Vprašanje
dneva: »Zakaj od osnovne
šole naprej vse do univerzitetnega študija kvaliteta izobraževanja
le še pada?«
Preden
skušam odgovoriti na zapisano vprašanje in podati nekatere nujne
predloge izpeljave podjetniških prijemov v slovenski izobraževalni
sistem, lahko vsem, tudi vrhovnemu SVIZ-cu, podam preverjeno
informacijo s strani uporabnikov – stavko SVIZ-cev 18.04.2012 so otroci
in dijaki 130% podprli (30% nad 100% predstavljajo večni
študentje, ki so na razvojni stopnji otrok).
Slovenski
šolski sistem je nestimulativen, neinovativen, v mnogočem tudi
»nepraktičen« ter krivičen. Krivičen v neustreznem stimuliranju
redkih, a dobrih učiteljev, krivičen tudi pri vzgoji otrok.
Največja krivica, ki jo šolski sistem povzroča otrokom, pa je
poneumljanje otrok. To se kaže vsa leta (vsaj osnovnošolskega
izobraževanja) v nenehnem poudarjanju njihovih pravic in ne
poudarjanju njihovih obveznosti! Šola vzgaja prave, nesamostojne
Calimerote. Zadnji primer – stavka SVIZ-cev. Ki so mimogrede tudi
posredno »vzgojili in izobrazili tajkune« – le-ti bi naj bili krivi
za vse zlo v tej Sloveniji. Seveda šele od takrat naprej, ko je
potrebno tudi pri šolnikih zategniti pas. Pred tem je bila beseda
tajkun v šolskem sistemu prepovedana, sedaj pa je sestavni del
učnega procesa v podobi didaktičnih pripomočkov
stavkajočih.
Ker je
vso škodo, ki jo je opravil slovenski izobraževalni sistem
slovenski populaciji težko odpraviti v kratkem času (Slovenci smo
glede na sceno pravi patološki primerki), pa se lahko z nekaterimi
praktičnimi in enostavnimi rešitvami tudi na tem področju nekaj
naredi. V tej smeri podajam nekaj predlogov nas - davkoplačevalskih vernikov
(tistih, ki plačujemo VELIKE vsote dajatev v slovenski proračun,
tudi za SVIZ-ce) za izboljšavo kvalitete slovenskega
izobraževalnega sistema brez dodatnih stroškov.
Uvedba
obvezne prisotnosti učiteljev na delovnem mestu
Učitelji
v osnovnih in srednjih šolah morajo oddelati svojo delovno
obveznost v celoti na svojem delovnem mestu – v šoli. To pomeni, da
je potrebno izvesti vse delovne aktivnosti, kot npr. priprave na
pouk, priprave kontrolnih nalog, popravljanje kontrolnih nalog (to
še posebej) itd. na delovnem mestu – v šoli! Učitelji so v prostem
delovnem času dolžni poprijeti tudi za ostala dela, kot npr.
dežurstvo v šoli, katerega sedaj opravljajo učenci in dijaki (s
čimer jim je onemogočena zakonska obveza do
izobraževanja!).
Dodaten
vzgojni pomen tega ukrepa za otroke
– tako bodo tudi otroci in dijaki prenehali govoriti, kako je
učiteljem lepo, ko pridejo ob določenih dnevih samo za dve šolski
uri v službo. Učitelji so, zraven staršev, prvi vzor učencem in
napotilo, usmeritev za ravnanja otrok, ko bodo odrasli. Kot pravijo
– zgledi vlečejo!
Ustrezno
stimuliranje učiteljev za uspehe otrok na raznih
tekmovanjih
Ker se
menda merila za nagrajevanje uspešnosti izobraževanja učiteljev
»težje določijo« (zato glavni SVIZ-ec zagovarja višje plače v
javnem sektorju v primerjavi z gospodarstvom na podlagi višje
izobrazbene strukture zaposlenih v javnem sektorju), naj bo eno
izmed glavnih vodil za napredovanje ter nagrajevanje učiteljev
uspeh učencev na raznih slovenskih in mednarodnih tekmovanjih,
mogoče celo uspehi pri nacionalnem preverjanju znanja otrok (le
zakaj jim imamo?!). Pri tem morajo učitelji tudi obvezno izkazati
njihov prispevek k uspehu oz. dosežkom otrok (npr. število
opravljenih dodatnih ur za nadarjene, dejansko sodelovanje učitelja
pri raznih projektih otrok itd.).
Poseben
preverjen podatek
– mnogim staršem gre že zelo na živce, da učitelji znajo otroke
stimulirati le k prijavam na tekmovanja, njihov prispevek (delo z
otroci itd.) je ničen, po tekmovanju pa se strumno »tolčejo po
prsih« za dosežke njihovih učencev! Ko bi vedeli, koliko
raziskovalnih, projektnih nalog naredijo otroci doma kar
starši!?
Beseda,
dve o visokošolskih učiteljih, profesorjih
Ker imam
glede študija na dodiplomskem in podiplomskem študiju tudi osebne
izkušnje, bom podal le nekaj – po mojem mnenju – zanimivih
predlogov:
·
obvezno
anonimno, s pomočjo interneta izvedeno ocenjevanje profesorjev s
strani študentov – povprečna ocena (npr.) pod 7 (najvišja možna
ocena = 10) pomeni slovo profesorja od njegove zaposlitve v javnem
sektorju, študentje imajo PRAVICO zahtevati kvaliteten študij in
korektno ocenjevanje;
·
profesorji
- zaposleni v javnem sektorju - lahko tržijo svoje znanje izven
akademske sfere izključno preko gospodarskih
družb, v lasti Univerze, katera ta sredstva primarno nameni za
razvoj Univerze in stimulativnemu delu plače profesorjev, ki so
prispevali k doseganju tržnega dohodka;
·
pri
pripravi diplomskih (doktorskih itd.) del je potrebno dati primaren
poudarek na praktičnosti del, pri zagovarjanju doktoratov bi moralo
vsaj 50% naloge temeljiti na praktičnih primerih v povezavi z
izbrano nalogo (tudi z dejansko implementacijo v
praksi);
·
(vsaj)
50% vsebine vsakega študijskega predmeta, ki je namenjen
specializaciji v povezavi »z izbrano disciplino«, mora temeljiti na
praksi;
·
»resnejši
pristop« in pravo mentorstvo profesorjev pri izdelavi diplomskih,
izpitih (zagotovljen upad prepisanih, tudi »serijskih« diplomskih
del …).
Za konec
še beseda ali dve o študentih – ukinitev brezplačnega študija v
javnem šolstvu
Le
obvezna uvedba šolnine bo prisilila tudi študente, da bodo
zahtevali kvaliteten visokošolski oz. univerzitetni študij. In
zmanjšala število večnih študentov. Predlog, ki ima vsebovano tudi
ustrezno socialno noto:
·
vsak
letnik študija se ovrednoti, npr. 1.000,00 EUR/študent. Študent
lahko (prostovoljno) plača sam vsak letnik študija pred začetkom
šolskega leta ali sklene z državo (Univerzo itd.) posojilno pogodbo
za vsak letnik študija
posebej;
·
v
kolikor študent ne izdela posameznega letnika v rednem, določenem
študijskem roku, se obveže poravnati stroške šolnine (posojila),
vključujoč ustrezne obresti, če se je odločil za sklenitev
posojilne pogodbe;
·
v
kolikor študent izdela posamezni letnik v rednem, določenem
študijskem roku, se mu prejeto posojilo s strani države (Univerze
itd.) odpiše. Tako je za
pridne, resne, marljive študente zagotovljen tudi brezplačni
visokošolski oz. univerzitetni študij.
Odgovor
na postavljeno vprašanje v uvodu tega bloga je po mojem mnenju
enostaven: »Kvaliteta izobraževanja s
približevanjem univerzitetnemu študiju pada zaradi nezmožnosti
resnega vpliva študentov ter dijakov na kvaliteto izobraževanja in
vrednotenje dela izvajalcev izobraževalnega procesa. Navsezadnje
tudi zaradi nezainteresiranosti študentov, čemur botruje tudi
brezplačni visokošolski oz. univerzitetni
študij.«
P.S.
Učitelji in profesorji ter ostali SVIZ-ci - kot davkoplačevalski
vernik vas bom znova v polni meri spoštoval, ko boste s stavko
zahtevali prekinitev delovnega razmerja nesposobnih, lenih
sodelavcev, in ukinitev vseh privilegijev ter neracionalnih trošenj
znotraj šolskega sistema. Ko boste zategnili pas pri sebi in boste
dejansko nosili usodo gospodarstva, sem pripravljen tudi jaz nositi
vaše stavkovne didaktične pripomočke, če se vam bo godila krivica.
Z vsem spoštovanjem do nekaterih mojih nekdanjih učiteljev in
profesorjev, ki ste vredni besede učitelj.
Vedno
vaš
Martin
Krpan