www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>ZAKONO DOHODNINI</title>

</head>

<body >

Iz
poglavja:

Davčna zakonodaja/Dohodnina/ZDOH

</div>

ZAKON O DOHODNINI

(uradno prečiščeno besedilo)

(ZDoh-1-UPB1)

Datum veljavnosti neuradno prečiščenega
besedila v prikazani vsebini:

od 01.06.2005 naprej!

Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila v
prikazani vsebini:

od 01.06.2005 naprej!

Uradni
list RS, št. 17/05 in 53/05.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja
dohodnine.

(2) Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.

2. člen

(uporaba zakona)

Dohodnina se ugotavlja po določbah zakona, ki velja
na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

3. člen

(pripadnost dohodnine)

Dohodnina je prihodek državnega proračuna, če ni z zakonom
drugače določeno.

II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI

4. člen

(zavezanec za dohodnino)

Zavezanec in zavezanka za dohodnino je fizična oseba (v
nadaljnjem besedilu: zavezanec).

5. člen

(obseg davčne obveznosti)

(1) Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu:
rezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov, ki
imajo vir izven Slovenije.

(2) Nerezident in nerezidentka (v nadaljnjem besedilu:
nerezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Sloveniji.

1. Rezidentstvo

6. člen

(rezident)

Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem
letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v
Sloveniji;

2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v
diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali
misiji Republike Slovenije pri Evropski komisiji, kot javni uslužbenec z
diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski
član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;

3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju
preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:

a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu,
mednarodni misiji Republike Slovenije ali misiji Republike Slovenije pri
Evropski komisiji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji,
brez diplomatskega ali konzularnega statusa;

b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem
organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti
takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;

c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti,
Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski
investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti,
ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;

4. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih
osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali

5. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v
Sloveniji skupno več kot 183 dni.

7. člen

(nerezident)

(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec
nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali
konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali
mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali
vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski
državljan;

2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela
kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni
slovenski državljan;

3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:

a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni
misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni
slovenski državljan;

b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji,
ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na
podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za
svojega rezidenta;

4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve
kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,

b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred
prihodom v Slovenijo,

c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji in

d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni;

5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno
zaradi študija ali zdravljenja.

(2) O izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega
odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno
potrdilo.

2. Vir dohodka

8. člen

(splošno o virih dohodka)

Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli od
določb tega poglavja mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji.

9. člen

(vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja storitev
in poslov)

Dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja
storitev in poslov imata vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev oziroma
posel opravi v Sloveniji.

10. člen

(vir dohodka, če je dohodek izplačal rezident ali
poslovna enota nerezidenta v Sloveniji)

(1) Dohodki imajo vir v Sloveniji, če je dohodek
izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota nerezidenta
po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in sicer:

1. dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja
storitev in poslov, če se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne
osnove rezidenta ali poslovne enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj
Slovenije ali bi bil odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna enota
nerezidenta bil zavezanec oziroma ne bi bil oproščen dohodnine ali davka od
dohodkov pravnih oseb;

2. dohodek, izplačan delojemalcem, tudi članom
uprave, članom nadzornih svetov ali drugim osebam, ki opravljajo podobno
funkcijo, iz dobička;

3. pokojnine in drugi dohodki iz naslova
pokojninskega in invalidskega zavarovanja;

4. dividende;

5. obresti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice in
dohodek iz oddajanja premoženja v najem, razen v primeru, če je dohodek
izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri
izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije;

6. vsak drug dohodek, za katerega ni mogoče določiti vira
po 9., 11. do 14. členu ali po drugih določbah tega člena, razen v primeru, če
je dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem
zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb, šteje za odbitno
postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije.

(2) Za poslovno enoto nerezidenta po tem zakonu se šteje
poslovna enota nerezidenta, določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.

11. člen

(vir dohodka iz opravljanja dejavnosti)

(1) Dohodek, ki ga pridobi rezident z opravljanjem
dejavnosti, ima vir v Sloveniji, razen dohodka, ki ga pridobi z opravljanjem
dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.

(2) Dohodek, ki ga pridobi nerezident z opravljanjem dejavnosti
v ali preko poslovne enote v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.

(3) Šteje se, da je dohodek od premičnin, ki so del
poslovnega premoženja poslovne enote, vključno z dohodkom od odtujitve te
poslovne enote, pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne
enote.

12. člen

(vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz
kmetijske in gozdarske dejavnosti)

(1) Dohodek od nepremičnine in pravic na
nepremičnini, vključno z dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je
v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.

(2) Dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine iz
prvega odstavka tega člena je tudi dobiček iz kapitala od odsvojitve lastniških
deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi
obliki organiziranja, katerih več kot 50% vrednosti izhaja posredno ali
neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji.

(3) Dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki
se opravlja na zemljiščih, ki so v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.

13. člen

(vir dohodka od vrednostnih papirjev in lastniških
deležev)

Dohodki od:

1. vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih
papirjev, ki jih izdajo:

a) Republika Slovenija, Banka Slovenije ali
samoupravne lokalne skupnosti,

b) gospodarske družbe, zadruge in druge oblike
organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, in

2. lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev
v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala,
doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v Sloveniji.

14. člen

(vir dohodka iz vzajemnih skladov)

Dohodek iz vzajemnega sklada ima vir v Sloveniji, če vzajemni
sklad upravlja družba za upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

III. PREDMET OBDAVČITVE

15. člen

(predmet obdavčitve)

(1) Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki
so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu
letu.

(2) Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na
vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo
oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet.

(4) Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi
primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.

(5) Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu,
v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je
dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na
razpolago fizični osebi.

16. člen

(splošna pravila)

(1) V primeru transakcij in izplačil dohodkov med
povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo
primerljive tržne cene.

(2) Metode za določanje primerljive tržne cene so
določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali
katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega
člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega
zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje
in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za
zakonca se šteje tudi oseba, ki živi z zavezancem v življenjski skupnosti, ki
je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima
lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki
vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških
deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima
določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno
v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

(4) Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo,
se šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla,
razen v primeru, če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos
premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo osebo, če ni s
tem zakonom drugače določeno.

(5) Dohodek iz premoženja vzdrževanega otroka do 18.
leta starosti se prišteva k dohodku tistega od staršev, ki za navedenega otroka
uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, ali tistemu od
staršev, ki ima višje dohodke, če nobeden od staršev ne uveljavlja posebne olajšave
za vzdrževanega otroka.

(6) Pridobljeni dohodek in nastali stroški v tuji
valuti se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Preračun se
opravi na dan pridobitve dohodka oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

(7) Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 25.
člena, iz 27. člena, iz šestega odstavka 79. člena ter iz tretjega odstavka 90.
člena tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali oseba, s katero zavezanec živi
v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska
zveza, otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok osebe, s katero
zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu,
ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot
zakonska zveza ter starši in posvojitelji zavezanca.

(8) Dohodek, prejet v naravi, se poveča s
koeficientom davčnega odtegljaja, če:

1. v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni
postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja
od tega dohodka, in

2. ni drugega dohodka zavezanca prejetega v denarju pri
izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka
lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

17. člen

(dohodek)

Dohodki po tem zakonu so:

1. dohodek iz zaposlitve, ki vključuje tudi dohodek
iz opravljanja storitev, razen dohodka iz opravljanja storitev, ki se šteje za
dohodek iz 2. točke tega člena,

2. dohodek iz dejavnosti,

3. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,

4. dohodek iz premoženja,

5. dobiček iz kapitala,

6. drugi dohodki.

18. člen

(pravila določanja dohodka)

(1) Pri opredeljevanju ali je posamezni dohodek iz
zaposlitve ali dohodek iz dejavnosti, se uporabljajo kriteriji, na podlagi
katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v odvisnem ali v
neodvisnem razmerju pri opravljanju dela ali storitev. Pri opredeljevanju
narave razmerja se izhaja iz naslednjih kriterijev:

1. nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem dela ali
storitev,

2. osebno opravljanje dela ali storitev,

3. zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje
dela ali storitev,

4. prevzemanje finančnih in drugih tveganj ter
odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,

5. način opravljanja dela ali storitev ter način
plačila,

6. pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje
odgovornosti v zvezi s tem,

7. neposredna udeležba na dobičku ali izgubi,
izhajajoči iz opravljanja dela ali storitev, ki se uporabijo na podlagi dejstev
in okoliščin posameznega primera.

(2) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve
in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz
zaposlitve.

(3) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti
in delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz
dejavnosti.

19. člen

(kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu)

Ne glede na 17. člen tega zakona se za dohodke fizične
osebe po tem zakonu ne štejejo:

1. dediščine in volila, razen tistih, ki jih fizična
oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 33. člena tega zakona;

2. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni
delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe,
ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi
z opravljanjem dejavnosti iz 33. člena tega zakona;

3. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre
na srečo;

4. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi
zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki
ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, ali izplačila na
podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem premoženju, in za škodo v
zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je
določena v 57. členu tega zakona;

5. sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba
na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno
opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja
opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na obveznosti te fizične
osebe, ki opravlja dejavnost, po poglavju III.2.

20. člen

(oprostitev plačila dohodnine)

Dohodnine se ne plača od:

1. denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi
naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči,
ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v
33. členu tega zakona in v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, kot je določena v 57. členu tega zakona;

2. subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi
izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen dohodkov, ki jih posameznik
prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 33. členu tega
zakona, in v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, kot je določena v 57. členu tega zakona;

3. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov,
storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi zakona o
vojnih invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o posebnih pravicah
žrtev vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona o vojnih veteranih in
zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in zakona o republiških
priznavalninah, razen prejemkov, ki predstavljajo redni dohodek;

4. doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik
prejme po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v
vojni za Slovenijo 1991;

5. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov,
storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ter na
podlagi obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,
razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega
zavarovanja;

6. vrnitve premoženja in odškodnine, prejete v skladu
z zakonom, ki ureja denacionalizacijo;

7. odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih
poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali poškodovanja osebnega
premoženja, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja
nadomestilo za izgubljeni dohodek, vključno z zamudnimi obrestmi. Med navedene odškodnine
je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja
osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izven sodne poravnave, ki
ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne
presega utemeljen in razumen znesek, ki je običajen za odškodnine, izplačane na
podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;

8. odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu
z zakonom, ki ureja kazenski postopek;

9. odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja
povrnitev škode osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali
krvnih pripravkov in odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved
proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje sredstev za
prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno;

10. odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine
žrtvam vojnega in povojnega nasilja, vključno z dohodki, ki jih upravičenec
doseže ob prvi prodaji obveznic, ki jih je izdala Republika Slovenija za
poplačilo odškodnine, in podobne odškodnine, ki jih žrtve vojnega in povojnega
nasilja prejmejo iz tujine;

11. starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka,
ki jih upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke;

12. otroškega dodatka in dodatka za nego za otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na podlagi
zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;

13. preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi
sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih
o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in od nadomestila preživnine,
izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;

14. nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z
zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;

15. rejnin, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z
zakonom, ki ureja rejniško dejavnost;

16. denarnih pomoči za brezposelnost, ki se
izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer
brezposelnosti;

17. pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna
lokalna skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja
socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;

18. prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so
vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo;

19. invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za
posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ter nadomestilo za invalidnost po zakonu o družbenem
varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;

20. varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju;

21. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakonu o vojnih veteranih, zakonu o
vojnih invalidih in zakonu, ki ureja socialno varstvo, ter dodatka za tujo nego
in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;

22. štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi,
ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v
zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in
sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih
štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna
organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna
ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek
ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev; učenec, dijak ali študent za
polni učni ali študijski čas je oseba, katere primarna dejavnost je študij;

23. prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in
stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent
za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z
namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči
delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;

24. prejemkov v obliki regresiranja oziroma
subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev,
dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v
vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu ter zakona o
vrtcih financirajo iz proračuna države ali občine;

25. prejemkov, ki jih osebam s statusom begunca v Sloveniji,
osebam z začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno začasno
zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali mednarodna organizacija v
skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem zatočišču in drugimi predpisi;

26. pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene
osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja
humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem
interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij,
ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status
invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;

27. pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih
ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja
ustanove;

28. nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je
zavezanec dal na razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, in od povračila škode navedeni osebi v skladu z
zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in zakonom o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami;

29. enkratne denarne pomoči po zakonu o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;

30. izplačil stroškov in nagrad osebam za tajno
policijsko delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na
podlagi zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo
koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci ter od
izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim pridobivanjem podatkov na podlagi
zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji;

31. enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača
sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne
ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, elementarne
in druge nezgode), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga
sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;

32. obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih
za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna
lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;

33. dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, ki
niso določene v 86. členu tega zakona in od odsvojitve izvedenih finančnih
instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do
nakupa delnic ali pridobitve drugega premoženja; navedena določba ne vpliva na
davčno obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost po poglavju III.2 tega
zakona;

34. denarne nagrade za osvojeno medaljo na
olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih, ki se izplača iz
proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za izvajanje letnega programa
športa na državni ravni;

35. od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o
vojaški službi v rezervni sestavi, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega
zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v
izrednem in vojnem stanju);

36. od dohodkov, vključno s povračili stroškov,
prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka;

37. prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi
v okviru strojnih krožkov, ki jih pridobi gospodinjstvo iz šestega odstavka 60.
člena tega zakona, ki se mu dohodek ugotavlja na podlagi 57. člena tega zakona,
v višini in pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance v soglasju
z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;

38. plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske
programe.

21. člen

(oprostitev plačila dohodnine za nerezidente)

(1) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident
ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz
kapitala vir v Sloveniji samo po 13. členu tega zakona in če vrednostni papir
ali lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža
iz drugega odstavka 86. člena tega zakona.

(2) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, fizična
oseba, ki je rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od obresti od posojil, od obresti od
dolžniških vrednostnih papirjev, od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah
ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, ki imajo vir v Sloveniji,
ter od dohodkov iz vzajemnih skladov in dobičkov iz kapitala, ki imajo vir v
Sloveniji in se obravnavajo kot obresti, če je upravičeni lastnik navedenih obresti
ali dohodka.

(3) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona,
se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem
diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje
države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji, če
ga prejme oseba, ki se v skladu s 1. do 3. točko prvega odstavka 7. člena tega zakona
šteje za nerezidenta.

(4) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se
dohodnine ne plačuje od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, razen od
dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika, ob izpolnjevanju
naslednjih pogojev:

1. prejemnik dohodka je nerezident,

2. dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko
poslovne enote in je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v katerem koli obdobju
12 mesecev in

3. ni obveznosti obračunavanja, odtegovanja in
plačevanja davčnega odtegljaja v skladu s 54. členom tega zakona.

22. člen

(oprostitev plačila dohodnine za rezidente,
uslužbence v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem
monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se
dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot
uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki,
Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, pod pogojem,
da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski
centralni banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski
banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega
dohodka takega rezidenta.

1. Dohodek iz zaposlitve

23. člen

(splošno o dohodku iz zaposlitve)

(1) Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki
jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljnjem besedilu:
delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.

