinske
pokojnine po šestem odstavku 16. člena tega zakona, če izpolnjujejo
pogoje po tretjem in četrtem odstavku 24. člena tega
zakona;


3.        

zavarovane osebe iz enajstega odstavka 16. člena tega
zakona;


4.        

zavarovane osebe iz 17. člena tega zakona, če izpolnjujejo pogoje
po tretjem in četrtem odstavku 24. člena tega zakona;


5.        

otroci, ki so zavarovani kot družinski član po 24. členu tega
zakona;


6.        

zavarovane 
osebe, ki imajo priznano pravico do plačila zdravstvenega
nadomestila.


 
197.  
člen
(nastanek
obveznosti plačila)

Obveznost plačila zdravstvenega nadomestila, določenega za
posamezni mesec nastane, če je bila oseba vsaj en dan v mesecu
zavezanec za plačilo zdravstvenega nadomestila po prejšnjem
členu.

 
7.        
Plačevanje in pobiranje prispevkov in odmera zdravstvenega
nadomestila

 
198.  
člen
(pobiranje
prispevkov in zdravstvenega nadomestila)
(1)      
Prispevke in zdravstveno nadomestilo po tem zakonu pobira
davčni organ.
(2)      
Če
ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja
prispevkov in zdravstvenega nadomestila, pravic in obveznosti
zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa
uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in finančno
upravo.
(3)      
Ne
glede na prejšnji odstavek, v postopkih, ki jih davčni organ začne
na zahtevo stranke, prispevkov in zdravstvenega nadomestila za
obvezno zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti
odloga plačila oziroma plačila v obrokih.

 
199.  
člen


(postopek pobiranja zdravstvenega nadomestila)
(1)      
Davčni organ ugotovi višino zdravstvenega nadomestila z
odločbo.
(2)      
Odmera se opravi na podlagi podatkov o:


-          

zavezancih za zdravstveno nadomestilo po stanju na dan 31. marca
leta, v katerem se določa višina mesečnega nadomestila za
dvanajstmesečno obdobje izračuna in


-          

podatkov o letnem dohodku zavarovane osebe za predpreteklo leto
leta, v katerem se začne dvanajstmesečno obdobje za
izračun.
(3)      
Ne
glede na prvo alineo prejšnjega odstavka izda davčni organ odločbo
za zavezance za zdravstveno nadomestilo, ki postanejo zavezanci za
zdravstveno nadomestilo po 31. marcu, na podlagi podatka o datumu
pridobitve statusa zavezanca za zdravstveno nadomestilo.
(4)      
Davčni organ odmeri zdravstveno nadomestilo za obdobje 12
mesecev, ki se začne s julijem in konča z junijem naslednjega leta.
Za zavezance, ki postanejo zavezanci za zdravstveno nadomestilo po
31. marcu, se lahko začne obdobje izračuna z meseci po
juliju.
(5)      
Odločba o odmeri zdravstvenega nadomestila se izda do 30.
aprila leta, v katerem se odmerja zdravstveno
nadomestilo.
(6)      
V
primeru iz tretjega odstavka tega člena se odločba o odmeri
zdravstvenega nadomestila izda v 30 dneh po tem, ko davčni organ
pridobi podatek, da je zavarovana oseba postala zavezanec za
zdravstveno nadomestilo.
(7)      
Zdravstveno nadomestilo za posamezni mesec se plača do 20.
dne v mesecu za pretekli mesec.

 
8.        
Prihodki iz državnega proračuna

 
200.  
člen
(obveznosti
državnega proračuna)
(1)      
Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega
proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki
nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz obveznega
zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov
in zdravstvenega nadomestila, in sicer za:


-          

prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih
podjetjih in zaposlitvenih centrih;


-          

prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek
plačuje Republika Slovenija;


-          

prispevek delodajalca za osebe, ki so obvezno zavarovane iz naslova
opravljanja kmetijske dejavnosti po 14. členu tega
zakona;


-          

zavarovane osebe, ki imajo priznano pravico do plačila
zdravstvenega nadomestila;


-          

nadomestilo plače na dan darovanja krvi;


-          

v drugih primerih, če tako določa zakon.
(2)      
Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz
prejšnjega odstavka določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih
obveznosti Republike Slovenije iz obveznega zavarovanja.

 
9.        
Finančno poslovanje

 
201.  
člen
(vodenje
denarnih sredstev Zavoda)

Zavod ima podračun, v okviru katerega se vodijo denarna
sredstva za obvezno zavarovanje.

 
202.  
člen
(finančni načrt
Zavoda)
(1)      
Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim
načrtom, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance,
na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.
(2)      
Finančni načrt iz prejšnjega odstavka se sestavlja in
sprejema za vsako koledarsko leto posebej ali za časovno obdobje,
za katero se sprejema državni proračun.
(3)      
Finančni načrt sprejme svet Zavoda. Vlada da soglasje k
finančnemu načrtu.

 
203.  
člen
(letno poročilo
Zavoda)

Zavod pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki
urejajo računovodstvo in javne finance.

 
VIII.
POGLAVJE
ZAVOD ZA
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
 
1st    
Status Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije

 
204.  
člen
(nosilec in
izvajalec obveznega zavarovanja)
(1)      
Zavod je nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja v
Republiki Sloveniji.
(2)      
Zavod je javni zavod s sedežem v Ljubljani.
(3)      
Zavod oblikuje organizacijske enote tako, da je služba
dostopna vsem zavarovanim osebam.
(4)      
Zavod s sredstvi, ki jih zbere, ravna gospodarno in
učinkovito.

 
205.  
člen
(izvajanje
nalog Zavoda)

Zavod je organiziran tako, da zagotavlja nemoteno
opravljanje strokovnih, informacijskih, administrativnih,
nadzorstvenih, izvedenskih in drugih nalog, ki so potrebne za
izvajanje obveznega zavarovanja.

 
206.  
člen
(naloge
Zavoda)

Zavod opravlja naslednje naloge:


1.        

vključuje osebe v obvezno zavarovanje,


2.        

opravlja poslovno-finančne funkcije za izvajanje obveznega
zavarovanja,


3.        

sprejema splošne akte iz obveznega zavarovanja, ki se nanašajo na
izvedbo posameznih pravic do zdravstvenih storitev, zdravil, živil
in medicinskih ter drugih pripomočkov,


4.        

sklepa pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev, za plačilo
pogodbeno določenih zdravstvenih programov in zdravstvenih storitev
in nadzira uresničevanje pogodb,


5.        

sklepa pogodbe z imetniki dovoljenja za zdravilo in s proizvajalci
živila v okviru uresničevanja pravic,


6.        

sklepa pogodbe z dobavitelji, proizvajalci, pooblaščenimi
predstavniki in zastopniki proizvajalcev medicinskih in drugih
pripomočkov v okviru uresničevanja pravic,


7.        

izplačuje denarno nadomestilo in druge denarne dajatve,


8.        

izvaja nadzor nad uveljavljanjem pravic,


9.        

odloča o zahtevkih za uveljavljanje in varstvo pravic,


10.     

izvaja dejavnost medicinskega izvedenstva in zavarovalniške
medicine,


11.     

izvaja obvezno zavarovanje v skladu s pravnim redom EU in z
mednarodnimi sporazumi,


12.     

uveljavlja povračilo škode in drugih stroškov,


13.     

vzpostavlja in vodi podatkovne zbirke in evidence ter upravlja z
zbirkami osebnih podatkov,


14.     

izdaja, zalaga in prodaja obrazce in listine za izvajanje obveznega
zavarovanja ter opravlja založniško in izdajateljsko dejavnost za
obvešča javnosti o obveznem zavarovanju,


15.     

nudi strokovno pomoč zavarovanim osebam ter opravlja druga
strokovna, administrativna, dokumentacijska in tehnična
dela,


16.     

dolgoročno načrtuje obvezno zavarovanje v skladu s strategijo
razvoja države,


17.     

sodeluje pri pripravi Resolucije zdravstvenega varstva,


18.     

pripravlja in sprejema obračunske modele in cene, ki izvajalce
spodbujajo k učinkovitemu in uspešnemu izvajanju kakovostnih
storitev,


19.     

izvaja izvedenske postopke, ki so po tem zakonu predvideni v zvezi
z uresničevanjem pravic zavarovanih oseb,


20.     

spremlja in analizira stroške zavarovanja ter načrtuje ukrepe za
njihovo obvladovanje,


21.     

ministrstvu predlaga spremembe v sistemu obveznega
zavarovanja,


22.     

informira javnost o stanju in potrebah v obveznem
zavarovanju,


23.     

opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem obveznega
zavarovanja.


 
207.  
člen
(nastopanje
Zavoda v pravnem prometu)
(1)      
Zavod ima pravico sklepati pogodbe v pravnem prometu in
opravljati druge posle z namenom izvajanja obveznega
zavarovanja v skladu s tem zakonom in statutom Zavoda.
(2)      
Zavod ima v pravnem prometu pravno in poslovno sposobnost
ter lahko v pravnem prometu pridobiva pravice in prevzema
obveznosti.

 
208.  
člen
(viri
financiranja)
(1)      
Zavod za opravljanje dejavnosti obveznega zavarovanja
pridobiva naslednja sredstva:


-          

denarna sredstva, ki jih zagotavljajo zavezanci s plačilom
prispevka za obvezno zavarovanje in zdravstvenega
nadomestila,


-          

sredstva iz proračuna Republike Slovenije,


-          

denarna sredstva iz odškodninskih zahtevkov,


-          

povračila stroškov v skladu s pravnim redom EU ali z mednarodnimi
sporazumi,


-          

plačilo dela, ki ga Zavod opravi za druge organizacije,


-          

pogodbene kazni in globe,


-          

druge vire.
(2)      
Zavod je organiziran tako, da v okviru zakonskih
pooblastil samostojno gospodari s sredstvi za izvajanje obveznega
zavarovanja na način, da z njimi dosega čim večjo korist za
zavarovane osebe.

 
209.  
člen
(premoženje
Zavoda)

V
premoženje Zavoda štejejo nepremičnine, stvarnopravne in
obligacijsko pravne pravice, denar in druga sredstva, na katerih
ima Zavod lastninsko pravico.

 
2nd  
Organi Zavoda

 
210.  
člen
(organi
Zavoda)

Organa Zavoda sta:


-          

svet Zavoda,


-          

generalni direktor Zavoda.


 
211.  
člen
(sestava sveta
Zavoda)
(1)      
Zavod upravlja svet Zavoda, ki ga sestavlja devet članov,
od tega:


-          

pet članov predstavnikov zavarovancev, od tega dva predstavnika
zaposlenih, dva predstavnika upokojencev in en predstavnik
invalidov,


-          

trije člani predstavnikov delodajalcev, od katerih dva imenujejo
delodajalska združenja na ravni države in enega Vlada,


-          

en član predstavnik Vlade.
(2)      
Postopke imenovanja članov sveta Zavoda določijo posamezne
skupine s svojimi notranjimi akti.
(3)      
Svet
Zavoda izmed članov izvoli predsednika in njegovega
namestnika.

 
212.  
člen
(pogoji za
članstvo v svetu Zavoda)
(1)      
Člani sveta Zavoda so lahko osebe, ki izpolnjuje najmanj
naslednje pogoje:


-          

ima izobrazbo univerzitetne druge stopnje ali raven izobrazbe, ki v
skladu z zakonom 
ustreza tej stopnji znanja,


-          

ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,


-          

ne sme biti pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v
trajanju več kot šest mesecev,


-          

ima petnajst let delovnih izkušenj.
(2)      
V
svet Zavoda ne morejo biti imenovani državni funkcionarji in
funkcionarji lokalnih skupnosti, predstavniki izvajalcev
zdravstvene dejavnosti in predstavniki pogodbenih partnerjev Zavoda
in njihovih združenj, predstavniki poklicnih združenj ali zbornic v
zdravstvu, predstavniki pravnih oseb, ki ponujajo zasebna
zdravstvena zavarovanja ter predstavniki drugih pravnih oseb,
katerih sodelovanje v svetu Zavoda bi vplivalo ali ustvarjalo
videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje
nalog.

 
213.  
člen
(mandat članov
sveta Zavoda)
(1)      
Mandat članov sveta Zavoda traja štiri leta in se začne z
ustanovno sejo sveta Zavoda. Posameznik je lahko imenovan v svet
Zavoda največ dvakrat.
(2)      
Članu sveta preneha mandat še pred potekom mandatne dobe v
primeru:


-          

njegove smrti,


-          

prenehanja lastnosti zavarovane osebe,


-          

izgube statusa predstavnika skupine, ki jo zastopa,


-          

ugotovitve konflikta interesov,


-          

odpovedi mandatu,


-          

zaradi drugih razlogov, ki jih določa zakon.
(3)      
Če
članu sveta Zavoda preneha mandat pred potekom mandatne dobe,
interesna skupina imenuje novega člana z mandatom za čas do izteka
mandata prejšnjega člana.

 
214.  
člen
(odgovornost
članov sveta Zavoda)
(1)      
Člani sveta Zavoda pri opravljanju svojih nalog ravnajo v
skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Člani sveta Zavoda so
solidarno odgovorni Zavod za škodo, ki bi jo ta imel zaradi kršitve
njihovih obveznosti iz 215. člena tega zakona. Člani sveta Zavoda
so prosti odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da so pri
izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali z dolžno
skrbnostjo.
(2)      
Člani sveta Zavoda se pri opravljanju svojega dela
izogibajo nasprotju interesov. Vsako morebitno nasprotje interesov
prijavijo predsedniku sveta Zavoda. Predsednik sveta Zavoda zadevo
predloži svetu Zavoda, ki lahko odloča o izločitvi posameznega
člana sveta Zavoda.

 
215.  
člen
(naloge sveta
Zavoda)
(1)      
Svet
Zavoda opravlja naslednje naloge:


-          

sprejema strateški razvojni program Zavoda za obdobje najmanj petih
let,


-          

določa finančni načrt Zavoda,


-          

sprejema letno poročilo Zavoda po opravljeni reviziji Računskega
sodišča,


-          

odloča o razporeditvi presežka,


-          

potrjuje program ukrepov za sanacijo primanjkljaja,


-          

v imenovanje predlaga generalnega direktorja Zavoda,


-          

odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi
premoženja ter sprejema poročilo o popisu sredstev,


-          

sprejema statut Zavoda,


-          

sprejema splošne akte iz pristojnosti Zavoda glede obveznega
zavarovanja,


-          

daje soglasje k finančno ovrednotenemu programu dela in kadrovskemu
načrtu Zavoda,


-          

sprejema Program izvajanja zdravstvenih storitev in Pogoje
zagotavljanja medicinskih pripomočkov,


-          

določa dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, ki jih
Zavod zagotavlja pod pogoji in na način, ki jih določa ta
zakon,


-          

imenuje predstavnika uporabnikov v svete javnih zdravstvenih
zavodov,


-          

obravnava in daje predloge pri pripravi Resolucije zdravstvenega
varstva in predlogov zakonov v sistemu zdravstvenega varstva in
zavarovanja, kot tudi pobude za spremembe in dopolnitve predpisov s
tega področja,


-          

opravlja druge naloge, ki jih določata ta zakon in statut
Zavoda.
(2)      
Natančnejšo opredelitev nalog Zavoda določa njegov statut.
Zavod deluje v skladu z zakonom, ki ureja zavode, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(3)      
Statut Zavoda opredeljuje najmanj naslednje
vsebine:


-          

način izvolitve ter mandat predsednika in podpredsednika sveta
Zavoda,


-          

organiziranost Zavoda,


-          

podrobno notranjo razčlenitev dejavnosti in nalog
Zavoda,


-          

vodilne delavce in njihova pooblastila,


-          

organe in komisije za posamezna področja dejavnosti Zavoda ter
njihove pristojnosti,


-          

izvajanje nadzorstvene funkcije.
(4)      
Vlada poda soglasje k:


-          

strateškemu razvojnemu programu,


-          

statutu,


-          

razporeditvi presežka,


-          

ukrepom za sanacijo primanjkljaja,


-          

finančnemu  in poslovnemu načrtu in


-          

zaključnemu računu Zavoda.
(5)      
Ministrstvo da soglasje k splošnim aktom Zavoda, ki
določajo standarde in normative iz obveznega zavarovanja in k
Programu izvajanja zdravstvenih storitev.
(6)      
Višino sejnin in povračila drugih stroškov dela članov
sveta Zavoda določi statut Zavoda.

 
216.  
člen
(odločanje
sveta Zavoda)
(1)      
Svet
Zavoda veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica
vseh članov.
(2)      
Statut, splošne akte iz naslova obveznega zavarovanja,
finančni načrt in letno poročilo, Program izvajanja zdravstvenih
storitev in Pogoje zagotavljanja medicinskih pripomočkov in
strateški razvojni program Zavoda sprejema svet z večino glasov
vseh članov sveta.
(3)      
O
drugih vprašanjih odloča svet Zavoda z večino glasov navzočih
članov.
(4)      
Svet
Zavoda o sprejetih sklepih obvešča ministra v treh dneh od
sprejema.
(5)      
Minister lahko v 14 dneh od prejema obvestila o sprejetih
sklepih iz prejšnjega odstavka zadrži izvršitev odločitve, ki jo
sprejme svet Zavoda, če oceni, da ni zakonita, ali če ni v skladu s
sprejeto politiko in o tem obvesti Vlado.

 
217.  
člen
(generalni
direktor Zavoda)
(1)      
Poslovodni organ Zavoda je generalni
direktorZavoda.
(2)      
Generalni direktor Zavoda načrtuje, organizira in vodi
delo ter poslovanje Zavoda, predstavlja in zastopa Zavod in je
odgovoren za zakonitost dela Zavoda.
(3)      
Natančnejši način izvolitve generalnega direktorja
Zavoda določa statut Zavoda.

 
218.  
člen
(pogoji za
imenovanje generalnega direktorja Zavoda)
(1)      
Generalni direktor Zavoda je lahko oseba,
ki ima:


-          

izobrazbo univerzitetne druge stopnje ali raven izobrazbe, ki v
skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,


-          

najmanj 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na
vodstvenem položaju in najmanj pet let delovnih izkušenj na
področju zdravstva,


-          

aktivno znanje najmanj enega tujega jezika,


-          

narejen program dela in vizija razvoja Zavoda.
(2)      
Generalni direktor Zavoda pri opravljanju svojih nalog
ravna v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Generalni
direktor Zavoda je odgovoren za škodo, ki bi jo ta imel zaradi
kršitve njegovih obveznosti iz 221. člena tega zakona. Generalni
direktor Zavoda je prost odškodninske odgovornosti, če dokaže, da
je pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnal z dolžno
skrbnostjo.
(3)      
Generalni direktor Zavoda se pri opravljanju svojega dela
izogiba nasprotju interesov. Vsako morebitno nasprotje interesov je
generalni direktor Zavodaprijavi
predsedniku sveta Zavoda. Predsednik sveta Zavoda zadevo predloži
svetu Zavoda, ki v primeru izločitve generalnega direktorja
Zavodaodloči o zadevi.

 
219.  
člen
(imenovanje
generalnega direktorja Zavoda)
(1)      
Javni razpis za imenovanje generalnega direktorja Zavoda
se objavi najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata generalnega
direktorja Zavoda.
(2)      
Generalnega direktorja Zavoda v imenovanje
Državnemu zboru predlaga svet Zavoda na podlagi javnega razpisa iz
prejšnjega odstavka, in sicer za dobo petih let.
(3)      
Posameznik je za generalnega direktorja Zavoda
lahko imenovan največ dvakrat.
(4)      
Če
Državni zbor generalnega direktorja Zavoda
ne
imenuje, svet Zavoda v 30 dneh od zavrnitve kandidata za
generalnega direktorja Zavoda, objavi javni
razpis.

 
220.  
člen
(imenovanje
vršilca dolžnosti generalnega direktorja Zavoda)
(1)      
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda je lahko
oseba, ki izpolnjuje enake pogoje za imenovanje kot generalni
direktor Zavoda. Vršilca dolžnosti generalnega direktorja Zavoda
imenuje Vlada.
(2)      
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda je
imenovan za dobo največ šestih mesecev in je lahko največ še enkrat
ponovno imenovan.

 
221.  
člen
(naloge
generalnega direktorja Zavoda)
(1)      
Naloge generalnega direktorja Zavoda
so
predvsem:


-          

vodenje in poslovodenje Zavoda,


-          

priprava strateškega razvojnega načrta Zavoda, finančnega in
poslovnega načrta Zavoda,


-          

izvajanje nalog za uresničevanje sklepov sveta Zavoda,


-          

priprava aktov za obravnavo na svetu Zavoda,


-          

sprejemanje aktov o notranji organizaciji Zavoda,


-          

vodenje kadrovske politike Zavoda in sprejemanje kadrovskega načrta
Zavoda ob upoštevanju obsega nalog,


-          

organiziranje izvedenskih organov in postopkov za uresničevanje
obveznega zavarovanja in varstva pravic zavarovanih
oseb,


-          

priprava strokovnih podlag za sprejem Programa izvajanja
zdravstvenih storitev in Pogojev zagotavljanja medicinskih
pripomočkov,


-          

sklepanje pogodb z izvajalci, z imetniki dovoljenja za zdravilo, s
proizvajalci živila in z dobavitelji medicinskih in drugih
pripomočkov,


-          

organiziranje nadzora nad uresničevanjem Programa izvajanja
zdravstvenih storitev in Pogojev zagotavljanja medicinskih
pripomočkov ter pogodb z izvajalci, z imetniki dovoljenja za
zdravilo, s proizvajalci živila in z dobavitelji medicinskih ter
drugih pripomočkov,


-          

skrb za zakonitost poslovanja Zavoda,


-          

poročanje svetu Zavoda o izvajanju obveznega zavarovanja ter
predlaganje ustreznih ukrepov,


-          

druge naloge, ki se opredelijo v statutu Zavoda.
(2)      
Generalni direktor Zavoda odgovarja za
zakonitost dela Zavoda. Generalni direktor Zavoda
opozori svet Zavoda na sklepe in ravnanja, ki ne bi bila v
skladu z zakonom in drugimi predpisi in zadržati njihovo
izvrševanje.

 
222.  
člen
(prenehanje
mandata generalnega direktorja Zavoda)

Mandat generalnega direktorja Zavoda preneha:


-          

s pretekom časa za katerega je bil imenovan,


-          

z odpovedjo mandatu,


-          

z razrešitvijo.


 
<a name=
"lnxbz9" id="lnxbz9"></a>223.  
člen
(razrešitev
generalnega direktorja Zavoda)
(1)      
Delo
generalnega direktorja Zavoda za vsako leto ob obravnavi
zaključnega računa Zavoda ocenjuje svet Zavoda. Če generalni
direktor Zavoda ni izvajal razvojnih programov
in poslovnega načrta ali sklepov sveta Zavoda, ali je neupravičeno
privedel do primanjkljaja ali kršil predpise, lahko svet Zavoda ali
Vlada predlaga razrešitev generalnega direktorja ZavodaDržavnemu zboru.
(2)      
Generalni direktor Zavoda je lahko
razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, če:


-          

krši pogodbene ali druge obveznosti,


-          

mu je bila s pravnomočno sodno odločbo izrečena kazen zapora ali če
ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, statutu in splošnih aktih
Zavoda ali mu je bilo prepovedano opravljati določena
dela,


-          

opravlja zasebno zdravstveno ali drugo dejavnost, ki ni združljiva
s funkcijo generalnega direktorja Zavoda,


-          

če z nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo Zavodu
ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da lahko nastanejo ali
bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju
dejavnosti.
(3)      
O
razrešitvi generalnega direktorja Zavoda, iz razlogov navedenih v
prejšnjem odstavku, odloča Državni zbor.
(4)      
Zoper sklep o razrešitvi je možen upravni spor.

 
3. Urejanje
odnosov med Zavodom in izvajalci ter dobavitelji
 
224.  
člen
(urejanje
odnosov)

Za
urejanje odnosov med Zavodom in izvajalci sprejme svet Zavoda
Program izvajanja zdravstvenih storitev in Pogoje zagotavljanja
medicinskih pripomočkov za obdobje najmanj dveh let.

 
3.1 Program
izvajanja zdravstvenih storitev
 
225.  
člen
(program)
(1)      
Podlaga za sprejem Programa izvajanja zdravstvenih
storitev so izhodišča in prioritete, ki jih opredeli ministrstvo,
na podlagi resolucije zdravstvenega varstva, akcijskega načrta iz
sedmega odstavka četrtega člena tega zakona ter potreb zavarovanih
oseb in v okviru finančnega načrta Zavoda.
(2)      
Ministrstvo opredeli izhodišča in prioritete do 1.
septembra tekočega leta za obdobje naslednjih dveh let.
(3)      
Opredelitev izhodišč in prioritet, ki jih sprejme
ministrstvo vključuje:


-          

makroekonomska izhodišča in predvidevanja države glede obsega
javnofinančnih sredstev za financiranje pravic iz obveznega
zavarovanja,


-          

cilje in prednostne naloge pri določanju programa zdravstvenih
storitev in pri njihovi dostopnosti ter izboljšanju stanja
zavarovancev, ki izhajajo iz sprejete resolucije zdravstvenega
varstva in drugih strateških dokumentov,


-          

krovne usmeritve glede vsebine, količine in vrste storitev ali
programov iz obveznega zavarovanja po ravneh in vrstah zdravstvene
dejavnosti,


-          

oceno potreb zavarovanih oseb po storitvah ali programih posameznih
vrst zdravstvene dejavnosti,


-          

predloge za zmanjšanje ali povečanje količine posameznih vrst
storitev ali programov.


 
226.  
člen
(postopek)
(1)      
Zavod na podlagi izhodišč in prioritet ministrstva za
spremembe ali enkratno povečanje storitev ali programov izvede
povpraševanje pri izvajalcih v mreži javne zdravstvene
službe.
(2)      
Povpraševanje se izvede na način, da Zavod možnim
izvajalcem do 1. oktobra sporoči podatke o:


-          

obsegu zdravstvenih storitev ali programov,


-          

zahtevanih ciljih,


-          

zahtevanih standardih kakovosti,


-          

pogojih, ki jih morajo izvajalci izpolnjevati za dodelitev programa
zdravstvenih storitev.
(3)      
Izvajalci do 31. oktobra sporočijo Zavodu vse potrebne
informacije, ki se nanašajo na podatke iz prejšnjega odstavka, na
podlagi katerih Zavod presoja izpolnjevanje pogojev in zahtev za
izvajanje zdravstvenih storitev iz obveznega
zavarovanja.
(4)      
Če
več izvajalcev izpolnjuje zahtevane pogoje, imajo prednost pri
izbiri izvajalci, ki dosegajo boljše standarde kakovosti. Ob
doseganju enakega standarda kakovosti imajo prednost pri izbiri
javni zdravstveni zavodi.
(5)      
Če
Zavod ugotovi, da izvajalci v mreži javne zdravstvene službe daljše
obdobje ne morejo zagotoviti izvajanja storitev ali programov, to
sporoči pristojnemu organu lokalne skupnosti v primeru programa na
primarni ravni zdravstvene dejavnosti ali ministrstvu v primeru
storitev ali programa na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti,
na osnovi česar se lahko sprejme koncesijski akt.

 
227.  
člen
(sprejem
programa)
(1)      
Zavod na podlagi izhodišč in prioritet ministrstva ter
izvedenega povpraševanja sprejme Program izvajanja zdravstvenih
storitev.
(2)      
Program izvajanja zdravstvenih storitev
vsebuje:


-          

merila za sklenitev pogodb s posameznim izvajalcem glede količine
storitev ali programov po posameznih vrstah zdravstvene
dejavnosti;


-          

cene;


-          

način obračunavanja in plačevanja;


-          

zahtevane standarde kakovosti;


-          

opredelitev ciljev in spodbude za doseganje opredeljenih
ciljev;


-          

sankcije za neizvajanje programa;


-          

merila in pogoje za odpoved pogodbe;


-          

znižanje vrednosti pogodbe, v kolikor izvajalec ne izvaja
zdravstvenih storitev ali programov s posamezniki, ki so pri njem v
delovnem razmerju;


-          

pogodbene kazni;


-          

druge obveznosti izvajalcev in Zavoda.
(3)      
Program izvajanja zdravstvenih storitev se sprejme do 31.
decembra tekočega leta za obdobje najmanj dveh let.
(4)      
Ministrstvo v 15 dneh poda soglasje k Programu izvajanja
zdravstvenih storitev. Soglasje lahko zavrne le, če Program
izvajanja zdravstvenih storitev očitno odstopa od izhodišč in
prioritet ministrstva. Če soglasje zavrne, predlaga spremembo
Programa izvajanja zdravstvenih storitev. Če soglasja izrecno ne
zavrne in ne predlaga sprememb v opredeljenem roku, se šteje, da je
soglasje dano.

 
228.  
člen
(znižanje
cen)

V
primeru, da v tekočem letu pride do zmanjšanja prihodkov ali
povečanja odhodkov Zavoda, pri čemer Zavod ne more več tekoče
poravnavati svojih obveznosti, lahko Zavod v soglasju z Vlado,
interventno zniža cene, vendar ne več kot za 3 % v posameznem
letu.

 
229.  
člen
(ponudba
pogodbe)
(1)      
Na
podlagi Programa izvajanja zdravstvenih storitev Zavod ponudi
izbranemu izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe sklenitev
pogodbe.
(2)      
Predmet pogodbe je:


-          

obseg storitev po vrstah zdravstvene dejavnosti (po šifrantu
zdravstvenih dejavnosti);


-          

cene;


-          

ordinacijski čas;


-          

rok za izvedbo storitev;


-          

čas veljavnosti pogodbe.
(3)      
Program izvajanja zdravstvenih storitev je sestavni del
pogodbe.
(4)      
Pogodba se sklene do 30. aprila za tekoče leto za dveletno
obdobje.

 
230.  
člen
(zavrnitev
pogodbe)
(1)      
V
primeru, da izvajalec v osmih dneh od prejema ponujene pogodbe
le-te ne podpiše, se šteje, da je od pogodbe odstopil in da izstopa
iz mreže javne zdravstvene službe. V tem primeru Zavod program
dodeli praviloma drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži
javne zdravstvene službe v skladu s Programom izvajanja
zdravstvenih storitev. Če več izvajalcev izpolnjuje zahtevane
pogoje, imajo prednost pri izbiri izvajalci, ki dosegajo boljše
standarde kakovosti. Ob doseganju enakega standarda kakovosti imajo
prednost pri izbiri javni zdravstveni zavodi.
(2)      
Določba prejšnjega odstavka ne velja, če izvajalec v treh
dneh od prejema pogodbe Zavod obvesti, da bo zaradi nestrinjanja z
vsebino pogodbe vložil tožbo. Vsebina ponujene pogodbe velja do
rešitve spora pred sodiščem.

 
231.  
člen
(izvajalci)

Izvajalci so dolžni:


-          

zagotavljati storitve in omogočiti zavarovanim osebam uveljavljanje
pravic v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, sprejetimi
na podlagi tega zakona, in predpisi, ki urejajo pacientove pravice
(na podlagi pogodbe),


-          

na vidnem mestu, v čakalnicah, hodnikih ali ordinacijah objavili
informacije o pravicah in dolžnostih zavarovanih oseb ter
pritožbenih postopkih pri izvajalcu,


-          

vključiti se v storitve e- zdravja,


-          

vzpostaviti e-poslovanje z Zavodom,


-          

zbirati in posredovati podatke v sistemu zdravstvenega varstva v
skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo evidence na področju
zdravstvenega varstva,


-          

posredovati podatke o zaključnih računih,


-          

vzpostaviti evidence o stroških in prihodkih ter posredovati
podatke po posameznih vrstah stroškov po storitvah v skladu s
smernicami in navodili Zavod za potrebe priprave obračunskih
modelov, cen zdravstvenih storitev in medicinskih ter drugih
pripomočkov,


-          

upoštevati klinične poti in nacionalne klinične
smernice,


-          

izpolnjevati druge obveznosti, ki izhajajo iz Programa izvajanja
zdravstvenih storitev.


 
232.  
člen
(oblikovanje
cen)
(1)      
Načini plačevanja izvajalcev:


-          

plačilo po zavarovani osebi (glavarina),


-          

plačilo po primeru,


-          

plačilo posamezne zdravstvene storitve,


-          

plačilo plana dela,


-          

plačilo po skupinah primerljivih primerov,


-          

drugo.
(2)      
Elementi za oblikovanje cene so:


-          

stroški dela,


-          

stroški blaga, materiala in storitev,


-          

amortizacija.


 
3.2 Pogoji za
zagotavljanje medicinskih in drugih pripomočkov
 
233.  
člen
(pogoji za
zagotavljanje medicinskih in drugih pripomočkov)
(1)      
Za
izdajo ali izposojo medicinskih in drugih pripomočkov, ki se
predpisujejo na naročilnico, Zavod sprejme pogoje za zagotavljanje
medicinskih in drugih pripomočkov za urejanje odnosov z dobavitelji
in proizvajalci ali njihovimi zastopniki in pooblaščenimi
predstavniki.
(2)      
Predmet pogojev za zagotavljanje medicinskih in drugih
pripomočkov so tisti medicinski in drugi pripomočki, ki so
predpisani s strani pristojnega zdravnika ali drugega pristojnega
zdravstvenega delavca.
(3)      
Pogoji za zagotavljanje medicinskih in drugih pripomočkov
vsebujejo:


-          

pogoje za dobavitelje, proizvajalce in zastopnike ter predstavnike
proizvajalcev, ki izdajajo medicinske in druge pripomočke
zavarovanim osebam,


-          

pogoje za proizvajalce in zastopnike ter predstavnike proizvajalcev
pri vzpostavitvi Seznama medicinskih pripomočkov,


-          

veljavnost in način spreminjanja.


 
234.  
člen
(pogoji za
dobavitelje, proizvajalce in zastopnike ter predstavnike
proizvajalcev)

Pogoji za dobavitelje, proizvajalce in zastopnike ter
predstavnike proizvajalcev, ki izdajajo medicinske in druge
pripomočke zavarovanim osebam, vsebujejo:


-          

pogoje za izdajo in izposojo,


-          

vrste medicinskih in drugih pripomočkov, ki se izdajajo samo s
strani proizvajalcev in zastopnikov ter pooblaščenih
predstavnikov,


-          

zahteve za posredovanje in izmenjavo podatkov,


-          

način obračunavanja in plačilne roke,


-          

vsebino pogodbe,


-          

nadzor nad izvajanjem pogodb,


-          

pogodbene kazni v primeru kršitev pogodbenih obveznosti,


-          

merila in pogoje za odpoved pogodbe in


-          

druge obveznosti dobaviteljev, proizvajalcev, zastopnikov in
predstavnikov proizvajalcev ter Zavoda.


 
235.  
člen
(seznam
medicinskih pripomočkov)
(1)      
Pogoji za proizvajalce in zastopnike ter predstavnike
proizvajalcev pri vzpostavitvi Seznama medicinskih pripomočkov
vsebujejo:


-          

zahteve za posredovanje in izmenjavo podatkov,


-          

pogoje za sklenitev pogodbe v skladu s pravilnikom, ki ureja Seznam
medicinskih pripomočkov,


-          

vsebino pogodbe,


-          

nadzor nad izvajanjem pogodb,


-          

pogodbene kazni v primeru kršitev pogodbenih obveznosti,


-          

merila in pogoje za odpoved pogodbe in


-          

druge obveznosti proizvajalcev, zastopnikov in predstavnikov
proizvajalcev ter Zavoda.
(2)      
Seznam medicinskih pripomočkov vsebuje podatke o vrstah
medicinskih in drugih pripomočkov ter o pripomočkih (artiklih), ki
se izdajajo iz obveznega zavarovanja. Natančnejšo vsebino Seznama
medicinskih pripomočkov, merila in postopek za uvrstitev
pripomočkov (artiklov) na seznam ter za izločitev s seznama določi
Zavod v soglasju z ministrom.
(3)      
Na
Seznam medicinskih pripomočkov se izmed medicinskih pripomočkov
uvrstijo le tisti medicinski pripomočki in pripomočki (artikli), ki
so uvrščeni v uradno evidenco medicinskih pripomočkov na nacionalni
ravni.

 
236.  
člen
(izhodišča za
cenovne standarde)

V
breme obveznega zavarovanja se lahko izdajajo medicinski in drugi
pripomočki v skladu s cenovnimi standardi in cenami, ki jih določi
Zavod. Izhodišča za cenovne standarde in cene določi Zavod v
soglasju z ministrom.

 
237.  
člen
(odpoved
pogodbe)

Vsaka pogodbena stranka lahko poleg razlogov, navedenih v
Pogojih za zagotavljanje medicinskih pripomočkov, odpove pogodbo
brez navedbe razloga, s trimesečnim odpovednim rokom.

 
4. Vključitev
zdravil v sistem obveznega zavarovanja
 
238.  
člen
(liste
zdravil)
(1)      
Zavod razvršča zdravila na:


1.        

receptno listo;


2.        

ambulantno listo zdravil;


3.        

bolnišnično listo zdravil.
(2)      
Receptna lista je lista zdravil, na katero se razvrsti
zdravila in živila, ki se predpisujejo na recept.
(3)      
Ambulantna lista zdravil je lista zdravil, na katero se
razvrsti ambulantna zdravila.
(4)      
Bolnišnična lista zdravil je lista zdravil, na katero se
razvrsti bolnišnična zdravila.
(5)      
Zdravilo se lahko razvrsti na eno listo zdravil ali več
list zdravil.
(6)      
Liste zdravil z datumom njihove uveljavitve in spremembe
se objavi na spletni strani Zavoda.

 
239.  
člen
(zdravila, ki
so predmet razvrstitve)
(1)      
Na
liste zdravil se lahko razvrsti:


1.        

industrijsko proizvedeno zdravilo z dovoljenjem za promet v
Republiki Sloveniji;


2.        

industrijsko proizvedeno zdravilo z dovoljenjem za promet s
paralelno uvoženim zdravilom ali s potrdilom o priglasitvi
paralelne distribucije;


3.        

industrijsko proizvedeno zdravilo, ki je dovoljenje za promet
pridobilo po centraliziranem postopku, če je JAZMP zanj določil
nacionalni identifikator zdravil;


4.        

industrijsko proizvedeno zdravilo z začasnim dovoljenim za promet v
Republiki Sloveniji, ki je uvrščeno v seznam esencialnih zdravil
ali nujno potrebnih zdravil, in v promet ni bilo dano enako
zdravilo z dovoljenjem za promet ali zdravilo ni na trgu v
Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja
zdravila;


5.        

galensko zdravilo izdelovalca galenskega zdravila;


6.        

magistralno zdravilo.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek, se na liste zdravil ne
razvrsti:


1.        

homeopatskega zdravila;


2.        

zdravila, ki se uporablja za diagnostiko;


3.        

cepiva za imunizacijo in imunoprofilakso, ki ga zagotavlja NIJZ v
breme obveznega zavarovanja.
(3)      
Industrijsko proizvedeno zdravilo iz 1. do 4. točke prvega
odstavka tega člena se lahko razvrsti na liste zdravil, če ima
določeno najvišjo dovoljeno ceno ali izredno višjo dovoljeno
ceno.
(4)      
Galensko zdravilo se lahko razvrsti na listo zdravil, če
na listah zdravil ni razvrščeno industrijsko proizvedeno zdravilo z
enako ali s primerljivo učinkovino ali kombinacijo učinkovin glede
na indikacijsko področje in z enako ali s primerljivo jakostjo in
farmacevtsko obliko in ima dogovorjeno ceno.
(5)      
Magistralno zdravilo se lahko razvrsti na listo zdravil,
če na listah zdravil ni razvrščeno industrijsko proizvedeno ali
galensko zdravilo z enako ali s primerljivo učinkovino ali
kombinacijo učinkovin glede na indikacijsko področje in z enako ali
s primerljivo jakostjo in farmacevtsko obliko in ima določeno
ceno.
(6)      
Kot
ambulanto zdravilo se lahko razvrsti na ambulantno listo zdravil
ampulirano in drugo zdravilo, ki ga zavarovani osebi lahko aplicira
le zdravstveni delavec v okviru zdravstvene storitve splošne ali
specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti, pod
pogojem, da se ne uporablja v okviru nujne medicinske pomoči ali
nujnega zdravljenja in ni vključeno v ceno zdravstvene storitve, v
okviru katere se aplicira.
(7)      
Kot
bolnišnično zdravilo se lahko razvrsti na bolnišnično listo zdravil
zdravilo, ki ga zavarovani osebi lahko aplicira le zdravstveni
delavec v okviru zdravstvene storitve bolnišnične zdravstvene
dejavnosti, pod pogojem, da se uporablja za dolgotrajno zdravljenje
kronične bolezni zavarovane osebe in če njegova cena v
priporočenem odmerku presega letno ceno na zavarovano osebo, ki jo
določi Zavod.
(8)      
Zdravilo mora imeti ves čas razvrstitve določeno ali
dogovorjeno ceno zdravila, in sicer:


-          

industrijsko proizvedeno zdravilo – najvišjo dovoljeno ceno ali
izredno višjo dovoljeno ceno;


-          

galensko zdravilo – dogovorjeno ceno galenskega
zdravila:


-          

magistralno zdravilo – določeno ceno magistralnega
zdravila.


 
240.  
člen


(pogoj in merila za razvrstitev zdravila)
(1)      
Zdravilo se razvrsti na liste zdravil, če ima enako ali
dodano vrednost v terapevtskem ali ekonomskem smislu (v nadaljnjem
besedilu: pogoj za razvrstitev zdravila):


1.        

glede na razvrščena primerjalna zdravila z list zdravil
ali


2.        

glede na standardno zdravljenje.
(2)      
Pogoj za razvrstitev zdravila se ugotovi na podlagi
naslednjih meril za razvrstitev zdravila na liste zdravil (v
nadaljnjem besedilu: merila za razvrstitev zdravila):


1.        

javnozdravstvenega vidika bolezni ali motenje, za katero se
uporablja zdravilo;


2.        

terapevtskega pomena zdravila;


3.        

primerjalne terapevtske vrednosti zdravila;


4.        

farmakoekonomskih podatkov za zdravilo;


5.        

etičnega vidika bolezni ali motnje, za katero se uporablja
zdravilo;


6.        

referenčnih virov za zdravilo.


 
241.  
člen


(novo in enako zdravilo)

Zdravilo se razvrsti na liste zdravil kot novo zdravilo
ali enako zdravilo.

 
242.  
člen


(razvrstitev zdravila za določen čas)

Zdravilo se lahko razvrsti na listo zdravil za določen
čas:


1.        

če ima novo zdravilo dovoljenje za promet, ki je izdano za določen
čas;


2.        

če ima novo zdravilo varnostno tveganje ali ne dovolj
dokazano;


3.        

če novo zdravilo predstavlja ekonomsko tveganje za sredstva
obveznega zavarovanja;


4.        

če nadomešča zdravilo, s katerim je nastala motnja v preskrbi z
zdravilom.


 
243.  
člen


(razvrstitev zdravila z imenom ali nazivom)
(1)      
Industrijsko proizvedeno zdravilo se razvrsti na liste
zdravil z imenom in nacionalnim identifikatorjem, ki ga določi
JAZMP.
(2)      
Galensko zdravilo se razvrsti na liste zdravil z imenom,
ki ga določi izdelovalec galenskega zdravila, in nacionalnim
identifikatorjem, ki ga določi Zavod.
(3)      
Magistralno zdravilo se razvrsti na liste zdravil z
nazivom in nacionalnim identifikatorjem, ki ju določi
Zavod.

 
244.  
člen


(prerazvrstitev zdravila)
(1)      
Zdravilo se lahko prerazvrsti z ene liste zdravil na drugo
listo zdravil (v nadaljnjem besedilu: prerazvrstitev zdravila), če
se v skladu s strokovnimi priporočili ali smernicami zdravljenja
spremeni način uporabe zdravila glede na raven, vrsto ali podvrsto
zdravstvene dejavnosti.
(2)      
Zdravilo se prerazvrsti na drugo listo, če izpolnjuje
pogoj za razvrstitev zdravila na podlagi meril za razvrstitev
zdravila.

 
245.  
člen


(omejitev predpisovanja ali izdajanja zdravila)
(1)      
Omejitev predpisovanja zdravila ali omejitev izdajanja
zdravila ali obe omejitvi sočasno se lahko določi ob razvrstitvi
zdravila in določi ali spremeni ob prerazvrstitvi zdravila ali za
razvrščeno zdravilo (v nadaljnjem besedilu: omejitev predpisovanja
ali izdajanja zdravila).
(2)      
Omejitev predpisovanja ali izdajanja zdravila se lahko
nanaša na naslednje omejitve:


1.        

populacijsko skupino zavarovanih oseb, določeno s starostjo ali z
drugo populacijsko značilnostjo;


2.        

indikacijsko področje zdravila, določeno z eno ali več terapevtskih
indikacij iz indikacijskega področja zdravila, pri čemer se lahko v
okviru indikacijskega področja omeji tudi populacijsko
skupino;


3.        

stopnjo izraženosti zdravstvenega stanja;


4.        

raven, vrsto ali podvrsto zdravstvene dejavnosti;


5.        

vrsto izvajalca ali njegovo organizacijsko enoto (oddelek in
podobno);


6.        

vrsto specializacije pristojnega zdravnika;


7.        

skupino pristojnih zdravnikov;


8.        

predhodno soglasje strokovne komisije izvajalca na sekundarni ali
terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za zdravljenje z določenim
zdravilom;


9.        

predhodno soglasje Zavoda na predlog izvajalca na sekundarni ali
terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za zdravljenje posamezne
zavarovane osebe z določenim zdravilom;


10.     

časovno omejitev;


11.     

količinsko omejitev.
(3)      
Omejitev predpisovanja ali izdajanja zdravila se določi in
spremeni ob upoštevanju pogoja za razvrstitev zdravila na podlagi
meril za razvrstitev zdravila.
(4)      
Besedilo omejitve predpisovanja ali izdajanja zdravila je
sestavni del liste zdravil.

 
246.  
člen


(razširitev predpisovanja zdravila)
(1)      
Predpisovanje razvrščenega zdravila se lahko razširi (v
nadaljnjem besedilu: razširitev predpisovanja zdravila):


1.        

na terapevtsko indikacijo, ki ni določena z dovoljenjem za promet z
zdravilom, je pa navedena v terapevtski smernici ali priporočili
ali ima podlago v klinični raziskavi;


2.        

na populacijsko skupino zavarovanih oseb, ki ni določena z
dovoljenjem za promet z zdravilom, je pa navedena v terapevtski
smernici ali priporočilu ali ima podlago v klinični
raziskavi.
(2)      
Razširitev predpisovanja zdravila se določi in spremeni ob
upoštevanju pogoja za razvrstitev zdravila na podlagi meril za
razvrstitev zdravila in če:


1.        

gre za hudo bolezen, ki ogroža življenje, za katero ni druge
možnosti zdravljenja, ali


2.        

gre za bolezen, za katero je dovolj podatkov, da bo zdravljenje z
zdravilom učinkovito.
(3)      
Besedilo razširitve predpisovanja zdravila je sestavni del
liste zdravil.

 
247.  
člen


(izločitev zdravila)
(1)      
Zdravilo se izloči z liste zdravil, če je izpolnjen vsaj
en od naslednjih pogojev (v nadaljnjem besedilu: pogoj za izločitev
zdravila):


1.        

če zdravilo ne more biti več predmet razvrstitve v skladu z 239.
členom tega zakona;


2.        

če zdravilo ne izpolnjuje več pogoja za razvrstitev zdravila zaradi
vsaj enega od meril za razvrstitev zdravila;


3.        

če je potekel določen čas iz 242. člena tega zakona;


4.        

če zdravilo ni prisotno na trgu v Republiki Sloveniji več kot leto
dni po razvrstitvi;


5.        

če nastane motnja v preskrbi z zdravilom, ki traja več kot leto
dni;


6.        

če izločitev zdravila ne pomeni javnozdravstvenega tveganja za
zavarovane osebe, ki bi nastalo zaradi njegove izločitve, in če ne
pomeni ekonomskega tveganja za sredstva obveznega
zavarovanja.
(2)      
Zavod za razvrščena zdravila preverja pogoje za izločitev
zdravila iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka najmanj enkrat
letno.

 
248.  
člen


(vrste in začetek postopkov za zdravila)
(1)      
O
zdravilu se odloča v postopku:

1.        
razvrstitve zdravila;

2.        
prerazvrstitve zdravila;

3.        
določitve in spremembe omejitve predpisovanja ali
izdajanja zdravila;

4.        
določitve in spremembe razširitve predpisovanja
zdravila;

5.        
izločitve zdravila.
(2)      
Imetnik dovoljenja za zdravilo lahko vloži vlogo za
začetek postopka iz 1., 2., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka za
industrijsko proizvedeno zdravilo, ki je predmet
dovoljenja.
(3)      
Izdelovalec galenskega zdravila lahko za to galensko
zdravilo vloži vlogo za začetek postopka iz 1., 2., 3. in 5. točke
prvega odstavka tega člena.
(4)      
Zavod lahko za industrijsko proizvedeno in galensko
zdravilo vloži predlog za začetek postopka iz prvega odstavka tega
člena, razen za izločitev zdravila zaradi razloga iz 6. točke
prvega odstavka prejšnjega člena, in na lasten predlog po uradni
dolžnosti začne postopek iz prvega odstavka tega člena za
magistralno zdravilo (v nadaljnjem besedilu: predlog za
zdravilo).
(5)      
Izvajalec lahko vloži pobudo za začetek postopka iz 2. do
5. točke prvega odstavka tega člena, razen za izločitev zdravila
zaradi razloga iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena (v
nadaljnjem besedilu: pobuda za zdravilo).

 
249.  
člen


(elektronsko poslovanje prek portala eLista zdravil)
(1)      
V
postopkih iz prvega odstavka prejšnjega člena se uporablja
elektorska oblika poslovanja prek informacijskega sistema Zavoda (v
nadaljnjem besedilu: portal eLista zdravil).
(2)      
Vloga iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena (v
nadaljnjem besedilu: vloga za zdravilo), predlog za zdravilo in
pobuda za zdravilo se vloži v elektorski obliki prek portala eLista
zdravil.
(3)      
Imetniku dovoljenja za zdravilo, izdelovalcu galenskega
zdravila in izvajalcu iz petega odstavka prejšnjega člena Zavod
vroča dokumente prek portala eLista zdravil.
(4)      
Zavod odloži dokument, ki ga je treba vročiti, v portal
eLista zdravil in prek njega obvesti imetnika dovoljenja za
zdravilo, izdelovalca galenskega zdravila in izvajalca iz petega
odstavka prejšnjega člena, da je prejel dokument, ki mu ga je treba
vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu
imetnik dovoljenja za zdravilo, izdelovalec galenskega zdravila in
izvajalec iz petega odstavka prejšnjega člena prejme tudi na
elektronski naslov, če ga je sporočil Zavodu.
(5)      
Imetnik dovoljenja za zdravilo, izdelovalec galenskega
zdravila in izvajalec iz petega odstavka prejšnjega člena dokument
prevzame s portala eLista zdravil na način, ki ga določi
Zavod.
(6)      
Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko imetnik dovoljenja
za zdravilo, izdelovalec galenskega zdravila in izvajalec iz petega
odstavka prejšnjega člena prevzame dokument na način iz prejšnjega
odstavka. Če dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva, ko mu je
bilo obvestilo puščeno prek portala eLista zdravil, velja vročitev
za opravljeno z dnem poteka tega roka.
(7)      
Po
poteku določenega obdobja iz prejšnjega odstavka, ki ga določi
Zavod, portal eLista zdravil izbriše dokument in imetniku
dovoljenja za zdravilo, izdelovalcu galenskega zdravila in
izvajalcu iz petega odstavka prejšnjega člena pošlje elektronsko
sporočilo, da je dokument izbrisan s portala eLista zdravil in ga
lahko prevzame pri Zavodu.

 
250.  
člen


(obravnava vloge za zdravilo in pobude za zdravilo)
(1)      
Zavod obravnava popolno vlogo za zdravilo in popolno
pobudo za zdravilo.
(2)      
Vloga za zdravilo in pobuda za zdravilo je popolna, če
vsebuje sestavine, ki jih določa splošni akt Zavoda, pri čemer
imetnik dovoljenja za zdravilo k vlogi za razvrstitev industrijsko
proizvedenega zdravila priloži tudi odločbo o določitvi najvišje
dovoljene cene ali izredne višje dovoljene cene.
(3)      
Če
je vloga za zdravilo ali pobuda za zdravilo nerazumljiva ali
nepopolna, Zavod v petih delovnih dneh od njene vložitve pozove
imetnika dovoljenja za zdravilo, izdelovalca galenskega zdravila
ali izvajalca iz petega odstavka 248. člena tega zakona, da odpravi
pomanjkljivosti.
(4)      
Zavod lahko ob upoštevanju popolne vloge za zdravilo ali
popolne pobude za zdravilo in podatkov, s katerimi razpolaga, od
imetnika dovoljenja za zdravilo, izdelovalca galenskega zdravila
ali izvajalca iz petega odstavka 248. člena tega zakona zahteva
dodatne podatke, ki so potrebni za odločitev v postopku iz prvega
odstavka 248. člena tega zakona.
(5)      
Zavod o predlogu za zdravilo obvesti imetnika dovoljenja
za zdravilo ali izdelovalca galenskega zdravila s predlogom, da mu
posreduje podatke, ki so potrebni za odločitev v postopku iz
četrtega odstavka 248. člena tega zakona. Če imetnik dovoljenja za
zdravilo ali izdelovalec galenskega zdravila ne posreduje potrebnih
podatkov, Zavod odloči na podlagi podatkov, s katerimi
razpolaga.
(6)      
Zavod pobudo za zdravilo sprejme ali zavrne in o tem
obvesti izvajalca iz petega odstavka 248. člena tega zakona. V
primeru sprejete pobude za zdravilo se postopek nadaljuje kot s
predlogom za zdravilo.

 
251.  
člen


(strokovna mnenja)
(1)      
Zavod imenuje komisijo za zdravila kot strokovno in
neodvisno telo (v nadaljnjem besedilu: Komisija za
zdravila).
(2)      
Zavod pridobi mnenje Komisije za zdravila v postopku
razvrstitve novega zdravila, prerazvrstitve zdravila, določitve in
spremembe omejitve predpisovanja ali izdajanja zdravila, določitve
in spremembe razširitve predpisovanja zdravila in izločitve
zdravila zaradi razloga iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka 247.
člena tega zakona.
(3)      
Zavod lahko pridobi mnenje Komisije za zdravila v
postopku, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, ne glede na to, ali
gre za postopek iz prvega odstavka 248. člena tega zakona ali za
drugo vrsto postopka, v katerem odloča Zavod.
(4)      
Zavod lahko v postopkih iz drugega in tretjega odstavka
tega člena pridobi tudi mnenje drugih strokovnjakov.

 
252.  
člen


(rok za odločitev Zavoda)
(1)      
Zavod odloči o razvrstitvi industrijsko proizvedenega
zdravila v 90 dneh od vložitve popolne vloge za zdravilo ali
popolnega predloga za zdravilo. Rok iz prejšnjega stavka se lahko
podaljša, če je najvišja dovoljena cena določena pred iztekom 90
dnevnega roka, ki ga določa zakon, ki ureja zdravila, pri čemer
postopek za določitev najvišje dovoljene cene in postopek o
razvrstitvi zdravila, vključno z uveljavitvijo razvrstitve
zdravila, skupaj ne smeta preseči 180 dni. Če se v skladu z
zakonom, ki ureja zdravila, zaradi preobremenjenosti s številom
vlog za določitev izredne višje dovoljene cene za 60 dni podaljša
rok v postopku za določitev izredne višje dovoljene cene zdravila,
ki nima določene najvišje dovoljene cene, začne teči rok iz prvega
stavka tega odstavka z dnem poteka tega 60 dnevnega
roka.
(2)      
Zavod odloči o razvrstitvi galenskega in magistralnega
zdravila, prerazvrstitvi zdravila, določitvi in spremembi omejitve
predpisovanja ali izdajanja zdravila, določitvi in spremembi
razširitve predpisovanja zdravila in izločitvi zdravila v 180 dneh
od vložitve popolne vloge za zdravilo, popolne pobude za zdravilo
ali popolnega predloga za zdravilo.
(3)      
Rok
iz prvega odstavka tega člena ne teče:

1.        
v
obdobju od dneva vročitve poziva za predložitev dodatnih podatkov
iz četrtega odstavka 250. člena tega zakona do njihovega prejema
ali do poteka roka za njihovo predložitev, ki ga določi Zavod in ne
sme biti krajši od 15 dni;

2.        
v
obdobju od dneva vročitve poziva imetniku dovoljenja za zdravilo
ali izdelovalcu galenskega zdravila za izjasnitev o mnenju iz
prejšnjega člena do njegovega prejema ali do poteka roka za njegovo
predložitev, ki ga določi Zavod in ne sme biti krajši od 15
dni.
 
253.  
člen


(odločitev Zavoda)
(1)      
V
postopku iz prvega odstavka 248. člena tega zakona Zavod
izda:

1.        
odločbo, ko odloča v postopku za industrijsko proizvedeno
in galensko zdravilo, če gre za razvrstitve novega zdravila ali
izločitev zdravila zaradi razloga iz 1., 2. in 6. točke prvega
odstavka 247. člena tega zakona;

2.        
obvestilo o odločitvi, ko odloča v postopku za
industrijsko proizvedeno in galensko zdravilo, če ne gre za
postopek iz prejšnje točke;

3.        
sklep po uradni dolžnosti, ko odloča v postopku za
magistralno zdravilo.
(2)      
Obrazložitev odločbe iz 1. točke prejšnjega odstavka
vsebuje tudi:


-          

obrazložitev, ali je zdravilo lahko predmet razvrstitve v skladu z
239. členom tega zakona in ali izpolnjuje pogoj za razvrstitev
zdravila na podlagi meril za razvrstitev zdravila, in


-          

opredelitev Zavoda do mnenj iz 251. člena tega zakona.
(3)      
Obvestilo o odločitvi iz 2. točke prvega odstavka tega
člena vsebuje odločitev Zavoda brez obrazložitve iz prejšnjega
odstavka in se vroči imetniku dovoljenja za zdravilo in izdelovalcu
galenskega zdravila s pravnim poukom, da lahko na Zavodu zahteva
izdajo odločbe v 15 dneh od vročitve tega obvestila, če se ne
strinja z odločitvijo Zavoda.
(4)      
Če
je vložena zahteva za izdajo odločbe v roku iz prejšnjega odstavka,
se odločba izda v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena z
obrazložitvijo iz drugega odstavka tega člena.
(5)      
Če
ni vložena zahteva za izdajo odločbe v roku iz tretjega odstavka
tega člena, naslednji dan po poteku tega roka postane obvestilo o
odločitvi dokončna in pravnomočna odločba v postopku iz 2. točke
prvega odstavka tega člena.
(6)      
Sklep iz 3. točke prvega odstavka tega člena vsebuje
obrazložitev iz drugega odstavka tega člena, zoper katerega ni
dopustna pritožba.

 
254.  
člen


(pritožba in sodno varstvo)
(1)      
Imetnik dovoljenja za zdravilo in izdelovalec galenskega
zdravila lahko zoper odločbo iz 1. točke prvega odstavka in
četrtega odstavka prejšnjega člena vloži pritožbo na Zavod v 30
dneh od vročitve te odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe
Zavoda.
(2)      
O
pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči minister v 60 dneh od
vložitve popolne pritožbe.
(3)      
Imetnik dovoljenja za zdravilo in izdelovalec galenskega
zdravila lahko s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločitev
ministra iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od njene
vročitve.

 
255.  
člen


(terapevtske skupine zdravil)
(1)      
Zavod določa terapevtske skupine zdravil med industrijsko
proizvedenimi zdravili z receptne liste.
(2)         
Terapevtska skupina zdravil je skupina industrijsko
proizvedenih zdravil z receptne liste z enako terapevtsko
indikacijo, ki lahko vključuje posamezna zdravila, kombinirana
zdravila in različne farmacevtske oblike zdravila, ki jo določi
Zavod,
(3)      
Zdravila se vključi v terapevtsko skupino zdravil na
podlagi terapevtske indikacije in meril za razvrstitev
zdravila.
(4)      
Terapevtsko skupino zdravil se lahko razdeli na razrede
primerljivih odmerkov zdravil glede na jakost in
učinkovitost.
(5)      
V
vsaki terapevtski skupini zdravil in v vsakem razredu se določi
zdravilo z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki
zdravljenja na podlagi cen primerljivih odmerkov zdravil,
vključenih v terapevtsko skupino zdravil.
(6)      
Zdravilu, ki je vključeno v terapevtsko skupino zdravil,
se določi dodana vrednost, izražena v odstotku cene primerljivega
odmerka zdravila:

1.        
če
ima zdravilo prednost za zavarovano osebo zaradi farmacevtske
oblike v smislu načina uporabe ali zaradi kliničnih lastnosti v
smislu učinkovitosti in varnosti;

2.        
če
je kombinirano zdravilo.
(7)      
Dodana vrednost zdravila iz 1. točke prejšnjega odstavka
se lahko določi v naslednji višini:


-          

zaradi farmacevtske oblike v smislu načina uporabe največ 20 %
najvišje priznane vrednosti primerljivega odmerka
zdravila;


-          

zaradi kliničnih lastnosti v smislu učinkovitosti in varnosti
največ 30 % najvišje priznane vrednosti primerljivega odmerka
zdravila in dodatno za specifično jakost največ 10 % najvišje
priznane vrednosti primerljivega odmerka zdravila.
(8)      
Dodana vrednost zdravila iz 2. točke šestega odstavka tega
člena se lahko določi v naslednji višini:


-          

za kombinacijo zdravila z razvrščeno učinkovino največ 100 %
najvišje priznane vrednosti primerljivega odmerka
zdravila;


-          

za kombinacijo zdravila z nerazvrščeno učinkovino največ 20 %
najvišje priznane vrednosti primerljivega odmerka
zdravila.
(9)      
Dodane vrednosti iz sedmega in osmega odstavka tega člena
se lahko seštevajo. Dodana vrednost za posamezno zdravilo ne sme
preseči 100 % najvišje priznane vrednosti primerljivega odmerka
zdravila in ne sme biti višja od cene najcenejšega zdravila z enako
učinkovino ali enakimi učinkovinami iste jakosti ali istih jakosti
primerljive farmacevtske oblike, veljavne ob določanju terapevtske
skupine zdravil.
(10)      
Terapevtsko skupino zdravil določi svet Zavoda.
(11)      
Terapevtska skupina zdravil z datumom njene uveljavitve in
spremembe se objavi na spletni strani Zavoda.

 
256.  
člen


(Seznam predpisanih zdravil z imenom)
(1)   
Seznam predpisanih zdravil z imenom je seznam industrijsko
proizvedenih zdravil, ki se predpisujejo na recept le z imenom
zaradi varnosti za zavarovano osebo ali posebnih lastnosti
farmacevtskih oblik zdravila (v nadaljnjem besedilu: Seznam
predpisanih zdravil z imenom).
(2)   
Seznam predpisanih zdravil z imenom določi minister na
predlog JAZMP po predhodnem mnenju Zavoda.
(3)   
Seznam predpisanih zdravil z imenom z datumom njegove
uveljavitve in spremembe se objavi na spletni strani ministrstva in
v centralni bazi zdravil.
(4)   
Natančnejše pogoje in postopek za določitev Seznama
predpisanih zdravil z imenom določi minister.

 
257.  
člen


(Seznam skupin zdravil s splošnim imenom)
(1)   
Seznam skupin zdravil s splošnim imenom je seznam skupin
industrijsko proizvedenih zdravil, ki se predpisujejo na recept s
splošnim imenom, v katerega se uvrsti zdravila z receptne liste, ki
niso uvrščena v Seznam predpisanih zdravil z imenom (v nadaljnjem
besedilu: Seznam skupin zdravil s splošnim imenom) .
(2)   
Posamezna skupina zdravil v Seznamu skupin zdravil s
splošnim imenom se določi na podlagi splošnega imena zdravila, ATC
oznake, učinkovine ali učinkovin, jakosti in primerljive
farmacevtske oblike.
(3)   
Seznam skupin zdravil s splošnim imenom določi generalni
direktor Zavoda.
(4)   
Seznam skupin zdravil s splošnim imenom z datumom njegove
uveljavitve in spremembe se objavi na spletni strani
Zavoda.

 
258.  
člen


(vrednost zdravila)
(1)      
Obvezno zavarovanje krije vrednost zdravila največ v
višini:

1.        
cene
zdravila;

2.        
najvišje priznane vrednosti zdravila.
(2)      
Če
je veljavna cena zdravila nižja od najvišje priznane vrednosti,
obvezno zavarovanje krije vrednost zdravila v višini veljavne cene
zdravila.
(3)      
Če
je veljavna cena zdravila višja od najvišje priznane vrednosti,
obvezno zavarovanje krije vrednost zdravila največ do najvišje
priznane vrednosti.
(4)      
Ne
glede na prejšnji odstavek obvezno zavarovanje krije vrednost
zdravila na recept do veljavne cene zdravila:

1.        
če
je zdravilo predpisano na recept v skladu z drugim odstavkom
94. člena tega zakona;

2.        
če
na trgu v Republiki Sloveniji ni prisotnega zdravila s Seznama
skupin zdravil s splošnim imenom v okviru najvišje priznane
vrednosti, pod pogojem, da to zdravilo s Seznama skupin zdravil s
splošnim imenom ni vključeno v terapevtsko skupino
zdravil.
(5)      
Če
je na recept predpisano zdravilo s splošnim imenom se izda zdravilo
z najnižjo veljavno ceno, če se zavarovana oseba ne odloči
drugače.
(6)      
Ne
glede na prvi do peti odstavek tega člena, v primeru iz tretjega
odstavka 164. člena tega zakona obvezno zavarovanje krije stroške
zdravila do višine dejanskih stroškov zdravila v državi, v kateri
je kupljeno.

 
259.  
člen


(dogovor o financiranju zdravila)
(1)      
Zavod lahko sklene dogovor o financiranju zdravila v
postopku razvrstitve ali za razvrščeno zdravilo.
(2)      
Zavod lahko sklene dogovor o financiranju za eno ali več
industrijsko proizvedenih in galenskih zdravil.
(3)      
Vrsto in vsebino dogovora o financiranju zdravila
dogovorita Zavod in imetnik dovoljenja za zdravilo ali Zavod in
izdelovalec galenskega zdravila.
(4)      
Imetnik dovoljenja za zdravilo in izdelovalec galenskega
zdravila posreduje Zavodu dogovor o financiranju zdravila in
njegove morebitne dodatke pred dnem njegove uveljavitve, in sicer
najpozneje v roku, ki ga določi Zavod.
(5)      
Imetnik dovoljenja za zdravilo in izdelovalec galenskega
zdravila v roku, ki ga določi Zavod, obvesti o dogovorjenih cenah
svojega zdravila pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje za
opravljanje prometa z zdravili na debelo.
(6)      
Dogovor o financiranju zdravila podpiše generalni direktor
Zavoda.

 
260.  
člen


(dogovorjena cena zdravila)
(1)         
Dogovorjena cena zdravila je veljavna cena zdravila, ki jo
Zavod dogovori za industrijsko proizvedeno zdravilo z imetnikom
dovoljenja za zdravilo.
(2)      
Dogovorjena cena zdravila je vrsta dogovora o financiranju
zdravila iz prejšnjega člena.
(3)      
Dogovorjena cena zdravila preneha veljati, ko se najvišja
dovoljena cena ali izredna višja dovoljena cena zniža na
dogovorjeno ceno ali pod njo.

 
261.  
člen


(dogovorjena cena galenskega zdravila)
(1)      
Dogovorjena cena galenskega zdravila je cena, ki jo Zavod
dogovori za galensko zdravilo z izdelovalcem galenskega
zdravila.
(2)      
Dogovorjena cena galenskega zdravila je vrsta dogovora o
financiranju zdravila iz 259. člena tega zakona.

 
262.  
člen


(določena cena magistralnega zdravila)
(1)      
Določena cena magistralnega zdravila je cena, ki jo Zavod
določi za magistralno zdravilo na podlagi cen sestavin, ki jih
določi Zavod.
(2)      
Ceno
magistralnega zdravila določi generalni direktor Zavoda.

 
263.  
člen


(najvišja priznana vrednost zdravila z receptne
liste)
(1)      
Zavod določa najvišje priznane vrednosti za naslednja
zdravila z receptne liste:

1.        
za
zdravila s Seznama skupin zdravil s splošnim imenom;

2.        
za
zdravila v terapevtskih skupinah zdravil.
(2)      
Zavod za zdravila s Seznama skupin zdravil s splošnim
imenom določi najvišjo priznano vrednost na ravni najnižje veljavne
cene glede na primerljivi odmerek zdravila v tej skupini, ki je
prisotno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje
priznane vrednosti.
(3)      
Zavod za zdravila v terapevtski skupini zdravil določi
najvišjo priznano vrednost na ravni cene zdravila, prisotnega na
trgu v Republiki Sloveniji, z najugodnejšim razmerjem med stroški
in učinki zdravljenja, tako, da je iz obveznega zavarovanja v
celoti krito vsaj eno zdravilo v posameznem razredu e terapevtske
skupine zdravil, če so razredi določeni.
(4)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni
terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana
vrednost, če ima zdravilo določeno dodano vrednost.
(5)      
Če
ima zdravilo določeno najvišjo priznano vrednost v skladu z drugim,
s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, se mu določi nižja
najvišja priznana vrednost med obema.
(6)      
Najvišjo priznano vrednost za zdravila z receptne liste
določi svet Zavoda ali po njegovem pooblastilu generalni direktor
Zavoda najmanj vsakih šest mesecev.
(7)      
Zdravila s Seznama skupin zdravil s splošnim imenom in iz
terapevtske skupine zdravil z najvišjo priznano vrednostjo z
datumom njihove uveljavitve se objavi na spletni strani
Zavoda.
(8)      
Če
je zdravilo s Seznama skupin zdravil s splošnim imenom ali iz
terapevtske skupine zdravil predpisano na obnovljivi recept, se
upošteva najvišja priznana vrednost, veljavna ob vsaki izdaji
zdravila.

 
264.  
člen


(najvišja priznana vrednost zdravila z ambulantne in bolnišnične
liste zdravil)
(1)      
Zavod določa najvišje priznane vrednosti za zdravila z
ambulantne in bolnišnične liste zdravil za skupine
zdravil.
(2)      
Posamezna skupina zdravil z ambulantne in bolnišnične
liste zdravil se določi na podlagi splošnega imena zdravila, ATC
oznake, učinkovine ali učinkovin, jakosti in primerljive
farmacevtske oblike (v nadaljnjem besedilu: skupina zdravil z
ambulantne in bolnišnične liste zdravil).
(3)         
Seznam skupin zdravil z ambulantne in bolnišnične liste
zdravil določi generalni direktor Zavoda.
(4)      
Zavod za skupino zdravil z ambulantne in bolnišnične liste
zdravil določi najvišjo priznano vrednost na ravni najnižje
veljavne cene glede na primerljivi odmerek zdravila v tej skupini,
ki je prisotno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja
najvišje priznane vrednosti.
(5)      
Najvišjo priznano vrednost iz prejšnjega odstavka določi
svet Zavoda ali po njegovem pooblastilu generalni direktor Zavoda
najmanj vsakih šest mesecev.
(6)      
Zdravila s Seznama skupin zdravil z ambulantne in
bolnišnične liste zdravil z najvišjo priznano vrednostjo z datumom
njihove uveljavitve se objavi na spletni strani Zavoda.

 
265.  
člen


(evidenca zdravil in centralna baza zdravil)
(1)      
Zavod je upravljavec evidence zdravil, katerih vrednosti
se krijejo iz obveznega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu:
evidenca zdravil).
(2)      
V
evidenci zdravil se za namen izvajanja obveznega zavarovanja
vodijo:

1.        
podatki o zdravilih;

2.        
podatki o imetnikih dovoljenja za zdravilo in kontaktnih
osebah (ime ali naziv, naslov ali sedež, pravno organizacijska
oblika, elektronski naslov, telefonska številka);

3.        
podatki o vrednostih zdravil, ki se krijejo iz obveznega
zavarovanja.
(3)      
Zavod lahko določi podatke iz evidence zdravil, ki se
vodijo v centralni bazi zdravil poleg podatkov, ki se v njej vodijo
v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.

 
266.  
člen


(ocena prihodnjih sprememb na področju zdravil)
(1)      
Zavod zbira, obdeluje in ocenjuje podatke o prihodu
zdravil na trg v Republiki Sloveniji z namenom spremljanja
prihodnjih trendov in sprememb na področju farmacevtskih raziskav
in razvoja, s ciljem boljšega načrtovanja odhodkov za zdravila, ki
se krijejo iz obveznega zavarovanja, zlasti za nova, draga
zdravila, ki bi lahko vplivali na zdravstveno politiko in
prakso.
(2)      
Zavod zbira podatke iz prejšnjega odstavka iz referenčnih
virov in od imetnikov dovoljenja za zdravilo, katerih zdravila se
že krijejo iz obveznega zavarovanja ali pa imajo interes, da so ali
da bodo njihova zdravila na trgu v Republiki Sloveniji.
(3)      
Zavod zbira podatke od imetnikov dovoljenj za zdravilo iz
prejšnjega odstavka preko portala eLista zdravil enkrat letno za
pet let naprej.
(4)      
Zavod enkrat letno na podlagi podatkov iz drugega odstavka
tega člena oceni prihodnje spremembe na področju zdravil, zlasti
glede uvedbe novih dragih zdravil.

 
267.  
člen


(splošni akt Zavoda glede vključitve zdravil med
pravice)
(1)      
Za
zdravila, ki se razvrščajo na liste zdravil, Zavod s splošnim
aktom:

1.        
določi letno ceno na zavarovano osebo iz sedmega odstavka
239. člena tega zakona;

2.        
natančneje določi pogoj za razvrstitev zdravila in merila
za razvrstitev zdravila;

3.        
določi način določitve naziva magistralnih
zdravil;

4.        
natančneje določi omejitve predpisovanja ali izdajanja
zdravila;

5.        
natančneje določi razširitve predpisovanja
zdravila;

6.        
natančneje določi pogoje za izločitev zdravila in način
njihovega preverjanja;

7.        
natančneje določi postopek razvrstitve zdravila,
prerazvrstitve zdravila, določitve in spremembe omejitve
predpisovanja ali izdajanja zdravila, določitve in spremembe
razširitve predpisovanja zdravila in izločitve zdravila, vključno z
vrstami, z vsebinami in s sestavinami vlog za zdravilo, predlogov
za zdravilo in pobud za zdravilo ter s sestavo, z imenovanjem in
delovanjem Komisije za zdravila in s pridobivanjem mnenj drugih
strokovnjakov;

8.        
določi plačilo stroškov postopkov iz prejšnje
točke;

9.        
natančneje določi elektronsko poslovanje prek portala
eLista zdravil, vključno z načinom elektronskega vročanja prek
portala eLista zdravil, in način poslovanja do datuma začetka
uporabe posamezne funkcije portala eZdravila za elektronsko
vročanje;

10.     
natančneje določi pogoje in merila ter postopek za
določitev terapevtskih skupin zdravil in njihovih
razredov;

11.     
natančneje določi pogoje in postopek za določitev Seznama
skupin zdravil s splošnim imenom;

12.     
natančneje določi pogoje in postopek za določitev Seznama
skupin zdravil z ambulantne in bolnišnične liste
zdravil;

13.     
določi vrste dogovora o financiranju zdravil, način
njihovega evidentiranja in objavljanja, rok za posredovanje
dogovora in njegovih morebitnih dodatkov in rok za obveščanje glede
veljavnosti dogovorjene cene in druge obveznosti imetnika
dovoljenja za zdravilo in izdelovalca galenskega
zdravila;

14.     
določi kalkulativne elemente za določanje cen magistralnih
zdravil ter postopek določitve cen magistralnih zdravil;

15.     
natančneje določi pogoje, merila, rok in postopek za
določitev najvišje priznane vrednosti zdravil;

16.     
natančneje določi vsebino evidence zdravil, obseg in način
objave podatkov iz evidence zdravil;

17.     
natančneje določi podatke iz evidence zdravil, ki se
vodijo v centralni bazi zdravil poleg podatkov, ki se v njej vodijo
v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila;

18.     
natančneje določi vrste podatkov, način zbiranja,
obdelovanja in ocenjevanja podatkov o zdravilih z namenom
načrtovanja odhodkov za zdravila, ki se krijejo iz sredstev
obveznega zavarovanja.
(2)      
Splošni akt Zavoda iz prejšnjega odstavka sprejme svet
Zavoda.

 
5. Vključitev
živil v sistem obveznega zavarovanja
 
268.  
člen


(živila na receptni listi)

Zavod razvršča živila na receptno listo.

 
269.  
člen


(živila, ki so predmet razvrstitve)
(1)      
Na
receptno listo se lahko razvrsti:

1.        
živilo s prilagojeno sestavo hranil;

2.        
živilo za prehransko podporo;

3.        
živilo za otroka.
(2)      
Živilo s prilagojeno sestavo hranil je živilo s
prilagojeno sestavo hranil za trajno zdravljenje zavarovane osebe z
vrojenimi motnjami presnove.
(3)      
Živilo za prehransko podporo je prehransko popolno
(kompletno) živilo s prilagojeno sestavo hranil, specifično za
zdravstveno stanje, ki je, če se uporablja po navodilih
proizvajalca, lahko edini vir prehrane za zavarovano osebo, kateri
je namenjeno, in prehransko nepopolno (nekompletno) živilo s
standardno ali prilagojeno sestavo hranil, specifično za
zdravstveno stanje, ki ni primerno za edini vir prehrane zavarovane
osebe. Živilo za prehransko podporo se lahko uporablja kot delno
nadomestilo prehrane ali kot dodatek k prehrani zavarovane osebe z
akutnim poslabšanjem hude kronične bolezni ali s hudim telesnim
izčrpanjem ali pri kateri je prišlo do takšnega zdravstvenega
stanja zaradi stranskih učinkov terapevtskih postopkov, in to
živilo rabi za bistveno izboljšanje kakovosti življenja ali uspeh
zdravljenja,
(4)      
Živilo za otroka je živilo za dietetsko uravnavanje hudih
alergij in drugih težkih oblik intolerance otroka na
hrano.
(5)      
Živilo se lahko razvrsti, če je prijavljeno v Republiki
Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo živila za posebne
zdravstvene namene, in ima dogovorjeno ceno.
(6)      
Živilo mora imeti ves čas razvrstitve dogovorjeno
ceno.

 
270.  
člen


(pogoj in merila za razvrstitev živila)
(1)      
Živilo se razvrsti, če ima enako ali dodano vrednost v
terapevtskem ali ekonomskem smislu (v nadaljnjem besedilu: pogoj za
razvrstitev živila):

1.        
glede na razvrščena primerjalna živila ali

2.        
glede na standardno zdravljenje.
(2)      
Pogoj za razvrstitev živila se ugotovi na podlagi
naslednjih meril za razvrstitev živila (v nadaljnjem besedilu:
merila za razvrstitev živila):

1.        
javnozdravstvenega vidika bolezni ali motenje, za katero
se uporablja živilo;

2.        
terapevtskega pomena živila;

3.        
primerjalne terapevtske vrednosti živila;

4.        
prilagojenosti sestave hranil v živilu, specifične za
zdravstveno stanje;

5.        
farmakoekonomskih podatkov za živilo;

6.        
referenčnih virov za živilo.
 
271.  
člen


(novo in podobno živilo)

Živilo se razvrsti kot novo živilo ali podobno
živilo.

 
272.  
člen


(razvrstitev živila z imenom)

Živilo se razvrsti z lastniškim imenom in nacionalnim
identifikatorjem, ki ga določi Zavod.

 
273.  
člen


(omejitev predpisovanja ali izdajanja živila)

Za
omejitev predpisovanja živila in omejitev izdajanja živila se
smiselno uporablja 245. člen tega zakona.

 
274.  
člen


(izločitev živila)
(1)      
Živilo se izloči z receptne liste, če je izpolnjen vsaj en
od naslednjih pogojev (v nadaljnjem besedilu: pogoj za izločitev
živila):

1.        
če
živilo ne more biti več predmet razvrstitve v skladu z 269. členom
tega zakona;

2.        
če
živilo ne izpolnjuje več pogoja za razvrstitev živila zaradi vsaj
enega od meril za razvrstitev živila;

3.        
če
živilo ni prisotno na trgu v Republiki Sloveniji več kot leto dni
po razvrstitvi;

4.        
če
nastane motnja v preskrbi z živilom, ki traja več kot dve
leti;

5.        
če
izločitev živila ne pomeni javnozdravstvenega tveganja za
zavarovane osebe, ki bi nastalo zaradi njegove izločitve, in če ne
pomeni ekonomskega tveganja za sredstva obveznega
zavarovanja.
(2)      
Zavod za razvrščena živila preverja pogoje za izločitev
živila iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka najmanj enkrat
letno.

 
275.  
člen


(vrste in začetek postopkov za živila)
(1)      
O
živilu se odloča v postopku:

1.        
razvrstitve živila;

2.        
določitve in spremembe omejitve predpisovanja ali
izdajanja živila;

3.        
izločitve živila.
(2)      
Proizvajalec živila lahko za to živilo vloži vlogo za
začetek postopka iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu:
vloga za živilo).
(3)      
Zavod lahko vloži predlog za začetek postopka iz prvega
odstavka tega člena, razen za izločitev živila zaradi razloga iz 5.
točke prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu:
predlog za živilo).
(4)      
Izvajalec lahko vloži pobudo za začetek postopka iz 2. in
3. točke prvega odstavka tega člena, razen za izločitev živila
zaradi razloga iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena (v
nadaljnjem besedilu: pobuda za živilo).

 
276.  
člen


(elektronsko poslovanje prek portala eListe zdravil)

V
postopkih iz prvega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporablja
249. člen tega zakona.

 
277.  
člen


(obravnava vloge za živilo in pobude za živilo)
(1)      
Zavod obravnava popolno vlogo za živilo in popolno pobudo
za živilo.
(2)      
Vloga za živilo in pobuda za živilo je popolna, če vsebuje
sestavine, ki jih določa splošni akt Zavoda.
(3)      
Če
je vloga za živilo ali pobuda za živilo nerazumljiva ali nepopolna,
Zavod v petih delovnih dneh od njene vložitve pozove proizvajalca
živila ali izvajalca iz četrtega odstavka 275. člena tega zakona,
da odpravi pomanjkljivosti.
(4)      
Zavod lahko ob upoštevanju popolne vloge za živilo ali
popolne pobude za živilo in podatkov, s katerimi razpolaga, od
proizvajalca živila ali izvajalca iz četrtega odstavka 275. člena
tega zakona zahteva dodatne podatke, ki so potrebni za odločitev v
postopku iz prvega odstavka 275. člena tega zakona.
(5)      
Zavod o predlogu za živilo obvesti proizvajalca živila s
predlogom, da mu posreduje podatke, ki so potrebni za odločitev v
postopku iz tretjega odstavka 275. člena tega zakona. Če
proizvajalec živila ne posreduje potrebnih podatkov, Zavod odloči
na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.
(6)      
Zavod pobudo za živilo sprejme ali zavrne in o tem obvesti
izvajalca iz četrtega odstavka 275. člena tega zakona. V primeru
sprejete pobude za živilo se postopek nadaljuje kot s predlogom za
živilo.

 
278.  
člen


(strokovna mnenja)

Zavod lahko v postopkih iz prvega odstavka 275. člena tega
zakona pridobi mnenje Komisije za zdravila in drugih
strokovnjakov.

 
279.  
člen


(rok za odločitev Zavoda)
(1)      
V
postopkih iz prvega odstavka 275. člena tega zakona Zavod odloči v
180 dneh od vložitve popolne vloge za živilo, popolne pobude za
živilo ali popolnega predloga za živilo.
(2)      
Rok
iz prejšnjega odstavka ne teče:

1.        
v
obdobju od dneva vročitve poziva za predložitev dodatnih podatkov
iz četrtega odstavka 277. člena tega zakona do njihovega prejema
ali do poteka roka za njihovo predložitev, ki ga določi Zavod in ne
sme biti krajši od 15 dni;

2.        
v
obdobju od dneva vročitve poziva proizvajalcu živila ali izvajalcu
iz četrtega odstavka 275. člena tega zakona za izjasnitev o mnenju
iz prejšnjega člena do njegovega prejema ali do poteka roka za
njegovo predložitev, ki ga določi Zavod in ne sme biti krajši od 15
dni.
 
280.  
člen


(odločitev Zavoda)
(1)      
V
postopku iz prvega odstavka 275. člena tega zakona Zavod
izda:

1.        
odločbo, če gre za razvrstitev novega živila ali izločitev
živila zaradi razloga iz 1., 2. in 5. točke prvega odstavka 274.
člena tega zakona;

2.        
obvestilo o odločitvi, če ne gre za postopek iz prejšnje
točke.
(2)      
Obrazložitev odločbe iz 1. točke prejšnjega odstavka
vsebuje tudi:


-          

obrazložitev, ali je živilo lahko predmet razvrstitve v skladu z
269. členom tega zakona in ali izpolnjuje pogoj za razvrstitev
živila na podlagi meril za razvrstitev živila, in


-          

opredelitev Zavoda do mnenj iz 278. člena tega zakona.
(3)      
Obvestilo o odločitvi iz 2. točke prvega odstavka tega
člena vsebuje odločitev Zavoda brez obrazložitve iz prejšnjega
odstavka in se vroči proizvajalcu živila s pravnim poukom, da lahko
na Zavodu zahteva izdajo odločbe v 15 dneh od vročitve tega
obvestila, če se ne strinja z odločitvijo Zavoda.
(4)      
Če
je vložena zahteva za izdajo odločbe v roku iz prejšnjega odstavka,
se odločba izda v roku iz prejšnjega člena z obrazložitvijo iz
drugega odstavka tega člena.
(5)      
Če
ni vložena zahteva za izdajo odločbe v roku iz tretjega odstavka
tega člena, naslednji dan po poteku tega roka postane obvestilo o
odločitvi dokončna in pravnomočna odločba v postopku iz 2. točke
prvega odstavka tega člena.

 
281.  
člen


(pritožba in sodno varstvo)
(1)      
Proizvajalec živila lahko zoper odločbo iz 1. točke prvega
odstavka in četrtega odstavka prejšnjega člena vloži pritožbo na
Zavod v 30 dneh od vročitve te odločbe. Pritožba ne zadrži
izvršitve odločbe Zavoda.
(2)      
O
pritožbi iz prejšnjega odstavka odloči minister v 60 dneh od
vložitve popolne pritožbe.
(3)      
Proizvajale živila lahko s tožbo v upravnem sporu
izpodbija odločitev ministra iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od
njene vročitve.

 
282.  
člen


(vrednost živila)
(1)      
Obvezno zavarovanje krije vrednost živila največ v
višini:
1.        
dogovorjene cene živila;
2.        
najvišje priznane vrednosti živila.
(2)      
Če
je živilu določena najvišja priznana vrednost, obvezno zavarovanje
krije vrednost živila največ do najvišje priznane vrednosti
živila.
(3)      
Ne
glede na prvi in drugi odstavek tega člena, v primeru iz tretjega
odstavka 164. člena tega zakona obvezno zavarovanje krije stroške
živila do višine dejanskih stroškov živila v državi, v kateri je
kupljeno.

 
283.  
člen


(dogovor o financiranju živila)
(1)      
Zavod lahko sklene dogovor o financiranju živila v
postopku razvrstitve ali za razvrščeno živilo.
(2)      
Zavod lahko sklene dogovor o financiranju za eno ali več
živil.
(3)      
Vrsto in vsebino dogovora o financiranju živila dogovorita
Zavod in proizvajalec živila.
(4)      
Proizvajalec živila posreduje Zavodu dogovor o
financiranju živila in njegove morebitne dodatke pred dnem njegove
uveljavitve, in sicer najpozneje v roku, ki ga določi
Zavod.
(5)      
Proizvajalec živila v roku, ki ga določi Zavod, obvesti o
dogovorjenih cenah svojega živila pravne in fizične osebe, s
katerimi ima sklenjene pogodbe o zagotavljanju živila na trgu
Republike Slovenije.
(6)      
Dogovor o financiranju živila podpiše generalni direktor
Zavoda.

 
284.  
člen


(dogovorjena cena živila)
(1)      
Dogovorjena cene živila je cena živila, ki jo Zavod
dogovori s proizvajalcem živila.
(2)      
Dogovorjena cena živila je vrsta dogovora o financiranju
živila iz prejšnjega člena.

 
285.  
člen


(najvišja priznana vrednost živila)
(1)      
Zavod določi najvišjo priznano vrednost za razvrščena
živila za prehransko podporo in živila za otroke.
(2)      
Najvišja priznana vrednost živila se določi v razponu od
50 do 95 % dogovorjene cene živila na podlagi meril za razvrstitev
živila.
(3)      
Živilu se določi najvišja priznana vrednost v višini 50 %
dogovorjene cene živila, če nima dodane vrednosti v terapevtskem
ali ekonomskem smislu glede na razvrščena primerjalna
živila.
(4)      
Živilu, ki ima dodano vrednost iz prejšnjega odstavka, se
določi najvišja priznana vrednost, ki je višja od 50 % dogovorjene
cene živila.
(5)      
Najvišjo priznano vrednost živila določi svet Zavoda ali
po njegovem pooblastilu generalni direktor Zavoda najmanj enkrat
letno.
(6)      
Seznam živil z njihovimi najvišjimi priznanimi vrednostmi
z datumom njihove uveljavitve in spremembe se objavi na spletni
strani Zavoda.
(7)      
Če
je živilo z najvišjo priznano vrednostjo predpisano na obnovljivi
recept, se upošteva najvišja priznana vrednost živila, ki velja ob
vsaki izdaji živila.

 
286.  
člen


(evidenca živil in centralna baza zdravil)
(1)      
Zavod je upravljavec evidence živil, katerih vrednosti se
krijejo iz obveznega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: evidenca
živil).
(2)      
V
evidenci živil se za namen izvajanja obveznega zavarovanja
vodijo:
1.        
podatki o živilih;
2.        
podatki o proizvajalcih živil in kontaktnih osebah (ime
ali naziv, naslov ali sedež, pravno organizacijska oblika,
elektronski naslov, telefonska številka);
3.        
podatki o vrednostih živil, ki se krijejo iz obveznega
zavarovanja.
(3)      
Zavod določi podatke iz evidence živil, ki se vodijo v
centralni bazi zdravil.

 
287.  
člen


(splošni akt Zavoda glede vključitve živil med
pravice)
(1)      
Za
živila, ki se razvrščajo, Zavod s splošnim aktom:

1.        
natančneje določi pogoj za razvrstitev živila in merila za
razvrstitev živila;

2.        
določi način določitve nacionalnega identifikatorja
živila;

3.        
natančneje določi omejitve predpisovanja ali izdajanja
živila;

4.        
natančneje določi pogoje za izločitev živila in način
njihovega preverjanja;

5.        
natančneje določi postopek razvrstitve živila, določitve
in spremembe omejitve predpisovanja ali izdajanja živila in
izločitve živila, vključno z vrstami, z vsebinami in s sestavinami
vlog za živilo, predlogov za živilo in pobud za živilo ter s
pridobivanjem mnenj Komisije za zdravila in drugih
strokovnjakov;

6.        
določi plačilo stroškov postopkov iz prejšnje
točke;

7.        
določi vrste dogovora o financiranju živil, način
njihovega evidentiranja in objavljanja, rok za posredovanje
dogovora in njegovih morebitnih dodatkov in rok za obveščanje glede
veljavnosti dogovorjene cene in druge obveznosti proizvajalca
živila;

8.        
natančneje določi pogoje, merila, rok in postopek za
določitev najvišje priznane vrednosti živila in začetek njene
veljavnosti;

9.        
natančneje določi vsebino evidence živil, obseg in način
objave podatkov iz evidence živil;

10.     
določi podatke iz evidence živil, ki se vodijo v centralni
bazi zdravil.
(2)      
Splošni akt Zavoda iz prejšnjega odstavka sprejme svet
Zavoda.

 
6. Nacionalna
kontaktna točka za čezmejno zdravstveno varstvo
 
288.  
člen


(naloge Zavoda)
(1)      
Zavod opravlja naloge Nacionalne kontaktne točke za
čezmejno zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: NKT) iz 6.
člena Direktive 2011/24/EU, ki zagotavlja pacientom naslednje
informacije in jih objavi na svojih spletnih straneh:


1.        

o izvajalcih zdravstvene dejavnosti;


2.        

o dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti;


3.        

o elementih, ki jih morajo vsebovati recepti in
naročilnice;


4.        

o standardih in smernicah glede kakovosti in varnosti, ki jih
morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji
izpolnjevati in kateri izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki
Sloveniji jih izpolnjujejo;


5.        

o nadzoru in oceni izvajalcev zdravstvene dejavnosti;


6.        

o dostopnosti bolnišnic za invalidne osebe;


7.        

o pravicah pacientov v skladu z zakonom, ki ureja pacientove
pravice;


8.        

o pritožbenih postopkih v primeru kršitev pravic pacientov v skladu
z zakonom, ki ureja pacientove pravice;


9.        

o razpoložljivih pravnih sredstvih za ugotavljanje kazenske in
odškodninske odgovornosti;


10.     

o kontaktnih podatkih NKT drugih držav članic EU.
(2)      
NKT
zagotovi tudi informacije o pravici do zdravljenja v
tujini na podlagi 159., 160. in 161. člena tega zakona, zlasti
informacije o:


-          

obsegu povračila stroškov zdravljenja in


-          

pravicah in postopku uveljavljanja pravic do
zdravljenja.
(3)      
Informacije iz prejšnjega odstavka morajo jasno razmejiti
pravico do zdravljenja v tujini na podlagi 158., 159. in
160. člena zakona.
(4)      
NKT
se:


-          

posvetuje z organizacijami pacientov, izvajalci zdravstvene
dejavnosti in nosilci zdravstvenega zavarovanja;


-          

sodeluje z NKT drugih držav članic EU in Evropsko
komisijo;


-          

izmenjuje informacije iz prvega odstavka tega člena z NKT drugih
držav članic EU.
(5)      
Informacije iz prvega odstavka tega člena, s katerimi
Zavod ne razpolaga, posredujejo Zavodu zavezanci, ki te informacije
obdelujejo na podlagi zakonov ali drugih predpisov.

 
289.  
člen


(obveznosti izvajalcev)
(1)      
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji
zagotavljajo pacientom naslednje informacije o:


1.        

možnostih zdravljenja, ki ga zagotavljajo;


2.        

čakalnih dobah za posamezno zdravstveno storitev ter zagotovljeni
kakovosti in varnosti zdravstvene dejavnosti;


3.        

cenah zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo, in pravici do
predložitve računa za opravljeno zdravstveno storitev;


4.        

obsegu povračila stroškov zdravljenja na podlagi 159. in 160. člena
tega zakona;


5.        

pravicah in postopku uveljavljanja pravic do zdravljenja na podlagi
159. in 160. člena tega zakona;


6.        

zavarovanju poklicne odgovornosti zdravstvenih delavcev
in


7.        

dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
(2)      
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji do
15. januarja za preteklo koledarsko leto ministrstvu, pristojnemu
za zdravje, sporočijo podatke o uveljavljanju zdravstvenih storitev
pacientov iz drugih držav članic EU.

 
IX.
POGLAVJE
ORGANI IN
POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC
 
290.  
člen


(pristojnost imenovanega zdravnika in zdravstvene
komisije)
<a name="C83"
id="C83"></a>(1)      
Imenovani zdravnik odloča
o:


1.        

zahtevi zavarovanca in delodajalca za presojo ocene osebnega
zdravnika o začasni zadržanosti od dela do 30 dni;


2.        

začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih,
ko se denarno nadomestila plača iz obveznega zavarovanja, razen če
se plača zaradi nege, spremstva ali izolacije zavarovane osebe, o
kateri odloča osebni zdravnik;


3.        

pravici do zdraviliškega zdravljenja;


4.        

pravici do medicinskega pripomočka pred iztekom trajnostne
dobe.
(2)      
Imenovani zdravnik izda odločbo v
osmih dneh od prejema popolne vloge oziroma popolnega predloga iz
prejšnjega odstavka, razen o predlogu za zdraviliško zdravljenje, ki je
nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki jo izda v petih
dneh od prejema popolnega
predloga.
(3)      
Zoper odločbo imenovanega zdravnika
je dopustna pritožba v petih delovnih dneh od njene
vročitve.
(4)      
Pritožba zoper odločbo imenovanega
zdravnika ne zadrži njene izvršitve.
(5)      
O pritožbi zoper odločbo imenovanega
zdravnika odloči zdravstvena komisija, ki jo sestavljata dva
zdravnika in en univerzitetni diplomirani pravnik.
(6)      
Zdravstvena komisija izda odločbo v
osmih dneh od prejema popolne pritožbe.
(7)      
Če
zdravstvena komisija ne izda odločbe v roku iz prejšnjega odstavka
in je na pisno zahtevo osebe, ki je vložila pritožbo, ne izda niti
v nadaljnjih sedmih dneh, se šteje, da je naslednji dan po izteku
tega sedemdnevnega roka izdana odločba zdravstvene komisije o
zavrnitvi pritožbe, tako, da se lahko vloži tožba zoper odločitev
Zavoda.
(8)      
Imenovane zdravnike in člane
zdravstvene komisije imenuje generalni direktor Zavoda.

 
291.  
člen

<a name="C84" id="C84"></a>(pristojnost
območne enote in Direkcije Zavoda)
<a name="C85"
id="C85"></a>(1)      
O pridobitvi, spremembi in izgubi
lastnosti zavarovane osebe, pravici do proste izbire osebnega
zdravnika, o višjem standardu in funkcionalni ustreznosti
pripomočka, pravici do denarnega nadomestila, pravici do povračila
potnih stroškov, pravici do načrtovanega zdravljenja v tujini,
drugi pravici in drugih zahtevah iz obveznega zavarovanja
odloča:


-          

na prvi stopnji območna enota Zavoda;


-          

na drugi stopnji Direkcija Zavoda.
(2)      
Kadar uradna oseba, ki vodi postopke
v zvezi z uveljavljanjem pravic in drugih zahtev iz obveznega
zavarovanja, nima določenega strokovnega znanja, lahko zaradi
ugotavljanja ali presoje dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve,
pridobi mnenje, ki ga poda imenovani zdravnik, član zdravstvene
komisije ali drug zdravnik Zavoda.

 
292.  
člen


(uporaba ZUP)
(1)      
Za postopek, v katerem se odloča o
pravicah, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)      
Vloga v upravnem postopku, v katerem
odloča Zavod, je popolna, če vsebuje sestavine, določene v zakonu,
ki ureja splošni upravni postopek, in druge sestavine, ki jih
določi Zavod.
(3)      
Zavod določi natančnejše postopke
uveljavljanja pravic, vključno z listinami za njihovo uveljavljanje in način
njihove uporabe.

 
293.  
člen


(Kartica zdravstvenega zavarovanja)
(1)      
Pravica se uveljavi s kartico
zdravstvenega zavarovanja, ki je javna listina in jo izda Zavod,
brez nje pa se lahko uveljavi le nujna medicinska pomoč in nujno
zdravljenje, druga zdravstvena oskrba in druga pravica pa le v
primerih, ki jih določa splošni akt Zavoda.
(2)      
Izvajalec, dobavitelj in pristojna
oseba Zavoda lahko od imetnika kartice zdravstvenega zavarovanja
zahteva tudi osebni dokument zaradi preverjanja osebnih podatkov
imetnika kartice zdravstvenega zavarovanja.
(3)      
Brez kartice zdravstvenega
zavarovanja ni dopustno dostopati do podatkov njenih imetnikov, ki
se vodijo v zbirkah podatkov Zavoda, razen v primerih, ki jih
določa splošni akt Zavoda.
(4)      
S kartico zdravstvenega zavarovanja
se lahko dostopa do podatkov, ki se ne vodijo v zbirkah podatkov
Zavoda, če tako določa drug zakon.
(5)      
Vsebina, oblika in način uporabe
kartice zdravstvenega zavarovanja in drugega dokumenta, ki jo
nadomešča, primere plačila stroškov njune izdaje, primere, ko se
brez njiju lahko uveljavi pravica in dostopa do podatkov njunih
imetnikov, ki se vodijo v zbirkah podatkov Zavoda, in način dostopa
do podatkov iz prejšnjega odstavka se določi s splošnim aktom
Zavoda.
(6)      
Splošni akt Zavoda iz prejšnjega
odstavka sprejme generalni direktor Zavoda.

 
X.
POGLAVJE
POVRNITEV
POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV
 
<a name=
"35nkun2"></a>294.  
člen


(odgovornost posameznika za škodo Zavodu)
(1)      
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je
namenoma ali iz malomarnosti povzročil poškodbo, bolezen ali smrt
zavarovane osebe.
(2)      
Za
škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri
delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.
(3)      
Zavod lahko zahteva povrnitev povzročene škode iz
prejšnjega odstavka tudi neposredno od osebe, ki je povzročila
bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe.
(4)      
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode neposredno od
tistega, ki je škodo povzročil s kaznivim dejanjem.

 
295.  
člen


(odgovornost delodajalca za škodo)
(1)      
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca,
če je zavarovančeva poškodba, bolezen ali smrt posledica tega, ker
niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi
ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
(2)      
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od
delodajalca, če je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal
podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je
odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravic iz obveznega
zavarovanja.
(3)      
Kot
delodajalec v smislu zakona šteje vsaka pravna ali fizična oseba,
za katero zavarovanec opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi
ali opravlja delo na kakršnikoli drugi pravni podlagi.

 
296.  
člen


(domneva nastanka škode)

V
primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje, da je imel
Zavod škodo, ne glede na to, če je zavarovani primer pokrit z
zavarovanjem po tem zakonu.

 
297.  
člen


(odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti za
škodo)
(1)      
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od izvajalca in
tujega izvajalca, ki jo ta povzroči Zavodu pri opravljanju ali v
zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti.
(2)      
Izvajalec in tuj izvajalec odgovarja za škodo, ki jo
povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem
svoje dejavnosti, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo
obligacijska razmerja.
(3)      
Primere povzročene škode in način povračila škode lahko
Zavod in izvajalec uredita v pogodbi.

 
298.  
člen


(posebni primeri odgovornosti)
(1)      
Če
škoda nastane kot posledica dejanj zavarovanca, ki imajo za
posledico njegovo poškodbo, bolezen ali okvaro zdravja, lahko Zavod
zahteva povračilo škode tudi neposredno od njega, ne glede na to,
da je zavarovani primer pokrit z zavarovanjem po tem
zakonu.
(2)      
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovanca,
ki je sam zavezan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je
škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične
podatke.
(3)      
Za
povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je
kot priča s pravnomočno sodbo obsojena za kaznivo dejanje krive
izpovedbe, če so bile na podlagi takšne izpovedbe komu priznane
pravice iz obveznega zavarovanja in so bile na podlagi takšne
izpovedbe uveljavljene pravice po tem zakonu, do katere tisti, ki
jih je dobil, ni imel pravice.

 
299.  
člen


(ugotavljanje odškodnine)
(1)      
Pri
ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene Zavodu, se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
(2)      
Odškodnina, ki jo ima Zavod pravico zahtevati po tem
zakonu, obsega nastale stroške zdravstvenih in drugih storitev ter
celotne zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih
izplačuje Zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih
zakonih.

 
300.  
člen


(povračilo škode in zastaranje škode)
(1)      
Če
Zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od odgovorne osebe, da
jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku,
uveljavlja Zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim
sodiščem.
(2)      
Škoda zastara v treh letih od vsakokratnega izplačila
posamičnega zneska.

 
301.  
člen


(obveznost posredovanja podatkov)
(1)      
Zavod je upravičen, da pridobiva podatke neposredno od
osebe, na katero se nanašajo podatki o škodi, od delodajalcev,
zavarovalnic ter od drugih pravnih in fizičnih oseb, od izvajalcev
zdravstvene dejavnosti ter od upravljavcev evidenc kot so
zdravstveni zavodi, inšpektorati, inštituti, tožilstvo, policija in
drugi državni organi, ki na podlagi zakona ali v okviru svojih
pristojnosti zbirajo podatke, ki lahko vplivajo na obvezno
zavarovanje zavarovane osebe.
(2)      
Osebe in upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov iz
prejšnjega odstavka Zavodu brezplačno posredujejo podatke v 14
dneh.

 
302.  
člen


(povrnitev preplačil)
(1)      
Oseba, ki ji je bil na račun Zavoda izplačan denarni
znesek, do katerega ni imela pravice, vrne prejeti znesek v skladu
z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2)      
Izplačani denarni znesek ali preveč izplačani znesek iz
prejšnjega odstavka lahko oseba pobota s terjatvami, ki jih ima ta
do Zavoda.

 
303.  
člen


(plačilo odškodnine iz naslova prometnih nesreč)
(1)      
Zavarovalnice, ki zavarujejo avtomobilsko odgovornost po
zakonu, ki ureja obvezno zavarovanje v prometu Zavodu plačajo
vnaprejšnjo pavšalno odškodnino za škodo, ki mu nastane zaradi
smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah.
(2)      
Vnaprejšnja pavšalna odškodnina iz prejšnjega odstavka
znaša 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno
avtomobilsko zavarovanje.
(3)      
Zavarovalnice plačajo Zavodu pavšalno odškodnino iz
prejšnjega odstavka do 15. dne v mesecu, za zavarovalne premije, ki
so bile obračunane v predhodnem mesecu.
(4)      
S
plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine iz prejšnjega odstavka se
šteje za poravnano vsa škoda, ki nastane Zavodu zaradi smrti ali
poškodb zavarovanih oseb v prometnih nesrečah.

 
XI.
POGLAVJE
ZBIRKE PODATKOV
OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
 
304.  
člen


(področje urejanja)

Zbirke podatkov obveznega zavarovanja vsebujejo podatke za
namen urejanja obveznega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz
obveznega zavarovanja, vodenje in odločanje v postopkih po tem
zakonu ter sodelovanja v odškodninskih postopkih, kjer je Zavod
stranka ali udeleženec v postopku.

 
305.  
člen


(upravljavec zbirk podatkov)

Upravljavec zbirk podatkov obveznega zavarovanja je
Zavod.

 
306.  
člen


(pridobivanje podatkov)
(1)      
Zavod pridobiva podatke od zavezancev za prijavo v
zavarovanje in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne
evidence.
(2)      
Upravljavci zbirk podatkov Zavodu posredujejo podatke
brezplačno.
(3)      
Zavod za namen izvajanja obveznega zavarovanja lahko
obdelujeta osebne podatke ne glede, ali jih obdelujejo zdravstveni
delavci.
(4)      
Zavod ima pravico iz centralnega registra prebivalstva
brezplačno dobiti naslednje podatke o zavarovanih
osebah:
1.        
EMŠO;
2.        
kraj
rojstva;
3.        
osebno ime;
4.        
državljanstvo;
5.        
naslov (stalno in začasno prebivališče, naslov za
vročanje);
6.        
začasen odhod v tujini (datum odhoda in datum
prihoda);
7.        
zakonski stan ali zunajzakonska skupnost;
8.        
EMŠO
matere;
9.        
EMŠO
očeta;
10.     
EMŠO
zakonca;
11.     
EMŠO
otrok;
12.     
davčno številko.
 
307.  
člen


(vodenje zbirk podatkov)
(1)      
Zbirke podatkov obveznega zavarovanja se vodijo tako, da
se vanje vnašajo podatki o zavarovanih osebah na
podlagi:


-          

prijav podatkov, ki so jih po tem zakonu zavezani sporočati
zavezanci za vlaganje prijav;


-          

posredovanih podatkov upravljavcev zbirk podatkov;


-          

izvedenih postopkov po tem zakonu za zagotavljanje pravilnosti
podatkov in postopkov ugotavljanja lastnosti zavarovane
osebe;


-          

izvedenih postopkov na podlagi uveljavljanja pravic iz obveznega
zavarovanja.
(2)      
Zbirke podatkov se vodijo v elektronski obliki.

 
308.  
člen


(povezovalni znak)
(1)      
Za
namene enotne opredelitve in povezave podatkov v zbirkah podatkov
obveznega zavarovanja in drugih upravljavcev zbirk podatkov se kot
povezovalni znak uporabljajo:

1.        
EMŠO;

2.        
davčna številka za fizične osebe ter davčna ali matična
številka poslovnega subjekta iz Poslovnega registra Slovenije za
pravne osebe;

3.        
ZZZS
številka, ki je enolična identifikacijska številka zavarovane osebe
in druge osebe v sistemu obveznega zavarovanja, ki jo določi Zavod
(v nadaljnjem besedilu: ZZZS številka).
(2)      
Zavod lahko za namen izvajanja obveznega zavarovanja le z
uporabo enolične identifikacijske številke posameznika pridobiva in
obdeluje katerikoli podatek iz zbirk podatkov ter z uporabo
enolične identifikacijske številke posameznika združuje osebne
podatke iz lastnih zbirk podatkov z osebnimi podatki iz zbirk
podatkov, ki jih pridobiva po tem ali drugem zakonu.

 
309.  
člen


(vrste zbirk podatkov)

Zbirke podatkov obveznega zavarovanja so:

1.        
zbirka podatkov zavarovanih oseb;

2.        
zbirka podatkov o zavezancih za prijavo v
zavarovanje;

3.        
zbirka podatkov o pravicah zavarovanih oseb;

4.        
zbirka podatkov o zdravljenju v tujini;

5.        
zbirka podatkov o uveljavljanju pravice do zdravljenja v
tujino napotenih delavcev;

6.        
zbirka podatkov o izvajalcih in dobaviteljih.
 
1.        
Zbirke podatkov s področja urejanja obveznega
zavarovanja

 
<a name=
"_Ref472064611">310.  
člen</a>


(zbirka podatkov zavarovanih oseb)

<a name="_Ref472064766">Zbirka vsebuje naslednje
podatke:</a>

1.        
osebno ime;

2.        
ZZZS
številka;

3.        
EMŠO;

4.        
davčna številka;

5.        
državljanstvo;

6.        
datum rojstva;

7.        
datum smrti;

8.        
naslov (stalno, začasno, za vročanje);

9.        
zakonski stan;

10.     
podatke o nosilcu zavarovanja pri osebah, zavarovanih kot
družinski član (EMŠO nosilca zavarovanja in razmerje družinskega
člana do nosilca zavarovanja);

11.     
podatek, ali je na upravni enoti prijavljen začasen odhod
v tujino (datum odhoda, datum prihoda),

12.     
podatki o dovoljenjih za prebivanje (številka in vrsta
dovoljenja, razlog ali namen, zaradi katerega je bilo izdano in
obdobje veljavnosti dovoljenja);

13.     
podatek, ali je oseba družbenik družbe ali ustanovitelj
zavoda in poslovodna oseba; v kateri družbi ali zavodu ima tak
status, datum pridobitve in datum prenehanja tega
statusa;

14.     
podatki o priznani pravici do plačila prispevka za obvezno
zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev (obdobje, za katerega je priznana pravica,
identifikator odločbe, s katero je bila pravica priznana in
podatek, kateri center za socialno delo je pravico priznal ali
začel postopek za priznanje pravice);

15.     
podatki o priznani pravici do plačila zdravstvenega
nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev (obdobje, za katerega je priznana pravica,
identifikator odločbe, s katero je bila pravica priznana in
podatek, kateri center za socialno delo je pravico priznal ali
začel postopek za priznanje pravice);

16.     
podatki o šolanju za zavarovane osebe, pri katerih je
pogoj za urejenost zavarovanja, da se šolajo (šolsko ali študijsko
leto, obdobje statusa šolajoče se osebe);

17.     
podlaga za zavarovanje;

18.     
datum začetka zavarovanja;

19.     
datum spremembe in vzrok spremembe zavarovanja;

20.     
datum in vzrok prenehanja zavarovanja;

21.     
tedensko številu ur delovnega časa po pogodbi o zaposlitvi
ali zavarovalnega časa (samo cela števila);

22.     
tedensko številu ur polnega delovnega ali zavarovalnega
časa zavezanca za prijavo (samo cela števila);

23.     
številka dovoljenja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo
tujca, ki za delo potrebuje dovoljenje, datum izteka veljavnosti
tega dovoljenja;

24.     
invalidnost pri zavarovancih, za katere je tako določeno s
predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov;

25.     
država napotitve na delo v tujino;

26.     
država pristojnega tujega nosilca zavarovanja;

27.     
država, v kateri oseba opravlja dejavnost zaposlene ali
samozaposlene osebe;

28.     
poklic, ki ga opravlja.
 
311.  
člen


(zbirka podatkov o zavezancih za prijavo)
(1)      
Zbirka podatkov o zavezancih za prijavo vsebuje naslednje
podatke:

1.        
firma ali ime in priimek;

2.        
ZZZS
številka;

3.        
matična številka poslovnega subjekta ali EMŠO;

4.        
davčna številka;

5.        
registrska številka;

6.        
naslov (sedež poslovnega subjekta, naslov stalnega in
začasnega prebivališča ter naslov za vročanje fizične
osebe);

7.        
šifra dejavnosti;

8.        
datum vpisa v sodni ali poslovni register poslovnega
subjekta, datum rojstva fizične osebe;

9.        
datum izbrisa iz sodnega ali poslovnega registra
poslovnega subjekta, datum smrti fizične osebe;

10.     
datum začetka in datum prenehanja zavezanosti za
prijavo.
(2)      
Registrska številka iz 5. točke prejšnjega odstavka je
10-mestna registrska številka, ki jo zavezancu za prijavo dodeli
Zavod, in ga enolično označuje v evidencah obveznih socialnih
zavarovanj.
(3)      
 Registrska številka se dodeli pravni osebi in
fizični osebi, ki je poslovni subjekt, v navezavi z matično
številko poslovnega subjekta, fizični osebi, ki ni poslovni
subjekt, v navezavi z enotno matično številko občana in drugemu
subjektu v navezavi z davčno številko tega subjekta.
(4)      
Že
dodeljena registrska številka se ne more dodeliti drugemu zavezancu
niti po prenehanju poslovanja ali po smrti zavezanca.

 
312.  
člen


(metodološka načela)

Za
zagotovitev enotnega sistema vodenja zbirk podatkov iz 310. in 311.
člena tega zakona se pri vodenju zbirk podatkov uporabljajo enotna
metodološka načela, enotni podatkovni standardi (obeležja,
definicije, klasifikacije in šifranti) ter standardni postopki
oblikovanja in pošiljanja statističnih poročil.

 
313.  
člen


(viri podatkov)
(1)      
Podatki o zavarovanih osebah in zavezancih za prijavo se
zbirajo od zavarovanih oseb in zavezancev za prijavo samih ter iz
obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.        
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz
1. in 3. do 12. točke prvega odstavka 310. člena tega
zakona;

2.        
ministrstva, pristojnega za šolstvo – podatke o statusu
dijaka, študenta in udeleženca izobraževanja odraslih (obdobje
statusa v šolskem ali študijskem letu);

3.        
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve – podatke iz 13. točke 310. člena tega zakona in
1., 3., 4. in 6. do 9. točke 310. člena tega
zakona;

4.        
ministrstva, pristojnega za socialne zadeve – podatke iz
14. in 15. točke 310. člena tega
zakona.
(2)      
Zavod zbirko podatkov iz 310. in 311. člena tega
zakona poveže z zbirkami podatkov upravljavcev iz prejšnjega
odstavka tega člena.

 
314.  
člen


(prijavno odjavna služba)
(1)      
Zavod proti plačilu opravlja prijavno odjavno službo za
nosilce obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
zavarovanja za primer brezposelnosti in zavarovanja za starševsko
varstvo. Povračilo stroškov za vodenje prijavno – odjavne službe se
uredi s pogodbo.
(2)      
Podatki o obveznih zavarovanjih iz prejšnjega odstavka se
evidentirajo v zbirko podatkov o zavarovanih osebah in o zavezancih
za prijavo ter v skladu z dogovorom posredujejo nosilcem socialnih
zavarovanj v dogovorjenih rokih.

 
1st    
Zbirke podatkov s področja uveljavljanja pravic iz
obveznega zavarovanja

 
315.  
člen


(zbirka podatkov o pravicah zavarovanih oseb)

Zbirka podatkov o pravicah zavarovanih oseb vsebuje, poleg
podatkov iz 310. člena tega zakona,naslednje podatke o zavarovani
osebi:

1.        
osebnem zdravniku;

2.        
obravnavi pred imenovanim zdravnikom in zdravstveno
komisijo;

3.        
obravnavi pred invalidsko komisijo in drugim pristojnim
organom, katerega ugotovitev ali odločitev je potrebna za
uveljavljanje pravic;

4.        
zdravstvenih storitvah;

5.        
predpisanih in izdanih zdravilih;

6.        
predpisanih in izdanih živilih;

7.        
predpisanih in prejetij medicinskih in drugih
pripomočkih;

8.        
denarnih dajatvah;

9.        
zdravstvenem stanju, vključno z diagnozo;

10.     
razlogu uveljavljanja zdravstvene oskrbe in druge
pravice;

11.     
začasni zadržanosti od dela;

12.     
izjemnih odobritvah zdravstvenih storitev, zdravil, živil,
medicinskih in drugih pripomočkov;

13.     
strošku zdravstvene oskrbe

14.     
poškodbah po tretji osebi;

15.     
vrsta izdane in prejete listine;

16.     
PIN
številka;

17.     
država pristojnega nosilca;

18.     
država nosilca pristojnega, po kraju stalnega ali
začasnega prebivališča;

19.     
datum izdaje listine;

20.     
datum prejema listine;

21.     
obdobje veljavnosti;

22.     
ime
poslovnega subjekta ali ime in priimek osebe v državi, v kateri
oseba opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene
osebe;

23.     
naslov poslovnega subjekta ali osebe v državi, v kateri
oseba opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene
osebe;

24.     
podatki o stroških zdravstvene oskrbe.
 
316.  
člen


(zbirka podatkov o zdravljenju v tujini)
(1)      
Zbirka podatkov o uveljavljanju pravice do načrtovanega
zdravljenja v tujini vsebuje naslednje podatke:

1.        
osebno ime;

2.        
ZZZS
številka;

3.        
datum prejema vloge;

4.        
mnenje zdravnika izvedenca;

5.        
vrsta zdravstvene storitve;

6.        
vrsta opravljenega postopka oploditve z biomedicinsko
pomočjo;

7.        
podatek o številu opravljenih postopkov oploditve z
biomedicinsko pomočjo;

8.        
država uveljavljanja zdravstvene storitve;

9.        
zaprosilo tujemu nosilcu zavarovanja;

10.     
vrsta odločitve pravna podlaga;

11.     
datum odločitve;

12.     
podatek o neposrednih plačilih;

13.     
podatek o odobrenih povračilih;

14.     
vrsta zdravljenja;

15.     
Ime
in naslov tujega izvajalca;

16.     
mnenje konzilija;

17.     
podatki o stroških zdravljenja;

18.     
podatki o potnih stroških.
(2)      
Zbirka podatkov o uveljavljanju pravice do nujnega in
potrebnega zdravljenja v tujini vsebuje naslednje
podatke:

1.        
osebno ime;

2.        
ZZZS
številka;

3.        
datum prejema vloge;

4.        
mnenje izvedenca Zavoda vrsta zdravstvene
storitve;

5.        
zaprosilo tujemu nosilcu zavarovanja;

6.        
država uveljavljanja zdravstvene storitve;

7.        
vrsta odločitve datum odločitve;

8.        
podatki o stroških zdravljenja.
(3)      
V
zbirki podatkov tujih nosilcev zavarovanja se vodijo naslednji
podatki:

1.        
ime
poslovnega subjekta;

2.        
naslov;

3.        
identifikacijska številka;

4.        
akronim;

5.        
država;

6.        
datum začetka in datum konca veljavnosti.
 
317.  
člen


(zbirka podatkov o uveljavljanju pravice do zdravljenja v tujino
napotenih delavcev)

Zbirka podatkov o uveljavljanju pravice do zdravljenja v
tujino napotenih delavcev vsebuje naslednje podatke:

1.        
osebno ime;

2.        
ZZZS
številka;

3.        
datum prejema vloge;

4.        
mnenje zdravnika izvedenca;

5.        
vrsta zdravstvene storitve;

6.        
zaprosilo tujemu nosilcu zavarovanja;

7.        
država uveljavljanja zdravstvene storitve;

8.        
vrsta odločitve;

9.        
datum odločitve;

10.     
podatki o stroških zdravljenja.
 
318.  
člen


(zbirka podatkov o izvajalcih in dobaviteljih)

Zbirka podatkov o izvajalcih in dobaviteljih vsebuje
naslednje podatke:

1.     
ZZZS
številka izvajalca in dobavitelja;

2.     
davčna številka izvajalca in dobavitelja;

3.     
EMŠO
ali matična številka iz Poslovnega registra Slovenije;

4.     
šifra izvajalca in dobavitelja;

5.     
naziv (polni in skrajšani) in sedež izvajalca in
dobavitelja;

6.     
tip
izvajalca in dobavitelja;

7.     
pravni status izvajalca in dobavitelja;

8.     
vrsto zdravstvene dejavnosti (šifra in naziv);

9.     
datum začetka in prenehanja poslovanja;

10.  
številka poslovnega računa;

11.  
podatki o sklenjeni pogodbi z Zavodom;

12.  
podatki o nadzorih nad izvajalcem in dobaviteljem po tem
zakonu in zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost;

13.  
ime
in priimek, služben elektronski naslov, službena telefonska
številka in poklicna kvalifikacija zdravstvenih delavcev pri
izvajalcu;

14.  
ime
in priimek, služben elektronski naslov in službena telefonska
številka o pooblačenih osebah pri izvajalcu za dostop do določenih
podatkov v informacijskem sistemu Zavoda;

15.  
podatke o izvajalcih iz zbirk podatkov, ki se vodijo v
skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, zakonom, ki ureja
zdravniško službo, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja
zdravstvenega varstva.
 
XII.
POGLAVJE
NADZOR
 
319.  
člen


(splošna določba)
(1)      
Nadzor po tem zakonu izvajata ministrstvo in
Zavod.
(2)      
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona kot prekrškovni
organ izvajata Zdravstveni inšpektorat RS in Zavod.

 

1.        
Nadzor nad Zavodom

 
320.  
člen


(vrste nadzora)

Vlada v okviru svojih pristojnosti organizira in
izvaja:


-          

finančni nadzor,


-          

sistemski nadzor,


-          

upravni nadzor in


-          

inšpekcijski nadzor.


 
321.  
člen


(obseg nadzora)
(1)      
Finančni nadzor obsega nadzor nad:


-          

namensko porabo sredstev za financiranje zdravstvenih programov
rabe sredstev in


-          

namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije v skladu
s predpisi, ki urejajo javne finance.
(2)      
Sistemski nadzor obsega upravni nadzor, ki preverja
zakonitost delovanja Zavoda in strokovni nadzor. V sistemskem
nadzoru, vsak v sklopu svojih pristojnosti, sodelujejo strokovnjaki
s področja zdravstvene dejavnosti, financ, javnega sektorja, in
drugi, glede na odločitev Vlade ter predmet nadzora.
(3)      
Upravni nadzor obsega in se izvaja v skladu s predpisi, ki
urejajo zdravstveno dejavnost.

 
322.  
člen


(izvajalec inšpekcijskega nadzora)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in
predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja Zdravstveni
inšpektorat RS.

 
323.  
člen


(redni in izredni nadzor)
(1)      
Inšpekcijski nadzor se opravi kot redni ali izredni
inšpekcijski nadzor.
(2)      
Redni inšpekcijski nadzor se opravi najmanj enkrat v
obdobju dveh let.
(3)      
Izredni inšpekcijski nadzor se lahko opravi na zahtevo
ministrstva, zavarovanih oseb in druge osebe, ki ima v postopku
položaj stranke.

 
324.  
člen


(končanje nadzornega postopka)
(1)      
Nadzorni postopek iz 321. člena tega
zakona se konča z izdajo poročila.
(2)      
Pred izdajo poročila se Zavod povabi
na razčiščevalni sestanek, kjer lahko zastopnik Zavoda izpodbija
posamezne ugotovitve v osnutku poročila in poda pojasnila k
ugotovitvam. V ta namen se mu vroči osnutek poročila.
(3)      
Če se zastopnik Zavoda ne udeleži
razčiščevalnega sestanka, se šteje, da Zavod ne izpodbija nobene
ugotovitve v osnutku poročila.
(4)      
Če ministrstvo spozna, da je
izpodbijanje ugotovitve utemeljeno, izpodbijano ugotovitev izloči
iz poročila.
(5)      
Rok za ugovor zoper ugotovitve v
predlogu poročila je osem dni in začne teči naslednji dan po
vročitvi predloga poročila Zavodu.
(6)      
Revizijsko poročilo se vroči Zavodu
in drugim organom, za katere ministrstvo oceni, da jih je treba
obvestiti o revizijskih razkritjih.
(7)      
Če je Zavod vložil ugovor zoper
ugotovitve v predlogu poročila, se Zavodu ob vročitvi poročila
vroči tudi odgovor na ugovor.
(8)      
Zoper odgovor iz prejšnjega odstavka
ni pravnega sredstva.

 

2.        
Nadzor Zavoda

 
325.  
 člen


(nadzor Zavoda pri izvajalcih)
(1)      
Zavod je pristojen za izvajanje
nadzora pri izvajalcih v mreži javne zdravstvene službe, in sicer
nad:


-          

izpolnjevanjem pogodb, sklenjenih z izvajalci glede izvajanja
storitev, nad pravilnostjo evidentiranih in obračunanih storitev
ter spoštovanja predpisov v sistemu obveznega
zavarovanja;


-          

skladnostjo obračunanih storitev glede na zdravstveno stanje
zavarovane osebe in strokovne smernice;


-          

upravičenostjo napotovanja med istimi ali različnimi ravnmi
zdravstvene dejavnosti;


-          

predpisovanjem, izdajanjem in zaračunavanjem zdravil, živil in
medicinskih in drugih pripomočkov;


-          

skladnostjo izvajanja zdravstvenih storitev ali programov izven
ordinacijskega časa in obsega dela, dogovorjenega z Zavodom, z
določbami tega zakona.
(2)      
Pri izvajanju nadzora se ne
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
(3)      
Postopek nadzora se določi v
posebnem aktu Zavoda.
(4)      
V primeru kršitev iz prvega odstavka
tega člena Zavod izreče izvajalcu pogodbeno kazen v višini 10 %
zneska nepravilno obračunanih storitev, vendar ne manj kot 50 eur
in ne več kot 50.000 eur. V primeru drugih kršitev pogodbe, ki
nimajo neposrednih finančnih posledic, pogodbena kazen znaša 400
eur za vsak primer.
(5)      
Če izvajalec kršitve ponavlja, lahko
Zavod odpove pogodbo.
(6)      
Natančnejše določbe o višinah
pogodbene kazni se lahko določijo v Programu izvajanju zdravstvenih
storitev.
(7)      
Zavod o obsegu in vsebini izvedenega
nadzora enkrat letno poroča ministrstvu.

 
326.  
člen


(nadzor pri uresničevanju pravic in obveznosti)
(1)      
Zavod po tem zakonu opravlja nadzor
nad:


-          

uresničevanjem pravic in obveznosti delodajalcev in drugih
zavezancev za prijavo v zavarovanje, zlasti glede prijave in odjave
zavarovanih oseb v zavarovanje;


-          

uresničevanjem pravic in obveznosti zavarovanih oseb v obveznem
zavarovanju, zlasti glede ravnanja med začasno zadržanostjo od dela
v delu, za katerega Zavod zagotavlja denarno
nadomestilo;


-          

plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine pri zavarovalnicah, ki
zavarujejo avtomobilsko odgovornost.
(2)      
Zavod opravlja nadzor iz prejšnjega
odstavka na podlagi akta Zavoda.
(3)      
Zavod o obsegu in vsebini izvedenega
nadzora enkrat letno poroča ministrstvu.
(4)      
Globe so prihodek Zavoda.

 
327.  
člen


(pridobivanje podatkov)

Za
izvajanje nadzora izvajalci, delodajalci in druge osebe Zavodu
posredujejo vse potrebne podatke in omogočiti nadzornemu organu
izvajanje nadzora.

 
328.  
člen


(laična kontrola)
(1)      
Zavod v času odobrene začasne zadržanosti od dela, ko se
denarno nadomestilo izplačuje iz obveznega zavarovanja, lahko
izvaja kontrolo ravnanja zavarovanca po navodilu o ravnanju v času
začasne zadržanosti od dela (v nadaljevanju: laično kontrolo).
Laično kontrolo lahko naroči za vsak primer posebej imenovani
zdravnik na podlagi lastne pobude ali na podlagi pobude drugih
organov Zavoda, osebnega zdravnika, pravnih in fizičnih
oseb.
(2)      
Pri
nadzoru izvajalec kontrole (v nadaljevanju: laični nadzornik)
ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili
osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
V primeru ugotovljene kršitve imenovani zdravnik oceni, če so še
podani razlogi za začasno zadržanost od dela. Laični nadzornik nima
pravice do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo.
(3)      
Laični nadzornik se pri opravljanju laične kontrole
izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda Zavod. Ne glede na
določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, se zavarovanec, pri
katerem se opravlja laična kontrola, na zahtevo laičnega nadzornika
identificira z osebnim dokumentom.

 

3.        
Ukrepi nadzora

 
329.  
člen


(vrste ukrepov za odpravo kršitev)
(1)      
V
primeru ugotovljenih nepravilnosti ministrstvo določi ukrepe in
roke za odpravo nepravilnosti.
(2)      
V
primeru ugotovljenih nepravilnosti Zdravstveni inšpektorat
RS:


-          

določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti;


-          

izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(3)      
V
primeru ugotovljenih nepravilnosti Zavod:


-          

določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti;


-          

izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.


 
XIII.
POGLAVJE
KAZENSKE
DOLOČBE
 
330.  
člen


(pravna oseba)
(1)      
Z
globo od 5.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki:


-          

delodajalec, če v predpisanem roku ne vloži prijave v zavarovanje
in odjave iz zavarovanja v skladu s 1. točko prvega odstavka 30.
člena in prvim odstavek 173. člena tega zakona;


-          

Zavodu ne posreduje podatkov, ki jih ta potrebuje za izvajanje
postopkov povračila škode (299. člen);


-          

Zavodu ne posreduje podatkov, ki jih ta potrebuje za izvajanje
nadzorne funkcije (328. člen).
(2)      
Z
globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

 
331.  
člen


(samostojni podjetnik posameznik)
(1)      
Z
globo od 3.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni
podjetnik posameznik, ki:


-          

v predpisanem roku ne vloži prijave v zavarovanje in odjave iz
zavarovanja v skladu s 1. točko prvega odstavka 30. in 173. členom
tega zakona;


-          

Zavodu ne posreduje podatkov, ki jih ta potrebuje za izvajanje
postopkov povračila škode (299. člen);


-          

Zavodu ne posreduje podatkov, ki jih ta potrebuje za izvajanje
nadzorne funkcije (328. člen).
(2)      
Z
globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika.

 
XIV.
POGLAVJE
PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
 
1st    
Prehodne določbe za področje zavarovanih oseb

 
332.  
člen


(uskladitev določb o zavarovanih osebah)
(1)      
Zavod z dnem uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti
uredi prijavo v zavarovanje zavarovane osebe, ki je bila do
uveljavitve tega zakona vključena v obvezno zavarovanje iz naslova
opravljanja kmetijske dejavnosti za enak obseg pravic kot
zavarovana oseba iz druge alinee četrtega odstavka 15. člena Zakona
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07,
76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13,
99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 –
ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), in o tem
obvesti zavarovano osebo.
(2)      
Zavarovane osebe, ki so bile do uveljavitve tega zakona
obvezno zavarovane iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti po
drugi alinei četrtega odstavka 15. člena ZZVZZ, kot vrhunski
športniki in vrhunski šahisti - člani telesnokulturnih in šahovskih
organizacij v Republiki Sloveniji po 8. točki prvega odstavka 15.
člena ZZVZZ, kot osebe s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja,
ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo uporabljati pravic
iz tega naslova po 13. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, in
kot družinski člani osebe, zavarovane pri tujem nosilcu
zdravstvenega zavarovanja, ki imajo stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji ter niso zavarovani kot družinski člani pri tujem nosilcu
zdravstvenega zavarovanja osebe po 14. točki prvega odstavka 15.
člena ZZVZZ, uskladijo lastnost zavarovanca po določbah tega zakona
v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. Če zavarovane osebe ne
uskladijo lastnosti zavarovanca v predpisanem roku, vloži odjavo iz
zavarovanja z dnem izteka 30 dnevnega roka Zavod in o vloženi
odjavi iz zavarovanja obvesti zavarovano osebo.
(3)      
Zavarovane osebe, ki so se na podlagi 3. podtočke točke b)
20. člena ZZVZZ vključile v obvezno zavarovanje kot družinski člani
starši, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih
zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih
sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, ohranijo
lastnost zavarovane osebe družinskega člana do prenehanja pogojev
za obvezno zavarovanje.
(4)      
Z
uveljavitvijo tega zakona preneha veljati deveti odstavek 413.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2012-01-3693">
96/12</a>, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-1516">
39/13</a>, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3549">
99/13</a> – ZSVarPre-C,
<a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3675">
101/13</a> – ZIPRS1415,
<a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-1808">
44/14</a> – ORZPIZ206,
<a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-3442">
85/14</a> – ZUJF-B, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-3951">
95/14</a> – ZUJF-C, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-3499">
90/15</a> – ZIUPTD in <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-4087">
102/15</a>).
(5)      
Z
uveljavitvijo tega zakona preneha veljati drugi odstavek 30. člena
Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS,
št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 –
ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US in
51/16 – odl. US). Upravičencem do plačila prispevka za obvezno
zdravstveno zavarovanje Zavod po uradni dolžnosti uskladi lastnost
zavarovanca po 19. členu tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega
zakona in o izvedeni prijavi v zavarovanje obvesti zavarovano
osebo.

 
333.  
člen


(podatek o pravici do kritja razlike do polne
vrednosti)

Do
uveljavitve 3. točke 356. člena tega zakona se v 14. točki 310.
člena tega zakona v zbirki podatkov zavarovanih oseb vodi podatek
o priznani pravici do kritja razlike do polne vrednosti
priznana v skladu s predpisi, ki urejajo uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev (obdobje, za katerega je priznana pravica,
identifikator odločbe, s katero je bila pravica priznana in
podatek, kateri center za socialno delo je pravico priznal oziroma
začel postopek za priznanje pravice).

 
334.  
člen


(uporaba prejšnjih predpisov)
(1)      
Zbirke podatkov zavarovanih oseb, ki je bila uvedena in
vodena v skladu s predpisi, veljavnih do uveljavitve tega zakona,
se od začetka uporabe tega zakona vodi na način, ki ga določa ta
zakon.
(2)      
Postopki ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe, začeti
pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo v skladu s predpisi, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona, lastnost zavarovane osebe pa
oseba pridobi v skladu z veljavnim zakonom.

 
2nd  
Prehodne določbe s področja prispevkov

 
335.  
člen


(zdravstveno nadomestilo)

Mesečni znesek zdravstvenega nadomestila po tem zakonu se
prvič odmeri za obdobje izračuna julij 2019 do junij
2020.

 
336.  
člen
(prva
uskladitev zdravstvenega nadomestila)

Višina zdravstvenega nadomestila se v skladu z določbo
sedmega odstavka 197. člena tega zakona prvič uskladi do 1. aprila
2019.

 
337.  
člen


(pobiranje prispevkov)

Finančna uprava začne izvajati aktivnosti nadzora nad
obračunavanjem in plačevanjem prispevkov ter izterjavo zapadlih
prispevkov za obvezno zavarovanje določene s te zakonom
najpozneje tri mesece po uveljavitvi
tega zakona.

 
338.  
člen


(prispevek delodajalca za zavarovance iz 14. člena tega
zakona)

Ne
glede na določbo druge alineje 139. člena tega zakona je do
ureditve v predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zavezanec za plačilo
prispevka delodajalca za zavarovance iz 14. člena tega zakona
Republika Slovenija.

 
339.  
člen


(spreminjanje prispevne stopnje za poškodbo pri delu in poklicno
bolezen)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na spremenjeno stopnjo
za zavarovanje za primere poškodbe pri delu in poklicno bolezen se
začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega
zakona.

 
3rd    
Prehodne določbe s področja pravic

 
340.  
člen


(predpis zdravila na recept s splošnim imenom)

Prvi
odstavek 94. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem
uveljavitve Seznama skupin zdravil s splošnim imenom.

 
341.  
člen


(predpis magistralnega zdravila na recept do razvrstitve na liste
zdravil)

Do
razvrstitve magistralnega zdravila na liste zdravil se magistralno
zdravilo predpisuje na recept z imenom sestavin v skladu s
predpisi, ki urejajo predpisovanje in izdajanje zdravil za uporabo
v humani medicini, in Seznamom magistralnih zdravil, ki je Priloga
Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št.
30/03 – prečiščeno besedilo, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05,
86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12,
106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 in 85/14; v nadaljnjem besedilu:
Pravila).

 
342.  
člen


(recept za osebno rabo)

Generalni direktor Zavoda izda splošni akt iz sedmega
odstavka 98. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega
zakona.

 
343.  
člen


(splošni akt Zavoda za uresničevanje pravice do zdravila in
živila)

Svet
Zavoda sprejme splošni akt Zavoda iz 102. člena tega zakona v enem
letu po uveljavitvi tega zakona.

 
344.  
člen


(nakup zdravila in živila v državah članicah EU in tretjih državah
do začetka elektronske izmenjave recepta in recepta
EU)
(1)      
Do
začetka elektronske izmenjave recepta in recepta EU med državami
članicami EU oziroma do začetka elektronske izmenjave recepta s
tretjimi državami, se zaradi uveljavljanja pravice do zdravila in
živila iz 163. in 164. člena tega zakona uporabljajo določbe tega
člena.
(2)      
Zaradi uveljavljanja pravice na podlagi recepta iz prvega
in tretjega odstavka 163. člena tega zakona se predpiše recept v
papirni obliki, če zavarovana oseba to zahteva:

1.        
ob
predpisu zdravila in živila namesto recepta v elektronski
obliki;

2.        
po
predpisu recepta v elektronski obliki v roku za predložitev recepta
iz 95. člena tega zakona.
(3)      
Zaradi uveljavljanja pravice iz 164. člena tega zakona se
predpiše recept v papirni obliki, če zdravila ni mogoče zamenjati z
drugim zdravilom s Seznama skupin zdravil z splošnim imenom ali
živila ni mogoče zamenjati s primerljivim živilom in zavarovana
oseba to zahteva:

1.        
ob predpisu zdravila
in živila namesto recepta v elektronski obliki;

2.        
po predpisu recepta
v elektronski obliki v 14 dneh po izteku roka za predložitev
recepta iz 95. člena tega zakona in če predloži potrdilo o
deficitarnosti iz 2. točke prvega odstavka 164. člena tega
zakona.
(4)      
V
primeru iz 2. točke drugega odstavka in 2. točke tretjega odstavka
tega člena recept v papirni obliki predpiše zdravnik, ki je
predpisal recept v elektronski obliki, ali splošni osebni zdravnik
oziroma osebni otroški zdravnik, če na recept v elektronski obliki
še ni bila izdana predpisana količina zdravila ali živila, pri
čemer sočasno zaključi recept v elektronski obliki.
(5)      
Če
je predpisan recept iz prejšnjega odstavka, začne teči rok za
predložitev recepta iz 95. člena tega zakona, ki se uporablja pri
uveljavljanju pravice iz 163. in 164. člena tega zakona, od
predpisa recepta v elektronski obliki.
(6)      
Zavarovana oseba lahko na podlagi recepta iz drugega in
tretjega odstavka tega člena prevzame zdravilo in živilo v lekarni
v Republiki Sloveniji po izteku roka za predložitev recepta iz 95.
člena tega zakona, in sicer:

1.        
v petih dneh od
dokončnosti odločitve o vlogi za izdajo odločbe o predhodni
odobritvi povračila stroškov zdravila in živila, če priloži
listino, iz katere izhaja, da je vlogo vložila v roku za
predložitev recepta iz 95. člena tega zakona, ki jo lekarna hrani
skupaj z receptom;

2.        
v 14 dneh po izteku
roka za predložitev recepta iz 95. člena tega zakona, če priloži
potrdilo o deficitarnosti iz 2. točke prvega odstavka 164. člena
tega zakona, ki ga lekarna hrani skupaj z receptom.
(7)      
V
primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka zavarovana oseba v treh
dneh od prevzema zdravila in živila o tem pisno obvesti Zavod, če
še ni izdana dokončna odločitev o vlogi za izdajo odločbe o
predhodni odobritvi povračila stroškov zdravila in
živila.

 
345.  
člen

(akti Zavoda za zagotavljanje medicinskih in drugih
pripomočkov)
(1)      
Zavod sprejme splošne akte iz 105. člena, drugega in
sedmega odstavka 106. člena tega zakona ter pogoje za zagotavljanje
medicinskih in drugih pripomočkov iz 233. člena tega zakona v enem
letu od uveljavitve tega zakona.
(2)      
Zavod s soglasjem ministra sprejme splošna akta iz drugega
odstavka 235. in iz 236. člena tega zakona v enem letu od
uveljavitve tega zakona.

 
346.  
člen

(uradna evidenca medicinskih pripomočkov na nacionalni
ravni in Seznam medicinskih pripomočkov)
(1)      
Minister sprejme predpis o vzpostavitvi uradne evidence
medicinskih pripomočkov na nacionalni ravni iz tretjega odstavka
235. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(2)      
Minister vzpostavi celotno uradno evidenco iz prejšnjega
odstavka v enem letu po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega
odstavka.
(3)      
Zavod sprejme Seznam medicinskih pripomočkov v enem letu
po vzpostavitvi evidence iz prejšnjega odstavka.
(4)      
Postopki za vzpostavitev Seznama medicinskih pripomočkov,
ki so že začeti, se lahko zaključijo, ne da bi se čakalo na uradno
evidenco medicinskih pripomočkov na nacionalni ravni. Seznam
medicinskih pripomočkov, ki bo veljaven v času vzpostavitve uradne
evidence iz drugega odstavka tega člena, Zavod z uradno evidenco
uskladi v šestih mesecih.

 
4th    
Prehodne določbe s področja Zavoda

 
347.  
člen


(delovanje Zavoda)
(1)      
Skupščina in upravni odbor Zavod, ki delujeta ob
uveljavitvi tega zakona, delujeta še naprej v isti sestavi
do
konstituiranja prvega sveta Zavoda po tem zakonu.
(2)      
Svet
Zavod se konstituira v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(3)      
Zavod uskladi statut in druge splošne akte Zavoda v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
(4)      
Statut in drugi splošni akti Zavod, ki so se uporabljali
do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo še naprej, do sprejema
novih, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega
zakona.

 
348.  
člen


(portal eLista zdravil)
(1)      
Zavod vzpostavi portal eLista zdravil v petih letih po
uveljavitvi tega zakona.
(2)      
Zavod na svoji spletni strani objavi datum začetka uporabe
posamezne funkcije portala eLista zdravil najmanj 30 dni pred tem
datumom.
(3)      
Do
datuma začetka uporabe posamezne funkcije portala eZdravila za
elektronsko vročanje, se dokumenti vročajo po pošti, pri čemer
natančnejši način vročanja določi Zavod s splošnim
aktom.

 
349.  
člen


(Seznam predpisanih zdravil z imenom)
(1)      
Minister sprejme predpis iz četrtega odstavka 256. člena
tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2)      
Minister sprejme Seznam predpisanih zdravil z imenom v
treh mesecih po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega
odstavka.

 
350.  
člen


(Seznam skupin zdravil s splošnim imenom)

Generalni direktor Zavoda sprejme Seznam skupin zdravil s
splošnim imenom v šestih mesecih po uveljavitvi Seznama predpisanih
zdravil z imenom.

 
351.  
člen


(najvišja priznana vrednost za skupine medsebojno zamenljivih
zdravil)

Do
uveljavitve Seznama skupin zdravil s splošnim imenom se za
določanje najvišje priznane vrednosti iz drugega odstavka 263.
člena tega zakona uporablja seznam medsebojno zamenljivih zdravil,
določen s predpisi, ki urejajo zdravila.

 
352.  
člen


(splošni akt Zavoda glede vključitve zdravil med
pravice)

Svet
Zavoda sprejme splošni akt Zavoda iz 267. člena tega zakona v enem
letu po uveljavitvi tega zakona.

 
353.  
člen


(splošni akt Zavoda glede vključitve živil med
pravice)

Svet
Zavoda sprejme splošni akt Zavoda iz 287. člena tega zakona v enem
letu po uveljavitvi tega zakona.

 
5th    
Skupne prehodne določbe

 
354.  
člen


(splošni akt Zavoda o kartici zdravstvenega
zavarovanja)

Generalni direktor Zavoda sprejme splošni akt Zavoda iz
šestega odstavka 293. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi
tega zakona.

 
355.  
člen


(izdaja podzakonskih predpisov)
(1)      
Minister in Zavod izdata podzakonske predpise po tem
zakonu v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
(2)      
Do
uveljavitve podzakonskih predpisov iz prejšnjega odstavka se, v
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2006-01-4833" target=
"_blank" title=
"Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji">
114/06</a>
–
ZUTPG, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-4489" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">
91/07</a>, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2008-01-3348" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">
76/08</a>, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-3387" target=
"_blank" title=
"Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev">62/10</a>
–
ZUPJS, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2011-01-3723" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">
87/11</a>, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2012-01-1700" target=
"_blank" title="Zakon za uravnoteženje javnih financ">40/12</a>
–
ZUJF, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-0785" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela">
21/13</a> – ZUTD-A, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3306" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">
91/13</a>, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3548" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev">
99/13</a>
–
ZUPJS-C, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3549" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih">
99/13</a>
–
ZSVarPre-C, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-4125" target=
"_blank" title=
"Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja">
111/13</a>
–
ZMEPIZ-1, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-3951" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ">
95/14</a>
–
ZUJF-C in <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-1930" target=
"_blank" title=
"Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev">
47/15</a> – ZZSDT).

 
356.  
člen


(uskladitev drugih zakonov)
1st    
(Zakon o mednarodni zaščiti)

V
Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 22/16) se v prvem
odstavku 86. člena osma alineja 2. točke spremeni tako, da se
glasi:

"-
zdravila z receptne liste za zdravljenje zdravstvenih stanj iz te
točke,".
2nd  
(Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb)

V
Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb mednarodni zaščiti
(Uradni list RS, št. 65/05) se v prvem odstavku 27. člena osma
alineja 2. točke spremeni tako, da se glasi:

"-
zdravila z receptne liste za zdravljenje zdravstvenih stanj iz te
točke,".

3. (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev)

V
Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS,
št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 –
ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US,
51/16 – odl. US in 88/16) se naslov poglavja "8. Pravica do kritja
razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev" spremeni tako, da
glasi "8. Pravica do plačila zdravstvenega nadomestila".

Določba 29. člena se spremni tako, da se glasi:
"29.
člen

(1)     Pravico do plačila
zdravstvenega nadomestila imajo zavarovanci in po njih zavarovani
družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči
oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne
pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za
pridobitev varstvenega dodatka.

(2)     Zavarovanec oziroma po njem
zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz
prejšnjega odstavka z odločbo centra za socialno delo. O pravici iz
prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči po uradni
dolžnosti, če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči, in
je, kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ni
treba posebej uveljavljati, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi,
da te pravice ne želi.

(3)     Osebe iz prvega odstavka tega
člena so upravičene do plačila zdravstvenega nadomestila največ za
obdobje, za katero se jim lahko dodeli denarna socialna
pomoč.

(4)     Ministrstvo obvesti o
številki, datumu in obdobju veljavnosti izdane odločbe za
posameznega upravičenca iz prvega odstavka tega člena Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki te podatke vodi v evidenci
zavarovanih oseb.".

4. (Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev
pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja)

V
Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS,
št. <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-4125">
111/13</a> in <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-4072">
97/14</a>) se spremeni tretji odstavek 57. člena tako, da
se glasi:

»V
primerih enakovrednih zavarovalnih podlag se obdobja zavarovanja iz
prvega odstavka tega člena uredijo upoštevajoč polni delovni čas,
tako da skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, pri
čemer ima kasneje nastala zavarovalna podlaga prednost pred prej
nastalimi zavarovalnimi podlagami.«

 
357.  
člen


(postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona)
(1)      
Postopki, začeti pred dnevom uveljavitve tega zakona, se
zaključijo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(2)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se postopki odločanja o izjemnih
odobritvah zobno-protetične rehabilitacije s pomočjo zobnih
vsadkov, ki se začnejo pred dnevom uporabe določb iz 55. in drugega
in tretjega odstavka 66. člena tega zakona, končajo na podlagi 90.
člena tega zakona in ob upoštevanju 55. člena in drugega in
tretjega odstavka 66. člena tega zakona.
(3)      
Ne
glede na prvi odstavek tega člena se postopki odločanja o pravici
do povračila potnih stroškov za potovanja, ki so bila opravljena do
vključno zadnjega dne v mesecu, v katerem začne veljati ta zakon,
končajo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega
zakona.

 
358.  
člen


(prenehanje veljavnosti)

Z
dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:


-       

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: Uradni
list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2006-01-4833" target=
"_blank" title=
"Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji">

114/06</a> 
– ZUTPG, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-4489" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">

91/07</a>,
<a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2008-01-3348"
target="_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">

76/08</a>,
<a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-3387"
target="_blank" title=
"Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev">
62/10</a> 
– ZUPJS, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2011-01-3723" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">

87/11</a>,
<a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2012-01-1700"
target="_blank" title=
"Zakon za uravnoteženje javnih financ">
40/12</a> 
– ZUJF, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-0785" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela">
21/13</a> 
– ZUTD-A, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3306" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju">

91/13</a>,
<a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3548"
target="_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev">

99/13</a> 
– ZUPJS-C, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-3549" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih">

99/13</a> 
– ZSVarPre-C, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-4125" target=
"_blank" title=
"Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja">

111/13</a> 
– ZMEPIZ-1, <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-3951" target=
"_blank" title=
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ">

95/14</a> 
– ZUJF-C in <a href=
"http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-1930" target=
"_blank" title=
"Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev">
47/15</a> 
– ZZSDT);


-       

Sklep o določitvi seznama zahtevnejših medicinsko tehničnih
pripomočkov, o upravičenosti katerih z odločbo odloča imenovani
zdravnik Zavoda št. 9001-15/2007-DI/2, s spremembami in
dopolnitvami;


-       

5. točka prvega odstavka 66. člena, 4., 5. in. 6. točka prvega
odstavka in tretji odstavek 84. člena, 94. člen, 10., 11. in 21.
točka tretjega odstavka 114. člena, 1. in 2. točka 115. člena in
214. člen Pravil;


-       
Sklep o
kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih, št. 9001-16/2011-DI/8 z
dne 19. 5. 2011 in št. 9001-10/2013-DI/16 z dne 16. 10.
2013;


-       
Pravilnik o
vsebini preizkusa psa vodiča slepih, št. 5504-44/2005/11 z dne 13.
9. 2005.


 
359.  
člen


(uporaba doslej veljavnih predpisov in sprejem predpisa za tehnične
pripomočke)
(1)      
Predpisi iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega člena
se uporabljajo do ureditve zagotavljanja psa vodiča slepih,
predvajalnika zvočnih zapisov, Brajevega pisalnega stroja, Brajeve
vrstice, bele palice za slepe in ultrazvočne palice iz državnega
proračuna.
(2)      
Minister, pristojen za invalide, sprejme splošni akt o
zagotavljanju tehničnih pripomočkov iz prejšnjega odstavka v roku 6
mesecev od uveljavitve tega zakona.
(3)      
Ne
glede na prejšnji odstavek se že od uveljavitve tega zakona
tehnični pripomočki iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo v
breme državnega proračuna.
(4)      
Oseba, ki je tehnični pripomoček pridobila v breme
obveznega zavarovanja:


-                    

ima v breme državnega proračuna pravico do predvajalnika zvočnih
zapisov, bele palice za slepe in ultrazvočne palice po izteku
trajnostne dobe predhodno prejetega istovrstnega
pripomočka,


-                    

ima v breme državnega proračuna pravico do psa vodiča slepih po
poteku delovne dobe predhodno pridobljenega,


-                    

nima v breme državnega proračuna pravice do Brajevega pisalnega
stroja ali Brajeve vrstice.
(5)      
Pes
vodič slepih, ki je bil zavarovani osebi dan v uporabo na podlagi
določb Pravil, z dnem uveljavitve tega zakona postane last
zavarovane osebe. Zavod prevzame stroške glede psa vodiča slepih do
konca njegove delovne dobe v obsegu določb pogodbe o zagotovitvi
psa vodiča (za obdobje najmanj 6 let od dodelitve, oziroma dokler
je pes sposoben opravljati vodenje slepe osebe).

 
360.  
člen


(začetek veljavnosti)

Ta
zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.

 

 

Vir: Spletne strani Ministrstva za zdravje RS
[03.02.2017].

 
</div>
</body>
</html>

ARHIV

NOVICE

TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PRIRASTOM
TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PR ...
20.10.2026 - 14:52:21
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI SPRAŠUJETE, SUPERDAVČNA AI ODGOVARJA!
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI S ...
13.10.2026 - 11:42:20
Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18

ARHIV

Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-1 (predlog z dne 01.02.2017 za javno obravnavo) (06.02.2017)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE