www.davkoplacevalci.com

Kot ekonomist, pravnik, davčni svetovalec, predvsem pa kot državljan z volilno pravico in davkoplačevalec lahko dejstvo, da je anemična in apatična slovenska vlada doživela svoj pričakovan konec, pospremim le z vprašanjem: »Koga voliti na pričakovanih predčasnih volitvah? Kdo je tista oseba, ki bo to državo potegnil iz blata?«
 
Mogoče je odgovor preprost – malo mora bit »usekan«. Drugače težko opišem duhovno stanje osebe, ki želi prevzeti vajeti države v teh časih in takšnem stanju, v katerem se nahajamo. In če želi zmagat na volitvah, hkrati pa res nekaj narediti za to državo, mora predvsem perfektno lagat (sicer nisem že v tej fazi želel izpostaviti to odliko slovenskih politikov, pa vendar…). Volivcem mora v predvolilnem boju sadit rožce o novi super uspešni Sloveniji, ob prihodu na oblast pa mora VSEM NAM zategnit pas. Brez zategovanja pasu, dragi moji, bomo tudi mi še v enem takšnem mandatu nadomestili EURO z drahmo.
 
Predstavil bom le nekaj predlogov, ki bi jih moral izpeljati zmagovalec na novih volitvah. Nekateri se boste ob predlogih zabavali, drugi zgražali, mnogi pa zamislili in mogoče stopili iz oblakov na realna tla.
 
1.)    Varčevanje pri stroških dela javnih uslužbencev
Formula za tovrstno varčevanje je preprosto, imenuje se minus 10 odstotkov. Da ne bodo rekli sindikati javnih uslužbencev, da ni nobene alternative. Seveda je – 10% se jih odpusti ali pa se vsem javnih uslužbencem za 10% zmanjšajo plače. Javni sektor mora delit usodo gospodarstva. Čeprav je dejstvo, da navedeni ukrep ne pomeni delitve usode z gospodarstvom, temveč le solidariziranje javnega sektorja z gospodarstvom. Če bi želeli deliti usodo z gospodarstvom, potem bi morale biti takšne redukcije še večje!
 
2.)    Reforma sindikatov
Člani sindikatov morajo nemudoma zamenjat večino svojega vodstva, saj le-ti ne razumejo niti pojma sociala, kaj šele dialog. Pojem solidarnost jim je običajno tuj, saj socialne stiske zaradi svojih nadstandardnih plač za več desetletne funkcije za svoje nedelo sami ne občutijo. Skoraj patetična pa je že podpora »gospodarskih« sindikatov sindikatom javnega sektorja – že s tem, da ne obsojajo bohotenja javnega sektorja ne opravljalo svojega poslanstva – skrb za delavce v gospodarstvu. 21. stoletje tudi zahteva sindikate 21. stoletja.
 
3.)    Brezposelni morajo delati
Imam »srečo«, da se nisem še nikdar pojavil na Zavodu za zaposlovanje (za to dejstvo seveda ni zaslužna moja država). Menim pa, da je ljudem potrebno dati delo in ne nadomestilo za brezposelnost. To pomeni, da je potrebno nadomestila za brezposelnost prekvalificirati v nadomestila za dela v splošno javno dobro. Javna dela – če drugo ne, odstranjevanje odpadkov iz narave je skoraj trajno zagotovljeno, sezonska dela, nudenja občasnih del delodajalcem itd. mora opravljati vsakdo, ki prejema nadomestilo za brezposelnost. V podrobnosti se ne bom spuščal, saj bi lahko zapisal na to temo roman. Seveda je potrebno z izgradnjo te miselnosti začeti pri politikih – ukinit vsa nadomestila po preteku poslanskih mandatov, ministrskih funkcij in podobnih zadevah! Mar nas naši starši niso učili, da kdor ne dela, naj ne je?
 
4.)    Uničit delo na črno
Kje začeti? Pri vzgoji in izobraževanju mladih – še nisem zasledil, da bi se pri etiki, sociologiji, filozofiji itd. v osnovni ali srednji šoli učili o neprimernosti davčnih utaj. Pri neposrednem inšpiciranju pa z drakonskimi finančnimi kaznimi (tudi z odvzemom deleža v gospodarskih družbah, prepoved opravljanja dejavnosti itd.) v kali zatret davčne utajevalce. Pomemben psihološki učinek je tudi takojšnja prepoved in odvzem vseh socialnih in drugih transferjev, ki jih dobivajo davčni utajevalci s strani države. Da ne govorim o obvezni javni objavi davčnih utajevalcev (danes to imenujemo »davčna tajnost«).
 
5.)    Enotna davčna stopnja
Da prepričaš davčne utajevalce, da se jim davčne utaje ne izplačajo, je seveda potrebno tudi zagotoviti vzdržen in enostaven davčni sistem. To najhitreje zagotavlja uvedba enotne davčne stopnje. Tudi zato je potrebno predhodno izvesti reformo sindikalnega gibanja, saj je sedanje vodstvo ekonomsko nepismeno in s svojimi ravnanji multiplicira nepredstavljivo škodo za svoje člane. Bogastvo naj postane sinonim za pošteno delo, inovativnost, napredek in razvoj. Ne pa kletvico, kot to izveni iz ust sindikalistov.
 
6.)    Pravna, etična država
Tole točko bom najhitreje zaključil z vprašanjem »Kaj je to?«.
 
Verjetno bi se še našla množica točk, ki bi tukaj našle svoje mesto, pa vendar želim odgovorit sam sebi na postavljeno vprašanje: »Koga volit na predčasnih volitvah?« Bom odgovoril v slovenskem pogovornem jeziku: »Tistega, ki je dovolj »usekan«, da vse to spelje. Tistega, z največjimi »jajci«. To velja tudi za ženske, če se v Sloveniji najde kakšna železna lady!«
 
Vedno vaš 
Martin Krpan