(2) Kot zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje,
na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali
storitev, ne glede na to, ali gre za fizično ali intelektualno delo, vključno z
ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja
zaposlitve.

(3) Za zaposlitev po tem zakonu se šteje tudi
opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije
na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ.

24. člen

(dohodki, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve)

(1) Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo
in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

(2) Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek iz
delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na
drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu (v nadaljnjem
besedilu: dohodek iz drugega pogodbenega razmerja).

25. člen

(dohodek iz delovnega razmerja)

(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:

1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za
opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,

2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado,
odpravnino, solidarnostno pomoč,

3. povračilo stroškov v zvezi z delom,

4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist
delojemalca ali njegovega družinskega člana,

5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi
dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo,

6. vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti
pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,

7. prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila
dohodka iz zaposlitve,

8. nadomestila in drugi prejemki, ki so prejeti od
delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica
zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

9. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku.

(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:

1. dohodki, prejeti za vodenje poslovnega subjekta,
ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,

2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij
v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih
lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,

3. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela,
ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega
razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju,
ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,

4. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega
zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko
varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje,
družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,

5. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja
dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot
nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo
sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa
ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je to primeroma v primeru sodelovanja
pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,

6. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova
(obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem
skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.

26. člen

(dohodek iz drugega pogodbenega razmerja)

(1) Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje
vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.

(2) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje
tudi dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo
avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za
izplačilo navedenih dohodkov.

(3) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje
tudi dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima
vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga določi Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer dohodek ne sme biti manjši
od zneska, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji in ne večji od zneska
minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.

27. člen

(boniteta)

(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda,
storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu
članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

(2) Boniteta vključuje zlasti:

1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,

2. nastanitev,

3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je
nižja od tržne,

4. popust pri prodaji blaga in storitev,

5. izobraževanje delojemalca ali njegovega
družinskega člana,

6. zavarovalne premije in podobna plačila,

7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali
zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu
družinskemu članu,

8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo ugodnosti
manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi
pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za
oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja
običajnih ugodnosti.

(4) Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za
dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s
poslovanjem delodajalca.

(5) Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zdravstvene
preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi
zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega
pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca.

(6) Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za zavarovanje
delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na
podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev
zakona.

(7) Če delodajalec delojemalcu zagotovi parkirni
prostor, se ta ne šteje za boniteto, če je parkirni prostor dovoljeno uporabljati
vsem delojemalcem in če delodajalec ne plačuje najemnine za parkirni prostor.

(8) V primeru, če delodajalec podari otroku
delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno
osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 10.000 tolarjev. Navedeno
velja za darilo otroku do starosti 15 let.

(9) Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne
zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če
vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 3.000 tolarjev. Določba velja le za
bonitete iz delovnega razmerja.

28. člen

(pokojnina)

(1) Pokojnina je dohodek, prejet na podlagi obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju
pooblaščenih investicijskih družb in vključuje tudi državno pokojnino,
odpravnino in oskrbnino vdovi ali vdovcu, dodatek za rekreacijo in pokojnino v
obliki mesečne pokojninske rente.

(2) Za pokojnino se štejejo tudi pokojnine, prejete
na podlagi drugih posebnih predpisov, kot zlasti pokojnine po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, pokojnine
po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, dodatki k tujim pokojninam in
akontacije tujih pokojnin po predpisih o zagotavljanju socialne varnosti.

(3) Pri presoji, ali je dohodek iz prvega odstavka
tega člena, ki je prejet iz tujine, pokojnina, se za namene tega zakona smiselno
uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
Sloveniji.

29. člen

(davčna osnova)

(1) Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu:
davčna osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 25. člena tega
zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.

(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so
primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih
delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi
državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 25. člena tega zakona
odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident Slovenije neposredno
pred začetkom opravljanja dela iz delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem
času že prispevala v navedeni sklad.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno
osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in
invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi, zmanjšan
za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih
predpisov dolžan plačevati prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove
pri vdovski in družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo
prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz tujine, se šteje
dohodek, kot je odmerjen v skladu s predpisi.

(4) Davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka
26. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške
v višini 10% dohodka. Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z
opravljanjem dela in storitev je mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na
podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena tega
zakona določi vlada.

(5) Davčna osnova od dohodka iz tretjega odstavka 26.
člena tega zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za
socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati
verski delavec.

30. člen

(vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo)

(1) Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive
tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete
določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z
zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako ugotovljena
boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z
zagotavljanjem določene bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno
motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za
privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v
davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak
začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva
pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih
do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v petem letu se zniža še za 10%
in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh
naslednjih letih je enaka nič (0). Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku,
zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se
davčna osnova mesečno poveča za 25%.

Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega
vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z
zakonom o policiji.

(3) Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom
najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev
delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov
delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6% tržne vrednosti
premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna
bonitete.

(4) Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa
oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve
drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena
oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto
premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega
premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.

(5) Če delodajalec delojemalcu zagotovi mobilni
telefon za privatne namene, se v davčno osnovo delojemalca všteva 3.000
tolarjev mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe mobilnega telefona.
Plačila delojemalca v zvezi z zagotavljanjem mobilnega telefona za privatne
namene ne znižujejo davčne osnove.

(6) Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez
obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na
podlagi priznane obrestne mere, ki jo določi minister, pristojen za finance, na
podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja
obresti med povezanimi osebami.

31. člen

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v
davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se
ne vštevajo:

1. obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je
na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec;

2. premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje delodajalec
izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU,
po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s
predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več
kot 549.400 tolarjev letno. Glede uskladitve premije, ki se ne všteva v davčno
osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije, se uporablja 113. člen tega
zakona;

3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so
prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, terenski dodatek in
nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov v zvezi s službenim
potovanjem, kot je:

a) dnevnica,

b) povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov
za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina),

c) povračilo stroškov za prenočišče, do višine, ki jo
določi vlada;

4. vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih
sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so
določene s posebnimi predpisi;

5. nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov
(razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, pod
pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe
oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna
in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec
določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta
predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2% mesečne plače delojemalca,
vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji;

6. jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno
delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna
solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;

7. plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično
delo, do višine, ki jo določi vlada;

8. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki
jih določa zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je
delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih
(Uradni list RS, št. 42/04), vendar največ do višine desetih povprečnih
mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne
šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi
pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in
odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;

9. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu
na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je
določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma
notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in
običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil
navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta
predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca,
vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi posebnih evidenc in dokazil.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena,
se v davčno osnovo iz delovnega razmerja ne vštevajo premije prostovoljnega
dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun poklicnega
športnika, ki je vpisan v razvid poklicnih športnikov in nima sklenjenega
delovnega razmerja, razen kot poklicni športnik, ter ne opravlja druge dejavnosti,
plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v
državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben
register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 100% obveznih
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca –
zavarovanca in ne več kot 50% letnih bruto dohodkov športnika.

(3) Pri določanju višine povračil stroškov v zvezi z delom
in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 6. in 7. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic
delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če
delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke,
ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada,
se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek,
določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

(4) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače
zaposlenih v Sloveniji, navedenega v 5., 8. in 9. točki prvega odstavka tega člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije.

(5) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 5., 8. in 9. točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega znesek naveden v
navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v
delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.

2. Dohodek iz dejavnosti

32. člen

(splošno o dohodku iz dejavnosti)

Dohodek iz dejavnosti po tem poglavju zakona je:

1. dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti,

2. dohodek, dosežen s posameznim poslom.

2.1. Dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti

33. člen

(dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti)

Za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, se šteje
dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na
namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni
opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske ter z njima povezane dejavnosti,
poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z
izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

34. člen

(izključitev iz dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti)

(1) Ne glede na 33. člen tega zakona, se za dohodek, dosežen
z opravljanjem dejavnosti, ne šteje dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, določen v poglavju III.3 tega zakona, če
zavezanec ne ugotavlja davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov.

(2) Ne glede na 33. člen tega zakona, se za dohodek, dosežen
z opravljanjem dejavnosti, ne šteje dohodek iz oddajanja premoženja v najem in
dohodek iz prenosa premoženjskih pravic, če:

1. za opravljanje dejavnosti ni potrebna
registracija,

2. zavezanec v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost
ni dolžan obračunavati davka na dodano vrednost oziroma se ni prostovoljno
odločil za obračunavanje davka na dodano vrednost, in

3. se oddajanje v najem ali prenos premoženjskih
pravic ne opravlja poleg druge dejavnosti, razen poleg osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, katere dohodek se obdavčuje po poglavju III.3.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, se
zavezanec lahko odloči, da se dohodek iz drugega odstavka tega člena šteje kot
dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti.

(4) Dohodek iz drugega odstavka tega člena, za
katerega se zavezanec v skladu s tretjim odstavkom tega člena odloči, da se bo
štel kot dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, se tako obravnava najmanj
pet let.

35. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti, je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in
odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

(2) Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se
uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

(3) Zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig
in evidenc po drugih predpisih,

2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih
12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9
milijonov tolarjev,

3. ne zaposluje delavcev,

4. v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne
osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z
opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih
treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma
izpolnjeval pogoj iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka, lahko pri ugotavljanju
davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov
v višini, določeni v 45. členu tega zakona.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko
zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti in izpolnjuje pogoja
iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega člena, pri ugotavljanju davčne osnove
v prvem davčnem letu in drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti
v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, zahteva upoštevanje normiranih
odhodkov v višini, določeni v 45. členu tega zakona.

(5) Zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo od
dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov pod pogojem, da eden od zavezancev od
dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru
gospodinjstva postane zavezanec kot nosilec za celotno osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost gospodinjstva ter pod pogojem, da takšen način
ugotavljanja davčne osnove priglasi pri davčnemu organu. V tem primeru mora
davčno osnovo od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov najmanj pet
davčnih let.

(6) Če zavezanec iz petega odstavka tega člena poleg osnovne
kmetijske in gozdarske dejavnosti opravlja tudi dopolnilno dejavnost na
kmetiji, se z vidika ugotavljanja davčne osnove obe dejavnosti obravnavata kot
enotna dejavnost. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji drug član
gospodinjstva iz šestega odstavka 60. člena tega zakona, se šteje, da je za
davčne namene nosilec osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tudi nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

36. člen

(upoštevanje prihodkov in odhodkov)

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva
prihodke in odhodke ob njihovem nastanku, če ni z zakonom drugače določeno.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se pri
ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena
tega zakona upoštevajo prihodki ob njihovem plačilu.

(3) Prihodki in odhodki se pri prehodih med načinoma upoštevanja
prihodkov in odhodkov, določenima v prvem in drugem odstavku tega člena,
upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega
upoštevanja.

37. člen

(prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom)

(1) Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se
štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom,
razen prenosov denarnih sredstev.

(2) Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje,
se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za
brezplačno pridobljena sredstva. Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva
v podjetje, se ne šteje za prihodek, če je bilo preneseno iz gospodinjstva v
podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti.

(3) Za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca
in njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstva od tretje osebe
oziroma odtujitev sredstva tretji osebi.

(4) Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in
njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama.

38. člen

(prenehanje opravljanja dejavnosti)

(1) Kot odtujitev sredstev se pri ugotavljanju davčne
osnove po tem poglavju zakona (poglavje 2.1.) šteje tudi prenehanje opravljanja
dejavnosti.

(2) Kot pridobitev sredstev se pri ugotavljanju
davčne osnove po tem poglavju zakona šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu
nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z računovodskimi
standardi.

(3) Odtujitve in pridobitve sredstev po prvem in
drugem odstavku tega člena se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.

(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, se
lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju
davčne osnove ne šteje:

1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, če
dejavnost nadaljuje druga fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik)
in so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti
zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi
predpisi,

b) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti
v Sloveniji,

c) novi zasebnik prevzame vse zaposlene in se zaveže,
da bo nadaljeval dejavnost najmanj pet let in v tem obdobju ne bo zmanjšal
števila zaposlenih za več kot 50% glede na prevzeto število zaposlenih,

d) prevzeta sredstva morajo biti vključena v poslovne
knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja
dejavnosti zavezanca; prevzeta sredstva se amortizirajo tako, kot bi bila
amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja
ne bi prišlo.

2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, če so
sredstva vložena v pravno osebo in so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) pravna oseba je rezident,

b) pravna oseba prevzame vse zaposlene in se zaveže, da
v obdobju pet let od vložitve ne bo zmanjšala števila zaposlenih za več kot 50%
glede na prevzeto število zaposlenih,

c) sredstva morajo biti vključena v poslovne knjige
pravne osebe po knjigovodski vrednosti na dan preoblikovanja oziroma vložitve v
pravno osebo; prevzeta sredstva se amortizirajo tako, kot bi jih amortiziral
zavezanec, ki je preoblikoval oziroma vložil podjetje v pravno osebo, če do preoblikovanja
ne bi prišlo,

d) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni
osebi obdržala najmanj pet let in ga nominalno ne bo zmanjšala.

(5) Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za
davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu nadaljevanja dejavnosti, v katerem
pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega člena,
poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za
prihodke.

(6) Če pride v obdobju petih let po prenehanju
opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega
odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena
niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki
fizične osebe po poglavju III.6. tega zakona, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti
zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.

(7) Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se
prizna, če je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem členu
zakona.

39. člen

(prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem
dejavnosti)

Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo
tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti,
v primeru, ko opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov.

40. člen

(prihodek, za katerega velja odtegljaj davka)

Prihodek, od katerega se v skladu s 54. členom tega zakona
obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v višini pred
davčnim odtegljajem.

41. člen

(izključitev iz prihodkov)

(1) Kot prihodek se po tem poglavju zakona ne šteje:

1. dividenda, kot je določena v poglavju III.4.4.
tega zakona,

2. obresti, kot so določene v poglavju III.4.3. tega
zakona, in dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v
seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev določeni
pogoji in način poslovanja z njimi,

3. dohodek iz vzajemnih skladov, kot je določen v
poglavju III.4.5. tega zakona,

4. prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve
lastniškega deleža, kot je določen v poglavju III.4.4. tega zakona ali na podlagi
odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev, kot so določeni v 2. točki tega
odstavka.

(2) Prihodki iz prvega odstavka tega člena se štejejo
kot dohodek iz premoženja, kot je določen v poglavju III.4. tega zakona oziroma
kot dobiček iz kapitala, kot je določen v poglavju III.5 tega zakona.

42. člen

(nepriznani odhodki)

Kot odhodki se ne priznajo:

1. davki:

a) ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba (npr.
davek od premoženja, davek na dediščine in darila),

b) dohodnina po tem zakonu,

c) davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec
uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano
vrednost,

d) samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o
samoprispevku, in

2. odhodki, nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz
prvega odstavka 41. člena tega zakona ter odhodki, doseženi na podlagi
odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v poglavju III.4.4. tega zakona,
ali na podlagi odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev in investicijskih
kuponov ter izplačila vrednosti enot premoženja oziroma likvidacijske mase vzajemnega
investicijskega sklada, kot so določeni v 2. in 3. točki prvega odstavka 41. člena tega zakona.

43. člen

(obvezni prispevki za socialno varnost)

(1) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se
nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju zakona in jih
zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek.

(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so
primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih
zavezanec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi,
se priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni bil rezident Slovenije
neposredno pred začetkom opravljanja dejavnosti v Sloveniji in je v tem času že
prispeval v navedeni sklad.

44. člen

(delno priznani odhodki)

Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem
poglavju zakona, se priznajo največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena tega
zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:

1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,

2. stroški prehrane med delom,

3. stroški prevoza na delo in z dela,

4. stroški dela na terenu.

45. člen

(normirani odhodki)

Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in
četrtega odstavka 35. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v
višini 25% ustvarjenih prihodkov.

46. člen

(izguba)

(1) Če je davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo.

(2) Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne
osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih zaporednih petih letih.

(3) Pokrivanje izgube po drugem odstavku tega člena se
prizna največ do višine davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.

(4) Pri zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova od dohodka iz
dejavnosti najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.

(5) Izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma
pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.

(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za
zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim in četrtim
odstavkom 35. člena tega zakona.

47. člen

(olajšava za investiranje)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove
v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v
osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške
opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v
opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne
osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec, ki opredmeteno
osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi
finančnega najema.

(3) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma pravna oseba,
proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno
dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej
kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz
dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma
odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva.

(4) Za odtujitev po tretjem odstavku tega člena se
šteje tudi prenos sredstva izven Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni
enoti izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega
najema, prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo ter tudi odtujitev
sredstva, kot je določena s prvim odstavkom 38. člena tega zakona.

(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se
za izvajanje tretjega odstavka tega člena za odtujitev ne šteje prenehanje
opravljanja dejavnosti pod pogoji, določenimi s četrtim in sedmim odstavkom 38.
člena tega zakona. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma
pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

(6) Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne
olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let. V tem
primeru se za začetek teka roka iz tretjega odstavka tega člena šteje, da je
olajšavo izkoristil v davčnem letu, v katerem je ni izkoristil ali jo je delno
izkoristil, ker ni imel ali ni imel dovolj davčne osnove. Pri zmanjšanju davčne
osnove na račun prenesenega neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih
let se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave
starejšega datuma.

48. člen

(olajšava za zaposlovanje)

(1) Zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj
za dve leti zaposli delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, ali delavca, ki
je bil pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi najmanj 12 mesecev prijavljen pri
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove
v višini 30% izplačane plače tega delavca.

(2) Zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj
za dve leti zaposli osebo, ki ima doktorat znanosti in pred tem ni bila
zaposlena v drugi gospodarski družbi ali pri fizični osebi, ki opravlja
dejavnost, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% izplačane plače
tega delavca. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem odstavku
tega člena.

(3) Davčna olajšava iz prvega in drugega odstavka tega
člena se prizna za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb.

(4) Če zavezanec odpove pogodbo o zaposlitvi osebi iz
prvega odstavka tega člena, razen če ta oseba sama odpove pogodbo o zaposlitvi
oziroma pride do sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, prej kot v dveh
letih od zaposlitve te osebe, ali če se pogodba o zaposlitvi osebe iz drugega
odstavka tega člena odpove ali preneha veljati s sporazumno razveljavitvijo
prej kot v dveh letih od zaposlitve te osebe, mora zavezanec za znesek
izkoriščene olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena povečati davčno osnovo
od dohodka iz dejavnosti, in sicer za davčno leto, v katerem je bila pogodba o
zaposlitvi odpovedana oziroma sporazumno razveljavljena.

(5) Določba četrtega odstavka tega člena se ne uporablja
pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če se uveljavlja davčno obravnavo po
četrtem odstavku 38. člena tega zakona, za osebe, ki jih prevzame novi zasebnik
ali pravna oseba. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna
oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi
prišlo.

(6) Zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50% izplačane plače te osebe,
zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100% telesno okvaro ali gluho osebo,
pa v višini 70% izplačane plače te osebe. Olajšava po tem odstavku se
izključuje z olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena.

(7) Zavezanec, ki zaposluje invalidne osebe iz
šestega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za te osebe. Za namene
tega odstavka se osebe iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve
pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim
datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z
olajšavo po prvem, drugem in šestem odstavku tega člena.

49. člen

(olajšava za zavezanca invalida)

Zavezanec, ki je invalidna oseba po zakonu, ki ureja zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače
zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec –
gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za
vsak mesec opravljanja dejavnosti.

50. člen

(olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju)

Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po
učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20%
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja
praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

51. člen

(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)

Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski
načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 –
uradno prečiščeno besedilo), lahko za premije prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist
delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v
Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren in
vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno olajšavo za leto, v katerem
so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca –
zavarovanca in ne več kot 549.400 tolarjev letno. Glede uskladitve premije in
načina objave usklajenih zneskov premije, se uporablja 113. člen tega zakona.

52. člen

(olajšava za donacije)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove
za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne,
znanstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, in
sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni
za opravljanje navedenih dejavnosti, do zneska, ki je enak 0,3% obdavčenega
prihodka zavezanca v davčnem letu.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja tudi znižanje davčne osnove
za znesek izplačil v denarju ali naravi političnim strankam in reprezentativnim
sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni
plači na zaposlenega pri zavezancu v davčnem letu.

(3) Za znesek, ki je enak 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca
v davčnem letu iz prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak
trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz drugega
odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem letu.

(4) Za zneske izplačil po prvem in drugem odstavku tega
člena zavezanec ne more uveljavljati tudi zmanjšanja letne davčne osnove po 4. in 10. točki prvega odstavka 112. člena tega zakona.

53. člen

(omejitve v zvezi z olajšavami)

(1) Določbe 47. do 52. člena tega zakona se ne
uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s
tretjim in četrtim odstavkom 35. člena tega zakona.

(2) Davčne olajšave iz 47. do 52. člena tega zakona, vključno
z prenosom neizkoriščenega dela olajšave za investiranje, se priznajo skupaj
največ do višine davčne osnove, zmanjšane za kritje izgub iz preteklih let.

(3) Davčne olajšave iz 47. do 52. člena tega zakona
se ne priznajo za davčno leto, za katero je bila davčna osnova ugotovljena s
cenitvijo.

54. člen

(davčni odtegljaj)

(1) Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če jih v okviru
opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu. Davčni odtegljaj se
izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davčni odtegljaj
izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem
poglavju zakona dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca
ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in
po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(3) Davčni odtegljaj se ne izračunava, odteguje in
plačuje, če zavezanec izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.

(4) Davčni odtegljaj se odšteje od akontacije
dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, odmerjene za davčno
leto v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.

(5) Ta člen se ne uporablja za zavezanca, kateremu se
davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 35. člena tega
zakona.

2.2. Dohodek, dosežen s posameznim poslom

55. člen

(dohodek, dosežen s posameznim poslom)

(1) Za dohodek, dosežen s posameznim poslom se šteje
vsak posamezen dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim poslom, ki ni:

1. del neodvisnega samostojnega opravljanja
dejavnosti,

2. posel iz 39. člena tega zakona, ali

3. del skupine povezanih poslov, ki se bi, glede na
način, obseg in trajanje, v skladu z veljavno zakonodajo, morali šteti za
dejavnost.

(2) Za posel po tem poglavju zakona se šteje
neodvisna samostojna izvršitev storitve oziroma dela za drugo osebo oziroma za
račun druge osebe, kot je zlasti izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno
fizično ali umsko delo ali izvršitev določenega posla.

56. člen

(davčna osnova)

Davčna osnova od dohodka iz 55. člena tega zakona je vsak
posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% posameznega
dohodka.

3. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti

57. člen

(splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)

(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnostjo, pripisani osebi, ki ima pravico uporabljati
kmetijsko in gozdno zemljišče.

(2) Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje
kmetijska pridelava, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč,
vodenih v zemljiškem katastru in katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč, in
vključuje:

1. pridelavo žit in drugih poljščin, vključno s
pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju,

2. pridelavo hmelja,

3. pridelavo grozdja in proizvodnjo vina iz lastnega
pridelka, razen proizvodnje vina za prodajo,

4. pridelavo sadja,

5. pridelavo oljk in proizvodnjo oljčnega olja iz
lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo,

6. rejo govedi, ovac, koz, konj, oslov, mul in
mezgov,

7. prirejo mleka,

8. rejo prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi na
pretežno lastni krmi.

(3) Kot osnovna gozdarska dejavnost se šteje
gozdarstvo, vezano na uporabo gozdnih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru,
in vključuje:

1. gojenje, obnovo, nego in varstvo gozda,

2. sečnjo in pridobivanje gozdnih sortimentov.

(4) Šteje se, da ima pravico uporabljati kmetijsko
ali gozdno zemljišče (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: zemljišča) fizična
oseba, ki je na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisana v
zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastnik, zakupnik ali
imetnik pravice uporabe na podlagi drugega pravnega naslova.

(5) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice
do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem
katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu
uporabniku.

58. člen

(dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti se štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na
zemljiščih.

(2) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti se štejejo tudi drugi dohodki v zvezi z opravljanjem
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so zlasti plačila iz
naslova ukrepov kmetijske politike, dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi
naravne ali druge nesreče na podlagi posebnih predpisov in druga plačila iz
naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnostjo.

59. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz
prvega odstavka 58. člena tega zakona je katastrski dohodek, ugotovljen po
predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.

(2) Davčna osnova od drugih dohodkov iz drugega
odstavka 58. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek.

60. člen

(pripisovanje davčne osnove posameznemu zavezancu)

(1) Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu pripiše
za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati.

(2) Katastrski dohodek zemljišč, s katerimi razpolaga
agrarna skupnost, se posameznemu zavezancu, članu agrarne skupnosti, pripiše
glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni
skupnosti.

(3) Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega zakona,
ki so vezani na posamezno zemljišče in so izplačani kateremu koli članu
gospodinjstva, se pripišejo zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico to
zemljišče uporabljati.

(4) Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega zakona,
ki niso vezani na posamezno zemljišče in so v povezavi z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izplačani kateremukoli članu
gospodinjstva, se pripišejo posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico
uporabljati zemljišča, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev
v gospodinjstvu.

(5) Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega zakona,
ki pripadajo agrarni skupnosti, se posameznemu zavezancu, članu agrarne
skupnosti, pripišejo glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni
delež v agrarni skupnosti.

(6) Kot gospodinjstvo se po tem poglavju zakona šteje
skupnost oseb, ki imajo skupno stalno oziroma začasno prebivališče.

61. člen

(oprostitve)

Ne glede na prvi odstavek 59. člena tega zakona se v davčno
osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva katastrski
dohodek zemljišč:

1. ki jih je na podlagi zakona trajno ali začasno
prepovedano izkoriščati za kmetijsko pridelavo,

2. na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in
druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje,

3. ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov,

4. na katerih so vrbni in drugi zaščitni nasadi ter
varovalni gozdovi, kot obramba pred erozijo,

5. ki so v zemljiškem katastru označena kot zemljišča
pod neodmerjenimi gozdnimi cestami,

6. na katerih so objekti za potrebe zaščite in
reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami,

7. ki ležijo v obmejnem pasu in nad ali pod
visokonapetostnimi daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske
namene onemogočeno,

8. na katerih so evidentirana vojna grobišča,

9. ki jih zavezanec odda skladno s predpisi o
preživninskem varstvu kmetov,

10. ki jih na podlagi odločbe državnega organa o
razlastitvi ali pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati,

11. ki jih je zavezanec z odločbo o denacionalizaciji
dobil v last, ne pa tudi v posest,

12. za katera je bilo skladno s predpisi izdano
dovoljenje za gradnjo,

13. ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi,

14. ki se uporabljajo za doseganje dohodka, kot je
določen v poglavju III.2.1. tega zakona,

15. ki so bila neuporabna, pa so z vlaganji postala uporabna,
za obdobje treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi,

16. na katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča,
sadovnjaki ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za
obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem

letu po zasaditvi,

17. ki se pogozdijo, za obdobje 30 let, z
uveljavitvijo v prvem letu po pogozditvi.

62. člen

(znižanja katastrskega dohodka)

(1) Če je bila pridelava na posameznem zemljišču
manjša zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni
bilo mogoče preprečiti, se lahko v letu nastanka škode katastrski dohodek za
vsako tako zemljišče zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je po oceni škode
s posebno metodologijo zmanjšal pridelek. Zmanjšanje katastrskega dohodka se za
gozd prizna za dobo petih let.

(2) Za ocenjevanje škode se upošteva metodologija, sprejeta
na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Podrobnejša pravila za priznavanje škode po prvem odstavku tega člena predpiše
minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za
kmetijstvo in gozdarstvo.

63. člen

(olajšava za investiranje)

(1) Kadar je mogoče z računi dokazati vlaganja v osnovno
kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva ali agrarne
skupnosti, se v letu vlaganja prizna olajšava v višini 20% vloženih sredstev.

(2) Za vlaganja iz prvega odstavka tega člena se
štejejo vlaganja v:

1. nakup zemljišč,

2. nakup živali za osnovno čredo,

3. nakup, izgradnjo ali posodobitev kmetijskih
gospodarskih objektov, ki služijo za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, vključno z vlaganji v trajne nasade,

4. nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije,

5. nakup druge opreme za opravljanje osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen nakupa osebnega motornega
vozila.

(3) Olajšava se prizna posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva
ali agrarne skupnosti, ki ima pravico uporabljati zemljišča, v sorazmernem
deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu oziroma glede na
njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti.

(4) Olajšava se lahko uveljavi v letu vlaganja in
naslednjih štirih letih.

4. Dohodek iz premoženja

64. člen

(dohodek iz premoženja)

(1) Dohodek iz premoženja po tem poglavju zakona vključuje:

1. dohodek iz oddajanja premoženja v najem,

2. dohodek iz prenosa premoženjske pravice,

3. obresti,

4. dividende, in

5. dohodek iz vzajemnih skladov.

(2) Določbe tega poglavja zakona ne vplivajo na
davčno obveznost zavezanca po poglavju III.2.1. tega zakona, če ni s tem
zakonom drugače določeno.

4.1. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

65. člen

(dohodek iz oddajanja premoženja v najem)

(1) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju
zakona je dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v nadaljnjem
besedilu: premoženja) v najem.

(2) Za oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku
tega člena se šteje:

1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na
drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno
premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa
mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo nadomestilo;

2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti,
katerega premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe premoženja
nekdo drug, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje
najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, ki
vključujejo zlasti:

1. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal
ali jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje
plačuje najemnik;

2. premije, nadomestila, odškodnine in podobne
dohodke, ki ne predstavljajo dohodka iz 1. točke tega odstavka.

66. člen

(oprostitev)

Dohodnine se ne plačuje od:

1. dohodka iz oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka
iz oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva v najem,

2. materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo
uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča,

3. dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem
preživljanju,

4. dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma
na državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek ne
presega 10.000 tolarjev.

67. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v
najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost
premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje
plačuje najemodajalec. Davčna osnova se ne zmanjša za stroške vzdrževanja, ki
ohranja uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča.

(2) Kadar zavezanec, ki dosega dohodek z oddajanjem premoženja
v najem, ne uveljavlja stroškov po prvem odstavku tega člena, lahko uveljavlja
normirane stroške v višini 20% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v
najem.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega
člena je davčna osnova od dohodka, ki ga najemnik doseže z oddajanjem
premoženja v podnajem, dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za
najemnino in drugo nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za najem tega
premoženja.

(4) Davčna osnova se pri vzajemnem oddajanju
premoženja v najem določi za vsako stran posebej, in sicer glede na primerljivo
tržno ceno najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba odda v najem,
upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega člena.

4.2. Dohodek iz prenosa premoženjske pravice

68. člen

(dohodek iz prenosa premoženjske pravice)

(1) Dohodek iz prenosa premoženjske pravice po tem poglavju
zakona vključuje dohodek, dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja ali
odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja:

1. materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca,

2. izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja,
tehnične izboljšave, načrta, formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega
premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu,

3. osebnega imena, psevdonima ali podobe, na podlagi
pogodbe ali drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za
prenos le-te prejme določeno nadomestilo.

(2) Kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice se po
tem poglavju zakona obdavčuje vsak dohodek, prejet kot nadomestilo za prenos
premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za uporabo, izkoriščanje
ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja premoženjske pravice.

69. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice,
zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega s prenosom
premoženjske pravice.

(2) Stroški iz prvega odstavka tega člena se ne
priznajo:

1. imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor,
izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,

2. v primeru odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali
odstopa pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena,
psevdonima ali podobe.

4.3. Obresti

70. člen

(obresti)

(1) Obresti po tem poglavju zakona so obresti od
posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih
depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do
dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega
zavarovanja.

(2) Kot obresti se po tem poglavju zakona obdavčuje vsako
nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega
razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti
glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom
drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti, bonusi, premije in
podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na
finančno dolžniško razmerje.

71. člen

(oprostitev)

Dohodnine se ne plačuje od:

1. obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova
neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov;

2. obresti na pozitivno stanje na transakcijskem
računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo
izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;

3. dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je
sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;

4. dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem:

– nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne
vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju,

– sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do
zavarovalne vsote ena in ista oseba, in

– ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police
življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te točke;

5. obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni
stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje deset let, razen
obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe.

72. člen

(splošno o davčni osnovi)

Davčna osnova so dosežene obresti, če ni s tem
zakonom drugače določeno.

73. člen

(davčna osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev
in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah)

Ne glede na določbo 72. člena tega zakona, je davčna osnova
od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na
računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v
Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega
leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred
potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja
obresti, enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident
tako odloči in o tem v roku in na predpisan način obvesti banko ali hranilnico
in davčni organ.

74. člen

(davčna osnova od dohodka iz finančnega najema)

Davčna osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila
finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne predstavlja vračila
glavnice.

75. člen

(davčna osnova od dohodka iz življenjskega
zavarovanja)

(1) Davčna osnova od dohodka iz življenjskega
zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.

(2) Vrednost vplačila iz prvega odstavka tega člena
se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. V
primeru, ko izplačilo iz prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem
znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil
porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če celotno
obdobje izplačevanja obročnih izplačil v pogodbi o življenjskem zavarovanju ni
določeno, se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva
razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in
pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek
Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovani življenjski dobi moškega
ali ženske v Sloveniji.

76. člen

(davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi
ali vnovčitvi kupona za izplačilo obresti)

(1) Davčna osnova od obresti, doseženih z vnovčitvijo
kupona za izplačilo obresti, so dosežene obresti.

(2) Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi
kupona za izplačilo obresti pred dospelostjo, so obračunane (natečene)
nedospele obresti do datuma odsvojitve kupona.

(3) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove
iz prvega in drugega odstavka tega člena za znesek obračunanih (natečenih)
nedospelih obresti do dneva pridobitve kupona, ki jih je plačal ob pridobitvi
kupona.

77. člen

(davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi
ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja)

(1) Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali
pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob
dospelosti papirja, so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do
dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.

(2) Za diskontirani dolžniški vrednostni papir iz
prvega odstavka tega člena se šteje tudi brezkuponski dolžniški vrednostni
papir.

(3) Za diskontirani dolžniški vrednostni papir iz
prvega odstavka tega člena se ne šteje dolžniški vrednostni papir z diskontom v
višini, ki ne presega 2% nominalne vrednosti papirja.

(4) Višina obresti iz prvega odstavka tega člena se
določi po metodi enakomernega (konstantnega) donosa.

(5) Za odkup diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja
iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi vnovčitev diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja.

(6) Obresti, dosežene ob odsvojitvi diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja iz tretjega odstavka tega člena, se
obdavčujejo po poglavju III.5 tega zakona.

78. člen

(razmejitev med glavnico in obrestmi)

Če ni vnaprej natančno določeno, kolikšen del
posameznega plačila predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del plačilo
obresti, se za namene tega zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti,
izračunane po priznani obresti meri, kot je določena v zakonu, ki ureja davek
od dohodkov pravnih oseb, za namene ugotavljanja prihodkov oziroma odhodkov zavezancev,
povezanih oseb.

4.4. Dividende

79. člen

(dividende)

(1) Dividende po tem poglavju zakona so dividende in drugi
dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža.

(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se
šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: imetnik
deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih
oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v
podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v
katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega
kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik). Investicijski kupon se ne šteje za
lastniški delež.

(3) Kot dividenda se po tem poglavju zakona obdavčuje
vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma
povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja
zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki
delnic ali zamenljivih obveznic ali v drugačni obliki, s katero se dobiček ali
rezerve v delu, oblikovanem iz dobička ali prevrednotovalni popravek tega
dobička ali rezerv, preoblikujejo v osnovni kapital oziroma povečajo lastniški
delež zavezanca.

(4) Kot dividende se po tem poglavju zakona
obdavčujejo tudi:

1. dividendam podobni dohodki, ki jih prejme imetnik deleža
na podlagi lastniškega deleža v plačniku;

2. vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na
podlagi lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega
lastniškega deleža; za nadomestilo se šteje vsak proizvod, storitev ali druga
ugodnost, ki jo imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega
deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika.

(5) Za dividendam podobne dohodke po 1. točki
četrtega odstavka tega člena se štejejo:

1. dobiček ali rezerve plačnika, ki se delijo v zvezi
z udeležbo v plačniku ob prenehanju plačnika ali ob izključitvi ali izstopu
imetnika lastniškega deleža iz plačnika;

2. zmanjšanje lastniškega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega
kapitala plačnika, če ima plačnik dobiček ali presežek, ki ni bil razdeljen;

3. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi
vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika;

4. obresti, plačane v zvezi z zamenljivimi
obveznicami;

5. denarno doplačilo v primeru zamenjave deleža v okviru
zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;

6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru
odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev
družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice preko borze.

(6) Nadomestila iz 2. točke četrtega odstavka tega člena
vključujejo zlasti:

1. zagotavljanje proizvodov in storitev imetniku
deleža, po ceni, nižji od primerljive tržne cene;

2. odpis dolga imetniku deleža ali njegovemu
družinskemu članu; šteje se, da je dolg ali preostali del dolga odpisan, če
imetnik deleža ali njegov družinski član vsako leto od nastanka dolga ne
odplača dogovorjene obveznosti in v vsakem primeru vsaj 20% vrednosti celotnega
dolga;

3. druge dohodke, ki imajo naravo bonitet v skladu z
27. členom tega zakona, ki jih prejme imetnik deleža ali njegov družinski član
na podlagi lastniškega deleža.

80. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova je dosežena dividenda, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

(2) Davčna osnova od dividend, doseženih v obliki izplačane
vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru
pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe iz 6. točke petega odstavka
79. člena tega zakona je izplačana vrednost, zmanjšana za nominalno vrednost
delnic oziroma za (vplačani) znesek vložka.

(3) Davčna osnova od dividend, doseženih v obliki
nadomestil iz 1. in 3. točke šestega odstavka 79. člena tega zakona, se
ugotavlja na način, kot je določen v 30. členu tega zakona.

(4) Davčna osnova od dividende, dosežene v obliki nadomestila
iz 2. točke šestega odstavka 79. člena tega zakona, je višina neodplačanega
dolga.

4.5. Dohodek iz vzajemnih skladov

81. člen

(dohodek iz vzajemnih skladov)

(1) Dohodek iz vzajemnih skladov je dohodek, dosežen na
podlagi naložbe v vzajemni sklad.

(2) Za obdavčljivi dohodek po tem poglavju zakona se šteje:

1. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve
čistega dobička vzajemnega sklada;

2. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve
prihodkov vzajemnega sklada v obliki:

a) obresti,

b) dividend,

c) iztrženih dobičkov pri naložbah, ali

d) drugih prihodkov;

3. dohodek, ki ga imetnik investicijskega kupona
doseže z:

a) odsvojitvijo investicijskega kupona vzajemnega sklada,

b) vnovčitvijo investicijskega kupona vzajemnega sklada,

c) izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru
likvidacije vzajemnega sklada.

(3) Dohodek iz 3. točke drugega odstavka tega člena,
ki ga zavezanec doseže pri kvalificiranem vzajemnem skladu iz prvega odstavka
84. člena tega zakona, se razdeli na:

1. del dohodka v obliki obresti,

2. del dohodka v obliki dividend,

3. del dohodka v obliki iztrženih dobičkov pri
naložbah vzajemnega sklada, ter

4. del dohodka v obliki drugih prihodkov.

(4) Del dohodka v obliki neiztrženih dobičkov pri
naložbah vzajemnega sklada se za namene tega poglavja obravnava kot dohodek iz
3. točke tretjega odstavka tega člena. Minister, pristojen za finance, predpiše
način upoštevanja neiztrženih dobičkov sklada pri izračunavanju deležev rasti
vrednosti premoženja vzajemnega sklada iz šestega odstavka 82. člena tega
zakona.

82. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dohodka iz 1. in 2. točke drugega odstavka 81. člena tega zakona je dosežen dohodek.

(2) Davčna osnova od dohodka iz 3. točke drugega odstavka
81. člena tega zakona, ki ga zavezanec doseže pri drugem vzajemnem skladu iz
drugega odstavka 84. člena tega zakona, je presežek izplačane vrednosti oziroma
prodajne cene investicijskega kupona oziroma izplačanega sorazmernega dela
likvidacijske mase nad vplačano vrednostjo oziroma nabavno ceno investicijskega
kupona. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo normirani stroški
provizij, tako da se izplačana vrednost ali prodajna cena investicijskega kupona
oziroma izplačan sorazmerni del likvidacijske mase, zmanjša za 2%.

(3) Davčna osnova od dela dohodka iz tretjega
odstavka 1. člena tega zakona je presežek zmnožka izplačane vrednosti oziroma
prodajne cene investicijskega kupona oziroma izplačanega sorazmernega dela
likvidacijske mase in deleža rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada po posameznem
viru iz šestega odstavka tega člena (ki velja za obdobje imetništva
investicijskega kupona vzajemnega sklada), nad zmnožkom vplačane vrednosti
oziroma nabavne cene investicijskega kupona in navedenega deleža rasti.

(4) Pri ugotavljanju davčne osnove iz tretjega
odstavka tega člena se upoštevajo normirani stroški provizij tako, da se
izplačana vrednost ali prodajna cena investicijskega kupona oziroma izplačan
sorazmerni del likvidacijske mase, zmanjša za 2%.

(5) Pri določitvi deležev rasti iz tretjega odstavka
tega člena se upošteva število dni posedovanja investicijskega kupona v mesecu
pridobitve in v mesecu odsvojitve, vnovčitve oziroma izplačila likvidacijske
mase, odvisno od tega, ali je zavezanec investicijski kupon posedoval manj kot
15 dni oziroma več kot 15 dni v mesecu.

(6) Deleže rasti vrednosti premoženja vzajemnega
sklada v obdobju imetništva investicijskega kupona po viru rasti premoženja iz:

1. prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti,

2. prihodkov vzajemnega sklada v obliki dividend,

3. prihodkov vzajemnega sklada v obliki iztrženih
dobičkov pri naložbah, in

4. prihodkov vzajemnega sklada v obliki drugih
prihodkov, mesečno izračuna in objavi družba za upravljanje, ki upravlja kvalificiran
vzajemni sklad in sicer v rokih in na način, ki je določen z zakonom, ki ureja
davčni postopek. Delež rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada po
posameznem viru iz 1. do 4. točke tega odstavka se izračuna tako, da se rast
vrednosti posameznega vira premoženja vzajemnega sklada iz 1. do 4. točke tega
odstavka v obdobju imetništva investicijskega kupona deli s celotno rastjo
vrednosti virov premoženja vzajemnega sklada iz 1. do 4. točke tega odstavka v
obdobju imetništva investicijskega kupona.

(7) Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog
investicijskih kuponov vzajemnega sklada. Družba za upravljanje, ki upravlja
kvalificiran vzajemni sklad, je dolžna voditi evidenco zalog investicijskih
kuponov vzajemnega sklada, ki niso prenosljivi, za posameznega imetnika
investicijskih kuponov. Zaloge se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).

83. člen

(oprostitve)

(1) Davka se ne plača od dohodka iz 3. točke tretjega
odstavka 81. člena tega zakona, če ima imetnik investicijski kupon v lasti več
kot tri leta.

(2) Davka se ne plača od dohodka iz 3. točke tretjega
odstavka 81. člena tega zakona, če je imetnik investicijski kupon pridobil v
postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali
investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v
vzajemni sklad oziroma v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene
investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer z zamenjavo delnic pooblaščene
investicijske družbe ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz
pooblaščene investicijske družbe, pridobljenih v procesu lastninskega
preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko
preoblikovanje podjetij.

84. člen

(kvalificirani in drugi vzajemni sklad)

(1) Kvalificirani vzajemni sklad po tem poglavju
zakona je:

1. vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za
upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja Agencije Republike
Slovenije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega sklada;

2. vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za
upravljanje druge države članice EU in katerega poslovanje je usklajeno z
Direktivo o investicijskih skladih, pod pogojem, da se v roku in na način, ki
je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, opredeli kot kvalificirani
vzajemni sklad in izpolnjuje vse pogoje, predvsem glede poročanja imetnikom
investicijskih kuponov o vrsti razdeljenega ali doseženega dohodka ter poročanja
davčni upravi, kot je predpisano z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2) Drugi vzajemni sklad je vzajemni sklad, ki ni
sklad iz prvega odstavka tega člena.

5. Dobiček iz kapitala

85. člen

(dobiček iz kapitala)

(1) Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z
odsvojitvijo kapitala.

(2) Določbe tega poglavja zakona ne vplivajo na
davčno obveznost zavezanca po poglavju III.2. tega zakona, če ni s tem zakonom
drugače določeno.

86. člen

(kapital)

(1) Za kapital po tem poglavju zakona se šteje:

1. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila
odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila odsvojitev izvršena
pred potekom desetih let od dneva, ko je bila nepremičnina pridobljena;

2. pretežni lastniški delež ali njegov del;

3. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih
družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki niso del pretežnega lastniškega
deleža iz 2. točke tega odstavka, če je bila odsvojitev izvršena pred potekom
treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir ali delež pridobljen.

(2) Pretežni lastniški delež iz 2. točke prvega
odstavka tega člena je lastniški delež v osnovnem kapitalu, ki vrednostno s
sorazmernim upoštevanjem drugega kapitala gospodarske družbe dosega najmanj 60
milijonov tolarjev, ki ga ima zavezanec neposredno ali posredno preko povezanih
oseb, če kapital gospodarske družbe po pridobitvi lastniškega deleža presega
200 milijonov tolarjev. Delež v osnovnem kapitalu in sorazmerni del drugega
kapitala gospodarske družbe se ugotavlja kot povprečje njegove vrednosti po
poslovnih poročilih gospodarske družbe za zadnje petletno obdobje pred
odsvojitvijo lastniškega deleža zavezanca. Kapital gospodarske družbe po
pridobitvi se ugotavlja kot povprečje njegove vrednosti po zadnjem poslovnem
poročilu po pridobitvi.

(3) Za kapital po tem členu se ne šteje investicijski
kupon.

87. člen

(obdavčljiva odsvojitev kapitala)

Za obdavčljivo odsvojitev kapitala po tem poglavju
zakona se šteje vsaka odsvojitev kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala,
dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, izplačilo lastniškega deleža v
primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja,
zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe,
zadruge ali druge oblike organiziranja ter drugi primeri izplačila lastniškega
deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem zakonom drugače
določeno.

88. člen

(neobdavčljiva odsvojitev kapitala)

Za obdavčljivo odsvojitev kapitala po tem poglavju
zakona se ne šteje:

1. prenos kapitala preminule osebe na dediča,
volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo
osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;

2. odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju;

3. prenos nepremičnin iz naslova razlastitev, po
predpisih, ki urejajo to področje;

4. prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu
upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na kapitalu, in prenos nazaj
posojilodajalcu oziroma zastavitelju;

5. zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi
papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki
in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka;

6. zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami
istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila;

7. zamenjava zamenljivih obveznic z delnicami istega izdajatelja,
če ni denarnega doplačila;

8. vnovčitev dolžniških vrednostnih papirjev, razen v
primeru dolžniških vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 77. člena tega
zakona;

9. zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala,
ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta
ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža
v osebni družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe,
ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oziroma zmanjšanje vrednosti
deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube
zadruge;

10. izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne
družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža;

11. zamenjava delnic investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, z investicijskimi kuponi vzajemnega
sklada v postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe, nastale iz
pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, po predpisih, ki urejajo to
področje;

12. prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave
obveznih dajatev v skladu z zakoni.

89. člen

(oprostitev)

(1) Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala,
doseženega pri:

1. prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu,
pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi,
ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;

2. odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki
ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel
zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in je tam dejansko bival vsaj zadnja
tri leta pred odsvojitvijo; v primeru, ko je zavezanec stanovanje ali
stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali ga je
oddajal v najem, se za odsvojitev kapitala po tej točki ne šteje odsvojitev tistega
dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z
opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali stanovanjska hiša
oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe dejavnosti)
ali ga je oddajal v najem.

(2) Izguba, ki jo zavezanec doseže pri odsvojitvi
kapitala iz prvega odstavka tega člena, ne zmanjšuje davčne osnove od dobička
iz kapitala.

90. člen

(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med
vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

(2) Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob
odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se
lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje
pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša
pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena, negativna
razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke prvega odstavka 86. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem
poglavju:

1. če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala
pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do nakupa
ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala, ali

2. če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev
družinski član ali pravna oseba, v kateri ima pretežni lastniški delež, neposredno
ali posredno pridobi istovrstni kapital.

(4) Pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob
odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, ki ga ima zavezanec v
gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju z
vrednostnimi papirji, se zmanjša za dejanske stroške zavezanca v obliki
provizije po pogodbi, vendar skupaj ne več kot 1,5% pozitivne razlike.

(5) Davčna osnova od dobička iz kapitala, ki je
dosežen z odsvojitvijo kapitala iz 2. točke prvega odstavka 86. člena tega
zakona, se v primeru, če je od pridobitve do odsvojitve kapitala ali njegovega
dela preteklo najmanj tri leta, zmanjša za 60%.

91. člen

(vrednost kapitala ob pridobitvi)

(1) V vrednost kapitala ob pridobitvi se všteva
nabavna vrednost kapitala in stroški, ki so določeni s tem členom.

(2) Za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega
člena se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času
pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe, ali če vrednost
kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost
kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z
ustreznimi dokazili.

(3) Kadar zavezanec pridobi delnice ali drug kapital
na način, določen v četrtem odstavku 30. člena tega zakona, se za nabavno
vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena delnice ali
drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena oziroma na dan, ko je
zavezanec pridobil delnice ali drug kapital.

(4) Kadar zavezanec pridobi delnico oziroma delež ob preoblikovanju
dobička ali rezerv v delu, oblikovanem iz dobička, oziroma prevrednotovalnega
popravka tega dobička ali rezerv plačnika v osnovni kapital, oziroma ko se
zaradi takega preoblikovanja poveča lastniški delež zavezanca, se za nabavno
vrednost tako pridobljenih delnic ali pridobljenega oziroma povečanega deleža
šteje znesek, od katerega je bil obračunan davek po poglavju III.4.4. tega
zakona.

(5) Stroški iz prvega odstavka tega člena so:

1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in
stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je
plačal zavezanec;

2. znesek davka na dediščine in darila, ki ga je
plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala;

3. provizija, ki jo je zavezanec plačal borzno
posredniški hiši ali nepremičninskemu posredniku za posredovanje pri pridobitvi
kapitala ter provizija, ki jo je zavezanec plačal priznani borzi vrednostnih
papirjev in klirinško depotni družbi v zvezi s pridobitvijo kapitala;

4. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s
cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v
skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost
nepremičnine ne da ugotoviti na drug način.

(6) Provizije iz 3. točke petega odstavka tega člena
se priznavajo v višini dejanskih stroškov, vendar skupaj ne več kot 1% od
nabavne vrednosti kapitala ob pridobitvi.

(7) Stroški cenitve iz 4. točke petega odstavka tega člena
se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 45.000 tolarjev.

(8) Nabavna vrednost in stroški v tuji valuti iz
prvega odstavka tega člena se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke
Slovenije. Preračun se opravi na dan pridobitve kapitala oziroma na dan
nastanka stroškov.

(9) Priznana borza vrednostnih papirjev iz 3. točke petega
odstavka tega člena, iz 2. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona in iz
1.c točke tretjega odstavka 102. člena tega zakona je borza, katere organizator
je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges –
WFE oziroma Federation Internationale des Bourses de Valeurs – FIBV).

92. člen

(vrednost kapitala ob odsvojitvi)

(1) Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v
prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital
ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni
razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost
kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu
v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva
tržna cena kapitala ob odsvojitvi.

(2) Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za
naslednje stroške zavezanca:

1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je
plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine,

2. provizijo, ki jo je zavezanec plačal borzno
posredniški hiši ali nepremičninskemu posredniku za posredovanje pri odsvojitvi
kapitala, ter provizija, ki jo je zavezanec plačal priznani borzi vrednostnih
papirjev in klirinško depotni družbi v zvezi z odsvojitvijo kapitala;

3. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s
cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu
z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost
nepremičnine ne da ugotoviti na drug način.

(3) Provizije iz 2. točke drugega odstavka tega
člena, se priznavajo v višini dejanskih stroškov, vendar skupaj ne več kot 1%
od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, brez upoštevanja stroškov iz drugega
odstavka tega člena.

(4) Stroški cenitve nepremičnine iz 3. točke drugega odstavka
tega člena se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 45.000
tolarjev.

(5) Vrednost kapitala ob odsvojitvi in stroški iz
drugega odstavka tega člena v tuji valuti se preračunajo v tolarje po srednjem
tečaju Banke Slovenije. Preračun se opravi na dan odsvojitve kapitala oziroma
na dan nastanka stroškov.

93. člen

(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)

(1) Kadar zavezanec odsvoji kapital pred potekom roka
iz prvega odstavka 86. člena tega zakona, ki velja za tak kapital, na način,
določen v drugem odstavku tega člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku
odsvojitve ne ugotavlja.

(2) Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži
pri naslednjih odsvojitvah kapitala:

1. podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali
otroku;

2. zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev,
združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in
obdavčitve pri združitvah in delitvah.

(3) O tem ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega
odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve
kapitala pri davčnem organu.

(4) Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do
naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zavezančev
zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala,
pridobljenega z zamenjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

(5) Rok iz prvega odstavka 86. člena tega zakona
začne imetniku kapitala, ki pridobi kapital na način iz drugega odstavka tega
člena, teči z dnem pridobitve podarjenega ali zamenjanega kapitala.

(6) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se
kot nabavna vrednost s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:

1. v primeru ko zakonec ali otrok zavezanca pridobi kapital
z obdaritvijo – nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil
darovalec;

2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave
kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah – nabavna vrednost
zamenjanih deležev v času njihove pridobitve, zmanjšana za denarno doplačilo iz
5. točke petega odstavka 79. člena tega zakona.

(7) Za otroka po tem členu se šteje lasten otrok,
posvojenec in pastorek.

94. člen

(čas pridobitve kapitala)

(1) Za čas pridobitve kapitala se šteje datum
sklenitve pogodbe oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti
odločbe upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital.
V drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je
razviden iz drugih dokazil.

(2) Kadar se nepremičnina pridobi z graditvijo, ki jo
izvaja zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega dovoljenja.
V primeru pridobitve nepremičnine z graditvijo, ki jo po pogodbi za zavezanca
izvaja druga oseba, se za čas pridobitve šteje datum sklenitve pogodbe med
zavezancem in izvajalcem. Če zavezanec v času dveh let od podpisa pogodbe ne
prevzame zgrajene nepremičnine, se za čas pridobitve šteje datum dejanskega
prevzema zgrajene nepremičnine.

(3) Kadar se odsvoji objekt, ki stoji na zemljišču,
katerega čas pridobitve ni enak času pridobitve objekta, se kot čas pridobitve
objekta in zemljišča šteje čas pridobitve objekta.

95. člen

(čas odsvojitve kapitala)

Za čas odsvojitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe
oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega
organa, na podlagi katere je fizična oseba odsvojila kapital. V drugih primerih
odsvojitve se za čas odsvojitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih
dokazil.

96. člen

(vodenje evidenc zalog kapitala)

(1) Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog
istovrstnega kapitala iz 2. in 3. točke prvega odstavka 86. člena tega zakona.
Zaloge tovrstnega kapitala se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko
zavezanec vodi ločeno evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih
ima v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o
gospodarjenju z vrednostnimi papirji.

97. člen

(pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta)

V dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se
vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz
kapitala. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v času
odsvojitve kapitala.

6. Drugi dohodki

98. člen

(opredelitev drugih dohodkov)

(1) Drugi dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s
tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 17. člena
tega zakona.

(2) Za druge dohodke po tem zakonu se ne štejejo
dohodki iz 19. in iz 20. člena tega zakona ter dohodki, ki so v skladu s tem
zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno osnovo.

(3) Drugi dohodki vključujejo:

1. nagrade;

2. darila;

3. dobitke v nagradnih igrah;

4. priznavalnine po zakonu o republiških
priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture;

5. kadrovske in druge štipendije;

6. nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali
obremenitvijo pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziroma odstopom
pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti
v denarju;

7. izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike
Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;

8. dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za
dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, za dohodek iz premoženja ter za dobiček iz kapitala in ni dohodek,
ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen plačila
dohodnine po tem zakonu.

99. člen

(drugi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva
kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana mesečno štipendistu za
študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine
minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva
minimalna plača, kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri
izplačilu prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem štipendistov se
smiselno upoštevajo določbe četrtega odstavka 27. člena in 3. točke prvega
odstavka 31. člena tega zakona.

(2) Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku
tega člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek, določen v
prvem odstavku tega člena.

100. člen

(oprostitev)

Ne glede na 98. člen tega zakona, se dohodnine ne plačuje
od:

1. nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem,
znanstvenoraziskovalnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem ali
socialnem področju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– jih izplača država v skladu z zakonom, samoupravna lokalna
skupnost v skladu s statutom ali odlokom ali ustanova, ki ni povezana oseba ali
sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s
prejemnikom,

– ne gre za redni dohodek ali za dohodek za
opravljeno delo oziroma storitev, in

– je bil prejemnik nagrade ali priznanja izbran kot
nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri prijavi na razpis
oziroma v postopku izbora nagrajenca;

2. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitve
in dnevnice, dokumentiranih z računom, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi,
ki:

– je napotena ali pozvana s strani državnega ali
drugega organa zaradi izvajanja dejavnosti tega organa,

– prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje
v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno-izobraževalnih,
zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v
dejavnostih zbornic, v dejavnostih verskih skupnosti in v dejavnostih političnih
strank, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti,

– sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez,
zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva
ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev;

in v zvezi s tem prejme povračilo navedenih stroškov do
višine povračil stroškov, ki je določena za povračila delavcem iz delovnega
razmerja v skladu s predpisom vlade iz 31. člena tega zakona;

3. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice, kadar
je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo
člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme
le povračilo navedenih stroškov do višine povračil stroškov, ki je določena za
povračila delavcem iz delovnega razmerja v skladu s predpisom vlade iz 31.
člena tega zakona;

4. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitve
in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se udeleži posveta
z mednarodno udeležbo in v zvezi s tem prejme le povračilo stroškov do višine
povračil stroškov, ki je določena za povračila delavcem iz delovnega razmerja v
skladu s predpisom vlade iz 31. člena tega zakona;

5. izplačila odkupne vrednosti v primeru rednega
prenehanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi pridobitve
pravice do pokojnine, pod pogojem, da sredstva niso izplačana zavarovancu,
temveč se v skladu s 352. in 353. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) v
enkratnem znesku prenesejo izplačevalcu pokojnine v imenu in za račun zavarovanca,
ki sklene zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do doživljenjske
mesečne pokojninske rente;

6. prenosa sredstev iz enega pokojninskega načrta v
drugi pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v
skladu s 360. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).

101. člen

(davčna osnova za druge dohodke)

(1) Davčna osnova je doseženi dohodek, če ni s tem
zakonom za posamezno vrsto dohodka drugače določeno.

(2) V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če
njegova vrednost ne presega 5.000 tolarjev oziroma če skupna vrednost vseh
daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 10.000 tolarjev.

(3) V davčno osnovo se ne všteva posameznega
prejemka, prejetega v primerih iz prve, druge in tretje alinee 2. točke 100.
člena tega zakona, če ne presega 30.000 tolarjev, brez upoštevanja prejemkov,
namenjenih pokritju stroškov, od katerih se ne plačuje dohodnina, oziroma
skupni prejemek, prejet v primerih iz prve, druge in tretje alinee 2. točke
100. člena tega zakona, če na letni ravni ne presega 200.000 tolarjev, brez
upoštevanja prejemkov, namenjenih pokritju stroškov, od katerih se ne plačuje
dohodnina.

(4) V davčno osnovo se ne všteva dobitka v nagradnih igrah,
ki niso igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali
naključje, če vrednost dobitka ne presega 5.000 tolarjev.

IV. LETNA DAVČNA OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE

1. Letna davčna osnova

102. člen

(letna davčna osnova rezidenta)

(1) Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih
v davčnem letu, je vsota davčnih osnov, določenih v III. poglavju tega zakona,
vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka.

(2) Na letni ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih
na način, kot je določen v tretjem in četrtem odstavku 35. člena tega zakona,
se zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost, določene v 43. členu tega zakona,
vendar največ do višine vsote davčnih osnov.

(3) V letno davčno osnovo rezidenta se ne všteva:

1. obresti na:

a) denarne depozite fizične osebe pri bankah in
hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dohodki
iz varčevalnih pogodb po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi,

b) denarne depozite fizične osebe pri bankah drugih držav
članic EU,

c) dolžniške vrednostne papirje, s katerimi se trguje
na borznem trgu v Sloveniji in na priznanih borzah v drugih državah članicah
EU,

2. dohodek iz:

a) 2.a) točke drugega odstavka 81. člena tega zakona,
ki ga zavezanec doseže pri vzajemnem skladu iz desetega odstavka tega člena,

b) 1. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona, do
višine 300.000 tolarjev. Dohodek, ki presega navedeni znesek, se všteva v
davčno osnovo v višini, ki presega navedeni znesek.

(4) Znesek posamezne davčne osnove iz 80. člena tega
zakona se rezidentu zmanjša za 35%. Zmanjšanje se ne prizna v primerih:

1. dividend iz 2. točke četrtega odstavka 79. člena tega
zakona,

2. dividend, prejetih iz tujine,

3. dividend, katerih plačnik je osebna družba
rezident v Sloveniji,

4. dividend tihim družbenikom, katerih plačnik je
nosilec tihe družbe v Sloveniji.

(5) Zmanjšanje v višini iz četrtega odstavka tega člena
se prizna tudi od posamezne davčne osnove od dohodka iz:

1. 1. točke in 2.b) točke drugega odstavka 81. člena tega
zakona, ki ga zavezanec doseže pri vzajemnem skladu iz desetega odstavka tega
člena,

2. 2. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona.

(6) V primeru dividend iz 3. točke četrtega odstavka tega
člena se v letno davčno osnovo rezidenta všteva prejeta dividenda, ki vključuje
tudi plačan davek od dohodkov osebne družbe po zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb, od deleža družbenika pri dobičku osebne družbe.

(7) V primeru dividend iz 4. točke četrtega odstavka tega
člena se v letno davčno osnovo rezidenta všteva prejeta dividenda, ki vključuje
tudi plačan davek od dohodkov nosilca tihe družbe po zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb oziroma po tem zakonu, od deleža tihega družbenika pri
dobičku nosilca tihe družbe.

(8) Ne glede na 2. točko četrtega odstavka tega člena
se zmanjšanje davčne osnove prizna v primeru dividende, prejete od plačnika, ki
je za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in
se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjeno z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU.

(9) Dohodek iz:

1. 2.c) točke drugega odstavka 81. člena tega zakona,
ki ga zavezanec doseže pri vzajemnem skladu iz desetega odstavka tega člena in,

2. 3. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona, se
lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, zmanjša za letno negativno
razliko (izgubo) iz drugega odstavka 90. člena tega zakona, vendar ne več kot
znaša ta dohodek.

(10) Vzajemni sklad iz 2.a) točke tretjega odstavka tega
člena, 1. točke petega odstavka tega člena in 1. točke devetega odstavka tega
člena je:

1. vzajemni sklad iz 1. točke prvega odstavka 84.
člena tega zakona, in

2. vzajemni sklad iz 2. točke prvega odstavka 84.
člena tega zakona, ne glede na to, ali se opredeli kot kvalificirani vzajemni
sklad.

(11) Na letni ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih
na način, kot je določeno v 59. členu tega zakona, vključno z oprostitvami in
znižanji iz 61. in 62. člena tega zakona, se zmanjša za obvezne prispevke za
socialno varnost iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca, ter za
pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih in stroške delovanja in vzdrževanja osuševalnih
in namakalnih sistemov, določene na podlagi predpisov o kmetijskih zemljiščih.

(12) Če je davčna osnova iz prvega odstavka 59. člena
tega zakona z upoštevanjem znižanj iz 62. člena tega zakona negativna,
zavezanec lahko za to davčno osnovo zmanjšuje davčno osnovo od drugih dohodkov,
določenih v drugem odstavku 58. člena tega zakona, razen od drugih dohodkov,
pridobljenih v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost, vendar največ v višini davčne osnove od drugih dohodkov, katerih
davčno osnovo znižuje.

(13) Letna davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti, ugotovljena na način, določen v enajstem in
dvanajstem odstavku tega člena se zmanjša za olajšavo za investiranje iz 63.
člena tega zakona, vendar največ do višine letne davčne osnove od dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

103. člen

(povprečenje)

(1) Dohodki iz delovnega razmerja, vključno z
zamudnimi obrestmi, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let nazaj,
se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec
prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.

(2) Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine
enoletnih dohodkov iz prvega odstavka tega člena se prejeti dohodek, ki se
nanaša na več let, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša,
vendar ne več kot na tri enake dele. V osnovo za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine
enoletnih dohodkov se vključi en sorazmerni del tako razdeljenega dohodka.

(3) Drugi dohodki iz drugega odstavka 58. člena tega
zakona, pridobljeni v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost se vštevajo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v
katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine
enoletnih dohodkov.

(4) Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine
enoletnih dohodkov iz tretjega odstavka tega člena se prejeti dohodki iz
tretjega odstavka tega člena razdelijo na sedem enakih delov. V osnovo za
ugotovitev povprečne stopnje dohodnine enoletnih dohodkov se vključi en
sorazmerni del tako razdeljenega dohodka.

104. člen

(upoštevanje oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine
od drugih dohodkov rezidenta)

Dohodek rezidenta, od katerega se skladno z določbami
mednarodne pogodbe v Sloveniji ne plačuje dohodnine, se upošteva pri izračunu
višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta, če je
tako določeno z mednarodno pogodbo.

2. Davčne olajšave

105. člen

(splošna olajšava)

Vsakemu rezidentu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove
v višini 591.900 tolarjev letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne
uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

106. člen

(osebne olajšave)

(1) Rezidentu, invalidu s 100% telesno okvaro, se
prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3,441.500 tolarjev letno, če mu
je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali
občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.

(2) Rezidentu po dopolnjenem 65. letu starosti, se prizna
zmanjšanje letne davčne osnove v višini 275.300 tolarjev letno.

(3) Rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v
višini 14,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.

(4) Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega
zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje v Sloveniji, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
14,5% odmerjenega nadomestila.

(5) Rezidentu, prejemniku priznavalnine po zakonu o
republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na
področju kulture, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjene
priznavalnine.

(6) Olajšava iz tretjega, četrtega in petega odstavka
tega člena se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega
dohodka, navedenega v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena.

107. člen

(posebne osebne olajšave)

(1) Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali
študenta in njegovi dohodki, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, v letu, za
katero se odmerja dohodnina, ne presegajo 1,600.000 tolarjev, se do
dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za
opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene
organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v
skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v višini 1,200.000 tolarjev letno. Navedena
olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je
starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za
dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski
študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

(2) Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic
na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi,
se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne
dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne
opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 3,900.000 tolarjev njegovih
prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

(3) Rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski
poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, se pod pogojem, da nima
sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno,
do zneska 3,900.000 tolarjev njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero
se odmerja dohodnina.

(4) Delodajalec, ki zaposli dijaka ali študenta na
podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja
dela dijakom ali študentom, mora o tem, s predložitvijo napotnice, obvestiti
Davčno upravo Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije za delo
najpozneje na dan začetka dela. Napotnica mora poleg podatkov, predpisanih z
drugimi predpisi, vsebovati tudi davčno številko delodajalca, študenta ali
dijaka in pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom
ali študentom.

108. člen

(posebna olajšava)

(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se
prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:

1. za prvega vzdrževanega otroka 474.900 tolarjev
letno, ali

2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in
varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih, 1,720.800 tolarjev letno. Olajšava
se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja,
vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v
rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V
tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v
skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna
pravico do dodatka za nego otroka;

3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 474.900
tolarjev letno.

(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava
iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:

1. za drugega vzdrževanega otroka za 41.300 tolarjev,

2. za tretjega vzdrževanega otroka za 213.400
tolarjev,

3. za četrtega vzdrževanega otroka za 385.500
tolarjev,

4. za petega vzdrževanega otroka za 557.600 tolarjev,

5. za vse nadaljnje vzdrževane otroke za 172.000
tolarjev glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

(3) Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke
prvega odstavka tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o
priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu
z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

(4) Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka
tega člena se ne priznava zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če
dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se
olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom,
ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega
dodatka.

(5) Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega
člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana
dejansko preživljal.

(6) Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem
letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna
razlika do celotne višine

olajšave.

(7) Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih
bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se
prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.

(8) Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne
odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko
zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu
pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za
preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del
njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.

109. člen

(vzdrževani družinski člani)

(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje
zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za
preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 108. člena tega zakona in
razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po
predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do
preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za zakonca se šteje oseba, ki živi z zavezancem
v zakonski zvezi. Za zakonca se šteje tudi zunajzakonski partner, ki živi z
zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z
zakonsko zvezo.

(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje
tudi otrok do 18. leta starosti.

(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje
tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega
leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih
dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega
družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega
stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in
sicer največ za dobo šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za
dobo štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi za
delo nezmožen otrok v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb, ne glede na starost.

(5) Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok,
starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je
prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem
gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od
višine posebne olajšave.

(6) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec,
pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk,
če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali
če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča. Za
otroka se šteje tudi sestra ali brat, če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe
sodišča.

(7) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo
tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za
preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 108. člena tega zakona, in
živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v
socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod
enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec
ni zavezanec za dohodnino.

(8) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, ki
mu je osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost edini vir dohodka, se
šteje tudi član gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če nima lastnih sredstev za
preživljanje oziroma so ta manjša od posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 108. člena tega zakona,
in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne
uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru
se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana kmečkega
gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega družinskega člana.
Pri definiciji otroka se upoštevajo določbe drugega do šestega odstavka tega člena.

(9) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se
šteje oseba, ki izpolnjuje v prejšnjih določbah tega člena določene pogoje in
ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije oziroma države
članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.

110. člen

(olajšave za rezidente držav članic EU)

Fizična oseba, ki je rezident države članice EU in v Sloveniji
dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz opravljanja dejavnosti ali dohodke iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni v Sloveniji,
lahko uveljavlja olajšave, določene v 105. členu, v drugem odstavku 106. člena
in v 108. členu tega zakona, če z dokazili dokaže, da znašajo prej navedeni
dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% njegovega celotnega obdavčljivega
dohodka v davčnem letu.

111. člen

(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)

(1) Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se
lahko zmanjša za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta s
sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je
odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno
dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je
enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zavarovanca, oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca in ne več kot 549.400
tolarjev letno. Glede uskladitve premije in načina objave usklajenih zneskov
premije, se uporablja 113. člen tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se
lahko letna davčna osnova poklicnega športnika, ki je rezident in je vpisan v
razvid poklicnih športnikov in nima sklenjenega delovnega razmerja, razen kot
poklicni športnik, ter ne opravlja druge dejavnosti, zmanjša za znesek premije prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal kot poklicni športnik zase
izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po
pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s
predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 100% obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca – športnika in ne več kot
50% letnih bruto dohodkov športnika.

(3) Če plačujeta premijo prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja delodajalec in delojemalec, se pri določitvi višine
premije, za katero se priznava olajšava, upošteva skupni znesek vplačanih
premij.

(4) Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena
skupni znesek vplačanih premij presega znesek iz prvega in drugega odstavka
tega člena, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo samo od tistega dela vplačane
premije, ki je enaka razliki med zneskom iz prvega in drugega odstavka tega
člena in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.

(5) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi v
primeru, ko je zavezanec istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja in v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.

112. člen

(olajšave za različne namene)

(1) Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se
zmanjša za:

1. sredstva vložena v vrednostne papirje, katerih
izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12
mesecev;

2. plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s
predpisi o samoprispevku;

3. znesek premije, ki jo je plačal zavezanec za
prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje pravnim osebam s sedežem v
Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje
ter za plačane zneske za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov;

4. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost
daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, vzgojnoizobraževalne, znanstvene,
športne, ekološke, in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v
skladu s posebnimi predpisi v Sloveniji organizirane za opravljanje tovrstnih dejavnosti
ter so rezidenti Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov
pravnih oseb, ter navedeni prispevki in darila, izplačana invalidskim
organizacijam;

5. plačane zneske za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše
ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, razen za plačane
zneske obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega problema
zavezanca;

6. plačane zneske za vzdrževanje stanovanja ali
stanovanjske hiše ali za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir v teh
objektih, v katerih zavezanec dejansko biva;

7. plačane zneske za nakup likovnih del, leposlovnih knjig,
nosilcev audio-video vsebin ter za plačane zneske za obnovo spomeniških
lastnosti razglašenega in v državni register vpisanega kulturnega spomenika;

8. plačane šolnine in zneske za nakup učbenikov in
strokovne literature v zvezi z izobraževanjem po javno priznanih izobraževalnih
programih (tudi za vzdrževane otroke);

9. plačane zneske za priklop na internet in nakup
ustrezne terminalne opreme;

10. plačane članarine političnim strankam in
sindikatom.

(2) Zmanjšanje letne davčne osnove za namene,
navedene v 1. in 3. do 10. točki prvega odstavka tega člena lahko znaša največ
2% letne davčne osnove zavezanca. Zmanjšanje letne davčne osnove po 1.točki
prvega odstavka tega člena se prizna za vsak vrednostni papir samo enkrat.

(3) Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se
zmanjša za plačane zneske obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega
problema zavezanca, vendar ne več kot za 2% letne davčne osnove zavezanca.

(4) Zmanjšanje letne davčne osnove po tem členu se zavezancu
prizna pod pogojem, da so bila plačila dokazana z dokumenti, ki se glasijo na
njegovo ime.

113. člen

(uskladitev olajšav)

(1) Zneski olajšav, določeni v 105. členu, prvem in drugem
odstavku 106. člena, prvem odstavku 107. člena, 108. členu ter v prvem odstavku
111. člena tega zakona se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen
življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi
z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije.

(2) Zneske iz prvega odstavka tega člena z odredbo določi
minister, pristojen za finance, najkasneje v decembru tekočega leta za
naslednje leto.

3. Odmera dohodnine

114. člen

(odmera dohodnine)

(1) Letna davčna osnova iz 102. člena tega zakona, zmanjšana
za zneske olajšav iz 105. člena, prvega in drugega odstavka 106. člena, 107.
člena, 108. člena, 111. člena in 112. člena tega zakona, je neto letna davčna
osnova.

(2) Dohodnina se odmeri od neto letne davčne osnove po
stopnjah iz 116. člena tega zakona.

115. člen

(olajšave in lestvica za zavezanca, ki je rezident za
del davčnega leta)

Pri odmeri dohodnine za leto, v katerem je fizična
oseba postala ali prenehala biti rezident, se davčne olajšave ter lestvica iz
116. člena tega zakona upoštevajo sorazmerno obdobju, ki se šteje za obdobje, v
katerem je fizična oseba bila rezident.

V. STOPNJE DOHODNINE

116. člen

(stopnje dohodnine)

(1)   Stopnje dohodnine za davčno leto so:

<table class=MsoTableGrid border=1 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:-27.3pt;border-collapse:collapse;border:none">
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border-top:solid windowtext 1.0pt;
 border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none;
 background:#D9D9D9;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 če znaša neto davčna osnova v tolarjih
 </td>
 <td width=315 colspan=5 style="width:236.4pt;border-top:solid windowtext 1.0pt;
 border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none;
 background:#D9D9D9;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 znaša dohodnina
 v tolarjih
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad                                     
 do
 </td>
 <td width=315 colspan=5 valign=top style="width:236.4pt;border:none;
 border-bottom:solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,300.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 16%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,300.000                     2,540.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 208.000
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 33%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,300.000
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 2,540.000                     5,140.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 617.200
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 37%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 2,540.000
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5,140.000                   10,330.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,579.200
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 41%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5,140.000
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10,330.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 3,707.100
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 50%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10,330.000
 </td>
 </tr>
</table>

</div>

(2) Zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega
odstavka tega člena se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih
potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem
novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije;
temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo.

(3) Zneske iz drugega odstavka tega člena z odredbo določi
minister, pristojen za finance, najkasneje v decembru tekočega leta za
naslednje leto.

VI. OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE

117. člen

(odmera in poračun dohodnine na letni ravni)

(1) Dohodnino na letni ravni za zavezanca odmeri
davčni organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun
dohodnine se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo
davčnega organa, v rokih in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki
ureja davčni postopek.

(2) Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno
leto, se odšteje med letom plačana dohodnina od posameznega dohodka.

(3) Med letom plačana dohodnina se šteje za
akontacijo dohodnine.

(4) Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji
od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med
letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne.

118. člen

(plačevanje akontacije dohodnine)

(1) Od dohodkov zavezanca, določenih s tem zakonom,
se med letom plačuje akontacija dohodnine, če ni s tem zakonom ali z zakonom,
ki ureja davčni postopek drugače določeno.

(2) Akontacija dohodnine se izračuna in plača v rokih
in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(3) Akontacija dohodnine se zavezancu, rezidentu,
odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto.

(4) Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje
kot dokončen davek.

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se
zavezancu, rezidentu države članice EU, ki izpolnjuje pogoje iz 110. člena tega
zakona, akontacija dohodnine odšteje od dohodnine, odmerjene od dohodkov,
doseženih v Sloveniji, za posamezno davčno leto.

119. člen

(izračun akontacije dohodnine)

(1) Izračun akontacije dohodnine se opravi z davčnim obračunom
ali z odmero akontacije dohodnine.

(2) Izračun akontacije dohodnine se opravi na podlagi
davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga opravi
zavezanec sam. Izračun akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan
opraviti plačnik davka.

(3) Plačnik davka je oseba, ki izplačuje dohodke,
obdavčljive po tem zakonu, če ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače
določeno.

(4) Izračun akontacije dohodnine z odmero opravi
davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ali na podlagi podatkov o
katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, če ni z zakonom drugače
določeno.

120. člen

(plačilo akontacije dohodnine)

(1) Plačilo akontacije dohodnine se opravi na podlagi
davčnega obračuna ali odmere akontacije dohodnine.

(2) Plačilo akontacije dohodnine se opravi na podlagi
davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga opravi
zavezanec sam. Plačilo akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan
opraviti plačnik davka.

(3) Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na
podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je zavezanec sam.

(4) Način izračuna in plačila akontacije dohodnine od
posameznih vrst dohodkov, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, je določen z
zakonom, ki ureja davčni postopek.

VII. AKONTACIJE DOHODNINE – OSNOVE IN STOPNJE

121. člen

(akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve)

(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna
in plača od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 29. do 31. člena tega
zakona.

(2) Od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu,
pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (v
nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), in od pokojnine, ki se izplačuje za
mesečno obdobje, se akontacija dohodnine izračuna tako, da se za posamični
dohodek uporabi stopnje dohodnine in lestvica iz 116. člena tega zakona,
preračunana na 1/12 leta.

(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva 1/12 zneska
splošne, osebne in posebne olajšave iz 105. člena, prvega in drugega odstavka 106.
člena in iz 108. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od
pokojnine, določene v drugem odstavku tega člena, se upošteva tudi osebna
olajšava iz tretjega odstavka 106. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine
od nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih prejemajo delovni
invalidi po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se
upošteva tudi osebna olajšava iz četrtega odstavka 106. člena tega zakona.

(4) Če se dohodek iz delovnega razmerja ali
pokojnina, ki se nanašata na mesečno obdobje, izplača v več delih, se ob
izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine ugotovi
višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine in izvrši
izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih
delov dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.

(5) Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v
davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna
od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od
enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega
dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko
enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.

(6) Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega,
se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji
25% od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja olajšav
po tretjem odstavku tega člena.

(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena,
se izračun akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega
zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, ki ga za mesečno obdobje izplačuje Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije, opravi v skladu s šestim odstavkom tega
člena. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva osebna olajšava iz
četrtega odstavka 106. člena tega zakona.

(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena, se lahko akontacija
dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema
delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano stopnjo
akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni
organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka
glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.

(9) Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega in
petega odstavka 29. člena tega zakona po stopnji 25%.

(10) Ne glede na deveti odstavek tega
člena, se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta za opravljeno začasno ali
občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s
področja zaposlovanja, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega
100.000 tolarjev.

122. člen

(akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti)

(1) Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti, se za davčno leto izračuna od davčne osnove, določene v poglavju
III.2.1. tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter
davčnimi olajšavami, upoštevaje davčno olajšavo, določeno v drugem in tretjem
odstavku 107. člena, in na podlagi stopenj dohodnine, določenih v 116. členu
tega zakona.

(2) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti, se za davčno leto določi v višini
akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti po
zadnjem obračunu akontacije dohodnine, če ni z zakonom drugače določeno.
Predhodna akontacija dohodnine se plačuje v rokih in na način, določen z
zakonom, ki ureja davčni postopek.

(3) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti in davčni odtegljaj iz 54. člena tega
zakona se odštejeta od akontacije dohodnine iz prvega odstavka tega člena.
Morebitna vračila in doplačila akontacije dohodnine se plačujejo v rokih in na
način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, se
akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, za
zavezance iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona izračuna in
plača od davčne osnove iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona
po stopnji 25%. Pri izračunu akontacije se lahko upošteva olajšava iz drugega
in tretjega odstavka 107. člena tega zakona, če zavezanec oceni, da bo v davčnem
letu izpolnil pogoje za olajšavo.

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se za
zavezance iz četrtega odstavka tega člena akontacija dohodnine lahko izračuna
in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec plačuje
obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejavnosti. Za
znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti, se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in
izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na
pričakovano dohodnino na letni ravni.

(6) Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim
poslom, se izračuna in plača od davčne osnove iz 56. člena tega zakona, po
stopnji 25%.

123. člen

(akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1) Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka se izračuna
in plača po stopnji:

1. 10% od davčne osnove, če je skupni znesek
katastrskega dohodka na posameznega zavezanca enak ali večji od 10% povprečne
plače v Sloveniji za preteklo leto,

2. 0% od davčne osnove, če je skupni znesek
katastrskega dohodka na posameznega zavezanca manjši od 10% povprečne plače v
Sloveniji za preteklo leto.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se
od katastrskega dohodka nerezidenta akontacija dohodnine izračuna in plača po
stopnji 16%.

(3) Od davčne osnove vsakega posameznega drugega dohodka
iz drugega odstavka 58. člena tega zakona se akontacija dohodnine izračuna in
plača po stopnji 16%.

124. člen

(akontacije dohodnine od dohodkov iz premoženja)

(1) Akontacija dohodnine od dohodkov iz oddajanja
nepremičnin in premičnin v najem se izračuna in plača v višini 25% od davčne
osnove, ugotovljene v skladu s 67. členom tega zakona.

(2) Akontacija dohodnine od dohodkov iz prenosa
premoženjske pravice se izračuna in plača v višini 25% od davčne osnove,
ugotovljene v skladu z 69. členom tega zakona.

(3) Akontacija dohodnine od obresti se izračuna in plača
v višini 25% od davčne osnove, ugotovljene v skladu z 72. in 74. do 77. členom tega zakona.

(4) Ne glede na določbo tretjega in osmega odstavka tega
člena, se akontacija dohodnine ne izračunava in plačuje od obresti in dohodkov
iz tretjega odstavka 102. člena tega zakona in sicer ne glede na višino obresti
ali dohodka.

(5) Akontacija dohodnine od dividend se izračuna in plača
v višini 25% od davčne osnove, ugotovljene v skladu z 80. členom tega zakona.

(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena, se
v primeru dividend, katerih plačnik je osebna družba, kot akontacija dohodnine
družbenikov rezidentov osebne družbe šteje tudi davek od dohodka osebne družbe,
plačan v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, od deleža
družbenika pri dobičku osebne družbe.

(7) Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega
člena, se v primeru izplačila dividend tihim družbenikom kot akontacija
dohodnine tihih družbenikov rezidentov šteje tudi davek od dohodka nosilca tihe
družbe, plačan v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,
oziroma po tem zakonu, od deleža tihega družbenika pri dobičku nosilca tihe
družbe.

(8) Akontacija dohodnine od dohodka iz vzajemnih skladov
se izračuna in plača v višini 25% od davčne osnove, ugotovljene v skladu z 82.
členom tega zakona.

(9) Akontacije dohodnine se ne izračunava in plačuje od
obresti iz 73. člena tega zakona.

125. člen

(akontacije dohodnine od dobička iz kapitala)

Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se
izračuna in plača po stopnji 25% od davčne osnove, ugotovljene v skladu z 90.
členom tega zakona.

126. člen

(akontacija dohodnine od drugih dohodkov)

(1) Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se
izračuna in plača po stopnji 25% od davčne osnove iz drugega odstavka 99. člena
in 101. člena tega zakona.

(2) Pri izračunu akontacije dohodnine od
priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega
interesa na področju kulture, ki jo za mesečno obdobje izplačuje Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se upošteva osebna olajšava iz
petega odstavka 106. člena tega zakona.

VIII. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA
IZ VIROV IZVEN SLOVENIJE

127. člen

(odbitek dohodnine)

(1) Rezident lahko od dohodnine, odmerjene po tem zakonu,
odšteje znesek ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem besedilu: odbitek), ki
jo je plačal od dohodkov iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji
dohodki), vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.

(2) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo
dohodki, ki se v skladu z določbami iz poglavja II.2. tega zakona ne morejo
šteti za dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.

128. člen

(omejitev odbitka dohodnine)

(1) Odbitek dohodnine od tujih dohodkov po prvem
odstavku 127. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:

1. zneska dohodnine od tujih dohodkov, ki je bil
dokončen in dejansko plačan, ali

2. zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po
tem zakonu od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.

(2) Zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se računata po posameznih državah, v katerih imajo tuji dohodki svoj vir, in
sicer za vsako državo posebej.

(3) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za dokončen tuji davek na
dohodke iz te države šteje znesek tujega davka po stopnji, določeni v
mednarodni pogodbi.

(4) Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka tega
člena višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se razlika ne
more prenašati med državami ali uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali
preteklih davčnih obdobjih.

129. člen

(dokazila)

(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek dohodnine po 127.
členu tega zakona, je dolžan pristojnemu davčnemu organu predložiti ustrezna
dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek dohodnine,
plačane od tujih dohodkov, osnovo za plačilo dohodnine ter dokazilo, da je bil znesek
dohodnine dokončen in dejansko plačan.

(2) Način predložitve dokazil in njihova ustreznost
je določena z zakonom, ki ureja davčni postopek.

130. člen

(sprememba odbitka)

Če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni
odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati davčno
osnovo in sicer za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in
odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.

131. člen

(nižji odbitek)

Če je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke po
tem poglavju zakona, nižji od odbitkov po tem poglavju zakona, znesek odbitkov
ne more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, se ne
morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih letih.

132. člen

(polni odbitek)

Rezident lahko, ne glede na določbe 128. člena tega zakona,
od dohodnine, odmerjene po tem zakonu od obresti od posojil, od obresti od
dolžniških vrednostnih papirjev, od denarnih depozitov pri bankah in
hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, ter od
dohodkov iz vzajemnih skladov in dobičkov iz kapitala, ki se obravnavajo kot
obresti, in so obdavčene v drugi državi članici EU, odšteje znesek ustreznega
dela dohodnine, ki jo je plačal v tej državi. Kadar znesek plačane dohodnine v
drugi državi članici presega dohodnino, odmerjeno po tem zakonu, se razlika
rezidentu povrne.

Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

133. člen

(natančnejši predpisi)

Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda
minister, pristojen za finance.

134. člen

(stopnje dohodnine in splošne olajšave za leto 2005)

(1) Ne glede na stopnje dohodnine, določene v prvem odstavku
116. člena tega zakona, so stopnje dohodnine za leto 2005:

<table class=MsoTableGrid border=1 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:-27.3pt;border-collapse:collapse;border:none">
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border-top:solid windowtext 1.0pt;
 border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none;
 background:#D9D9D9;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 če znaša neto davčna osnova v tolarjih
 </td>
 <td width=315 colspan=5 style="width:236.4pt;border-top:solid windowtext 1.0pt;
 border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none;
 background:#D9D9D9;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 znaša dohodnina
 v tolarjih
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad                                     
 do
 </td>
 <td width=315 colspan=5 valign=top style="width:236.4pt;border:none;
 border-bottom:solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,300.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 16%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,300.000                     2,540.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 208.000
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 33%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,300.000
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 2,540.000                     5,140.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 617.200
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 38%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 2,540.000
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5,140.000                   10,330.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 1,605.200
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 42%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5,140.000
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=250 valign=top style="width:187.65pt;border:none;border-bottom:
 solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10,330.000
 </td>
 <td width=97 valign=top style="width:72.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 3,785.000
 </td>
 <td width=24 valign=top style="width:17.85pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 +
 </td>
 <td width=52 valign=top style="width:38.75pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 50%
 </td>
 <td width=48 valign=top style="width:36.0pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 nad
 </td>
 <td width=95 valign=top style="width:70.9pt;border:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10,330.000
 </td>
 </tr>
</table>

</div>

(2) Ne glede na znesek splošne olajšave, določene v 105.
členu tega zakona, se za odmero dohodnine za leto 2005 prizna zmanjšanje letne
davčne osnove v višini 564.400 tolarjev.

135. člen

(pogoji za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov)

(1) Zavezanec pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za
ugotavljanje davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, z
upoštevanjem normiranih odhodkov, za leto 2005 ne upošteva pogoja iz 4. točke
tretjega odstavka 35. člena tega zakona.

(2) Zadnja zaporedna davčna leta iz 4. točke tretjega
odstavka 35. člena se štejejo od 1. januarja 2005 dalje.

(3) Zavezanec zahteva upoštevanje normiranih odhodkov
pri ugotavljanju davčne osnove v skladu s tretjim odstavkom 35. člena tega
zakona za davčno leto 2005 v zadnjih dveh mesecih leta 2004.

136. člen

(olajšava za investiranje za leto 2005)

Ne glede na določbo prvega odstavka 47. člena tega zakona,
lahko zavezanec za leto 2005 uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30%
investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna
vozila, pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in v
neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v opredmetena osnovna
sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

137. člen

(uporaba določb Zakona o dohodnini v zvezi z
olajšavami)

(1) Določbe drugega in tretjega odstavka 47. člena in
drugega odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94
– popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96 – v nadaljnjem besedilu: ZDoh), se
za davčne olajšave, uveljavljene po teh členih, uporabljajo do poteka rokov po
teh členih.

(2) Določbe prvega in drugega odstavka 50. člena ZDoh
se za zavezanca, ki je začel uveljavljati olajšavo po prvem odstavku 50. člena
ZDoh, uporabljajo do poteka obdobja 12 mesecev iz drugega odstavka 50. člena
ZDoh.

(3) Zavezancu, novemu zasebniku oziroma pravni osebi,
ki pri prenehanju opravljanja dejavnosti zavezanca uveljavlja davčno obravnavo
po četrtem odstavku 38. člena tega zakona, se olajšave, uveljavljene po 47., 48. in 50. členu ZDoh obravnavajo pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja opravljanja dejavnosti
ne bi prišlo.

138. člen

(uporaba določb ZDoh v zvezi z oprostitvami)

(1) Določbe drugega odstavka 25. člena ter 26., 29., 30.,
 31. in 34. člena ZDoh se za oprostitve, uveljavljene po teh členih, smiselno
uporabljajo do poteka rokov po teh členih skladno z določbo 61. člena tega
zakona.

(2) Za oprostitve iz 16. in 17. točke 61. člena tega zakona je mogoče po poteku roka iz prejšnjega odstavka uveljaviti
podaljšanje dobe za oprostitve, vendar največ za dobo do izpolnitve skupnega
obdobja oprostitve, kot je določeno s 16. in 17. točko 61. člena tega zakona.

139. člen

(uskladitev zneskov)

Prva uskladitev zneskov v skladu s 113. in 116. členom tega zakona se opravi za leto 2006.

140. člen

(uporaba 70. člena tega zakona)

(1) Ne glede na določbe 70. člena tega zakona, se obresti,
razen obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam, obračunane do dneva
uporabe tega zakona, ne obdavčujejo.

(2) Ne glede na določbe 70. člena tega zakona, se obdavčijo
premije iz Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ki jih varčevalcem v shemi
zagotavlja država, od dneva začetka uporabe tega zakona dalje.

(3) Ne glede na določbe 70. člena tega zakona, se dohodek,
dosežen na podlagi življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred dnem začetka
uporabe tega zakona, ne obdavčuje.

141. člen

(obdavčitev obresti in določenega dohodka iz
vzajemnih skladov v letih 2005 do 2008)

(1) Ne glede na določbe 72. do 77. člena in 82. člena
tega zakona, se v davčno osnovo od obresti in dohodka iz 2.a) točke drugega
odstavka 81. člena tega zakona in dohodka iz 1. točke tretjega odstavka 81.
člena tega zakona, razen od obresti in dohodkov iz tretjega odstavka 102. člena
tega zakona, v letu 2005 všteva 10%, v letu 2006 25%, v letu 2007 40% in v letu
2008 75% obresti oziroma dohodka.

(2) V letno davčno osnovo od obresti in dohodkov iz tretjega
odstavka 102. člena tega zakona, se v letu 2005 všteva 10%, v letu 2006 25%, v
letu 2007 40% in v letu 2008 75% obresti oziroma dohodka, ki presegajo letni
neobdavčen del v višini 300.000 tolarjev.

142. člen

(uporaba drugega odstavka 21. člena tega zakona)

Določba drugega odstavka 21. člena tega zakona se prične
uporabljati z dnem, ko se prične uporabljati sistem samodejne izmenjave
informacij med državami članicami EU, kot je določeno z zakonom, ki ureja
davčni postopek za namene zagotavljanja učinkovite obdavčitve prihodkov od
prihrankov v obliki obresti, plačanih v eni državi članici EU upravičenim
lastnikom, ki so fizične osebe – rezidenti druge države članice EU, v skladu z
zakonodajo slednje države članice.

143. člen

(uporaba 82. člena tega zakona)

(1) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka 82.
člena tega zakona, se šteje, da je bil investicijski kupon, ki je bil
pridobljen pred 1. januarjem 2002, pridobljen po vrednosti na dan 1. januarja
2002.

(2) Ne glede na določbe tretjega odstavka 82. člena tega
zakona, se v primeru, ko je imetnik investicijski kupon pridobil z zamenjavo
delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega
preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku
obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni
sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to področje, šteje, da je
bil investicijski kupon pridobljen po vrednosti, ki se določi na podlagi
nabavne vrednosti delnic pooblaščene investicijske družbe ali investicijske
družbe pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev, upoštevaje
veljavno menjalno razmerje v času zamenjave delnic pooblaščene investicijske
družbe ali investicijske družbe za investicijske kupone vzajemnega sklada.

(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se
v primeru, ko je bila delnica pooblaščene investicijske družbe ali
investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe,
pridobljena v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi,
ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, za nabavno vrednost delnic pred
preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje nominalna vrednost
delnic.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se
v primeru, ko je bila delnica pooblaščene investicijske družbe ali
investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe,
pridobljena na sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2002, za nabavno vrednost
delnic pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje
primerljiva tržna cena delnic na dan 1. januarja 2002.

144. člen

(uporaba 86. člena tega zakona)

Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka 86.
člena tega zakona, se dobiček, dosežen z odsvojitvijo nepremičnine, pridobljene
pred 1. januarjem 2002, ne obdavčuje.

145. člen

(uporaba 5. točke petega odstavka 79. člena ter 93.
člena tega zakona)

Ne glede na določbe 153. člena tega zakona, se v
primerih zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in
delitev, kot je določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za
namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri
združitvah in delitvah, ki se izvrši pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni
papir ali delež pridobljen, določbe 5. točke petega odstavka 79. člena ter 93.
člena tega zakona začnejo uporabljati z dnem članstva Slovenije v EU.

146. člen

(predhodna akontacija za leto 2005)

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 122. člena tega
zakona, se predhodna akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti, za davčno leto 2005 za zavezance, ki se jim davek od dohodkov iz dejavnosti
za davčno leto 2004 odmeri na podlagi davčne napovedi, določi v višini davka od
dohodkov iz dejavnosti po odmerni odločbi davka od dohodkov iz dejavnosti
predpreteklega leta.

(2) Če se predhodna akontacija za davčno leto 2005 za
zavezance iz prvega odstavka tega člena ne more določiti v skladu s prvim
odstavkom tega člena, jo določi davčni organ z odločbo glede na pričakovan
poslovni izid.

147. člen

(obdavčitev plačil iz naslova ukrepov kmetijske
politike v letih 2005 do 2007)

Ne glede na določbe drugega odstavka 59. člena tega zakona,
se v davčno osnovo od dohodkov iz plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike
iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, razen plačil, pridobljenih v zvezi z
dolgoročnimi vlaganji, v letu 2005 všteva 25%, v letu 2006 50% in v letu 2007
75% teh plačil.

147.a člen

(obdavčitev dohodkov, izplačanih na podlagi odločb iz
leta 2004)

Ne glede na določbo drugega odstavka 58. člena tega zakona,
se dohodnine ne plača od izplačil v letu 2005, ki se nanašajo na denarne pomoči
zaradi naravnih nesreč ali na posamezne istovrstne ukrepe kmetijske politike,
če so bile odločbe za tovrstna izplačila izdane v letu 2004, plačila pa
nekaterim upravičencem izvedena v letu 2004, drugim pa v letu 2005.

148. člen

(davčna obravnava odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o
zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih v letu 2004)

(1) Ne glede na določbe prve alinee prvega odstavka 16.
člena in prve alinee 3. točke 19. člena ZDoh, se v letu 2004 v osnovo za davek
od osebnih prejemkov ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
ki je ločena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih
določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec
dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list
RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač
zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje
odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri
istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in
odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

(2) Ne glede na določbo 153. člena tega zakona, se določba
prvega odstavka tega člena začne uporabljati z dnem začetka veljavnosti tega
zakona.

148.a člen

(davčna obravnava dohodkov iz delovnega razmerja javnih
uslužbencev in funkcionarjev, napotenih na delo v tujino v letu 2005)

Ne glede na določbi 30. in 31. člena tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja v letu 2005 javnemu
uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju,
napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz
delovnega razmerja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo dohodkom iz delovnega
razmerja, katera bi prejemal za enaka dela v Sloveniji.

149. člen

(dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
in dohodki iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji)

(1) Do ureditve statusa kmetije z vidika
pravnoorganizacijske oblike, vendar najdlje do vključno leta 2007, se dohodki
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kadar se ugotavljajo na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, dohodki iz druge kmetijske in
gozdarske dejavnosti ter dohodki iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vštevajo
v davčno osnovo zavezanca v letu, na katerega se nanašajo, in se obdavčijo po
povprečni stopnji dohodnine na člana gospodinjstva.

(2) Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine na člana
gospodinjstva se dohodki iz prvega odstavka tega člena, zmanjšani za obvezne
prispevke za socialno varnost za člane gospodinjstva, razdelijo na toliko
enakih delov, kolikor je članov gospodinjstva iz šestega odstavka 60. člena tega
zakona, vključno z nosilcem dejavnosti, ki so vključeni v obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodarstva, v
skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

150. člen

(proračuni občin)

(1) Do uveljavitve zakona, ki bo na novo uredil
financiranje občin, se pri izračunu lastnih prihodkov občin upoštevajo finančni
učinki tega zakona tako, da se razlika med prihodki iz dohodnine, ki pripadajo
občinam po tem zakonu, in prihodki iz dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh,
nadomesti skladno z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna za
posamezno proračunsko leto.

(2) Ugotovljena razlika se izplačuje tekoče mesečno v
obliki akontacije.

(3) Metodologijo za izračun razlike sprejme
ministrstvo, pristojno za finance, v treh mesecih od sprejema tega zakona.

151. člen

(prenehanje določb zakonov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon
o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US
in 44/96), uporablja pa se do 31. decembra 2004 in za odmero dohodnine za leto 2004.

(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati
naslednje določbe zakonov v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila dohodnine:

1. drugi odstavek 16. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja
(Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 68/96, 70/97, 39/98, 43/99, 19/2000,
28/2000, 1/01, 64/01 in 110/02),

2. 15. člen Zakona o plačilu odškodnine žrtvam
vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02),

3. prvi odstavek 7. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni
list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 –
odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 65/98, 76/98 – odločba US,
66/2000, 11/01 – odločba US in 54/02 – odločba US),

4. drugi odstavek 3. člena Zakona o povrnitvi škode osebam,
okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov (Uradni
list RS, št. 36/97),

5. 49.a člen Zakona o policiji (Uradni list RS, št.
49/98, 66/98, 66/98 – popr., 93/01, 52/02 – ZDU-1, 56/02 – ZJU, 26/03 – ZPNOVS,
48/03 – odločba US in 79/03),

6. 45.a člen Zakona o Slovenski
obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 23/99, 56/02 – ZJU, 26/03 –
ZPNOVS),

7. 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona
o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 51/02).

(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati
301., 359., 367., 368., 369. in 384. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) v delu, ki
se nanaša na dohodnino. Navedene določbe se uporabljajo še za leto 2004.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se z dnem
uveljavitve tega zakona preneha uporabljati določba tretjega odstavka 301.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
20/04 – uradno prečiščeno besedilo).

(5) Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha uporabljati
četrti odstavek 32. člena in drugi odstavek 40. člena Zakona o prvem
pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 106/99 ZPIZ-1, 31/2000 – ZP-L,
58/02 in 110/02 – ZISDU-1).

152. člen

(prenehanje in uporaba podzakonskih aktov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati,
uporabljajo pa se do 31. decembra 2004, podzakonski akti:

1. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom
in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot
odhodek (Uradni list RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95, 5/98 in 50/01) v delu,
ki se nanaša na dohodnino, 2. Uredba o določitvi kriterijev energetske
učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za
nekatere proizvode široke rabe (Uradni list RS, št. 8/96),

3. Uredba o načinu valorizacije vrednosti nepremičnin
pri davku od dobička iz kapitala (Uradni list RS, št. 32/94),

4. Količnik za določitev osnove za davek od osebnih prejemkov
od pokojnin (Uradni list RS, št. 69/94),

5. Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega
razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in
zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02), v delu,
ki se nanaša na dohodnino,

6. Odredba o pogojih za oprostitev davka od osebnih prejemkov
iz naslova medsebojne sosedske pomoči med kmečkimi gospodarstvi (Uradni list
RS, št. 23/94),

7. Odredba o tem, kaj se šteje za vlaganje lastnih
sredstev v gozdove, za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (Uradni list RS, št.
6/96),

8. Odredba o ugotavljanju obsega škode in zmanjšanega
donosa na gozdnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/94 in 65/94 – popr.),

9. Odredba o načinu valorizacije vrednosti
vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu pri davku od dobička iz kapitala (Uradni
list RS, št. 77/96).

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena,
se podzakonski akti iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za odmero
dohodnine za leto 2004, razen podzakonskega akta iz 5. točke prvega odstavka
tega člena v delu, ki se nanaša na odpravnine.

(3) Ne glede na prvi odstavek 151. člena tega zakona,
se na podlagi ZDoh izda odredba o valorizaciji zneskov za odmero dohodnine za
leto 2004.

153. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005 dalje,
razen določbe 145. člena tega zakona, ki se uporablja od 1. maja 2004 dalje in
določbe 148. člena tega zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega
zakona dalje.

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o dohodnini –
ZDoh-1A (Uradni list RS, št. 80/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

3. člen

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o dohodnini –
ZDoh-1B (Uradni list RS, št. 139/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

4. člen

Zakon o spremembi Zakona o dohodnini – ZDoh-1C (Uradni list RS, št. 53/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.

</div>

</body>

</html>

ARHIV

NOVICE

TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PRIRASTOM
TLAČANI POLNIJO DRŽAVNO BLAGAJNO Z ENORMNIM PR ...
20.10.2026 - 14:52:21
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI SPRAŠUJETE, SUPERDAVČNA AI ODGOVARJA!
NOVA RUBRIKA NA DAVKOPLACEVALCI.COM VI S ...
13.10.2026 - 11:42:20
Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18

ARHIV

ZAKON O DOHODNINI - veljavnost od 01.06.2005 naprej (23.06.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE