Da ne bom ovinkaril, povem že
na začetku: »Največje barabe v Sloveniji so v vladajočih
političnih strankah, ki so zaradi očitnega paktiranja s sindikati
na račun lagodnega življenja javnega sektorja vzpostavili davčno
neznosno poslovno in zasebno okolje davkoplačevalcev. Takšen način
pridobivanja volilnih glasov zaposlenih v javnem sektorju skladno z
mojimi nazori ustreza definiciji KORUPCIJE!«
In da zaključim začeto misel,
samo z zadnjima dvema odmevnima primeroma. Izplačilo (domnevno)
pripadajočih zaostankov plač zaposlenim v javnem sektorju, pri
čemer bodo dogovorno med sindikati in Vlado RS glede na razmere v
Sloveniji obračunane še oderuške obrestne mere, hkrati pa Vlada RS
»pod mizo« najema 1,5 mlrd posojila pri »neznanem vlagatelju« prav
tako po netržnih, oderuških obrestnih merah, pa zraven koruptivnega
dejanja kaže tudi vse znake kriminalnega dejanja, ki ga sam osebno
enačim z gospodarskim kriminalom!
Zaradi vseh nakopičenih zgodb
je meni tega dovolj. Davkoplačevalci, kaj vi res mislite, da nimamo
nobene moči? Imamo moč, zelo veliko moč. Sam osebno jo bom
izkazoval z lustracijo vseh teh barab, ki so se namnožile v NAŠI
Sloveniji. Zaradi množičnosti tovrstnega pojava se mi občasno
dozdeva, kot da prihajajo iz kanalizacije. Ne bom jaz tisti, ki bom
zaradi njih zapustil Slovenijo. Naredil bom vse, da oni izginejo iz
javnega ter poslovnega življenja, pa čeprav ni v moji moči, da bi
jih fizično postavil preko meje. Če bi živeli v pravni državi, bi
mnogi izmed njih bili že zdavnaj za rešetkami.
Lustriranje bom izkazoval s
prezirom, izoliranjem, zaničevanje, izločanjem teh barab (in
njihovih »pomagačev«) v poslovnem, javnem in zasebnem življenju,
podkrepljeno tudi s finančnimi učinki. V tej smeri nakazujem le
nekaj možnih primerov.
Ne glede na to, da se le
občasno udeležim tudi kakšnega seminarja, mi ni jasno, kako
udeleženci sploh trpijo, da se tam pojavijo člani vlade ali
predstavnikov oblasti. Ne znam si zamisliti, da plačam kotizacijo
in potem poslušam, kako so oni super, kako delajo dobro, kako so
davki »čudoviti« (haloooo!) glede na ustvarjeno davkoplačevalsko
morijo. Ali pa da poslušam stavke premierke, kot primeroma:
»Vsaka davčna
sprememba predstavlja korak k bolj pravični
obremenitvi!” Če se bi meni to dogodilo, bi
se vstal ob vstopu kakšnega takšnega »zadetka« v predavalnico in
zapustil dvorano. Organizatorju pa dal jasno vedeti, da mene in
mojega denarja (kotizacije) ne bodo več nikdar videli.
Čeprav nisem član nobenega
sindikata, si ne znam predstavljati, kako so lahko delavci v
gospodarstvu sploh člani – primeroma - Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije. Iz sindikatov, ki kolaborirajo z javnim sektorjem na
račun davkoplačevalcev in – odkrito povedano – za svoje člane v
gospodarstvu niso naredili ČISTO NIČ, bi vsak »normalen«
davkoplačevalec, s trohico razuma, takoj izstopil. Davkoplačevalci,
vaše članarine, vašega denarja si ne zaslužijo.
Osebno mi ni jasno, kako to
(tako pravi tudi večina politikov), da vodijo Slovenijo strici (pa
še kakšna teta) iz ozadja. Kako vas je lahko strah teh senilnih
starcev in stark, ki ne vedo niti tega, na kateri strani avta je
volan. Kateri se ne morejo udeleževati sodnih postopkov, ker so
menda bolni. Kateri vas strašijo z Evropo, da skušajo izolirano –
na mafijski način – obvladovati Slovenijo. Če bi jaz srečal
kakšnega takšnega strica iz ozadja, primeroma v kakšni slaščičarni,
bi seveda slaščico v miru pojedel do konca in potem povedal osebju,
da me kljub odlični slaščici ne bo nazaj v slaščičarno, če se pri
njih zbirajo takšne barabe. Mojega denarja za slaščico si ne
zaslužijo. Če pa bi takšne in drugačne strice iz ozadja srečal na
ulici, kulturnem, športnem ali drugem dogodku, pa bi jim pokazal
hrbet in jih ignoriral.
Novinarji, mnogi med njimi
tudi vazali teh barab, si prav tako zaslužijo moj prezir. Z njimi
je (teoretično) najlažje opraviti, čeprav nas bombardirajo z
množico potvarjanj, neresnic, laži, predvsem pa negativnih
informacij. Moj odnos do njih je povsem preprost – nisem naročnik
nobenega časnika, revije. Verjeli ali ne – tudi RTV prispevka ne
plačujem! Mojega denarja si ne zaslužijo. Primeroma, zame je tudi
nepojmljivo dejstvo, kako lahko sploh kakšen novinar nameni prostor
za članek ali intervju nekaterih domnevnih slovenskih »zvezd«
makroekonomije, npr. Mencingerju. Človeku kar slabo postane, ko
pride do krutega spoznanja, da takšni zadetki dobivajo plačo tudi
iz njihovega davkoplačevalskega denarja.
Kako lahko, po vseh teh
skromno prikazanih neizpodbitnih dejstvih prenašate dodatno še
krivice, ki vam jih povzročajo brdavsi. Iskreno rečeno – ko berem
nekatere zapisnike, odločbe v povezavi z davčnimi inšpekcijskimi
nadzori, ne najdem primerne besede za nekoga, ki lahko napiše
takšne bedarije, takšen nestrokovni zmazek. Če bi se kaj takšnega
dogodilo »meni«, bi takšnega brdavsa in njegove nadrejene poimensko
lustriral v medijih, tudi s plačljivimi članki. Naredil bi vse, da
bi jih bilo sram za svoje nedelo, tudi pred svojimi kolegi.
Navsezadnje, tudi jaz plačujem davke za njihovo plačo in zahtevam
korekten odnos, upoštevanje zakonodaje, spoštovanje!
Preziram barabe. Kljub temu
bom na vseh volitvah izpolnil svojo volilno pravico. Koga bom
volil, še ne vem. Vem pa 100%, da takšnih barab, kot jih imamo
sedaj na oblasti, ki pred našimi očmi s svojimi dejanji na izrazito
škodo davkoplačevalcev podkupujejo del volilnega telesa, v
samostojni Slovenji še nismo imeli.
Vedno vaš
Martin Krpan
P.S. Davkoplačevalci, borite
se za svoje pravice! Če imamo absurdno davčno zakonodajo, še ne
pomeni, da je ta pravična!