www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">

Prvomajski
nagovor: »Upam, da se bo Štruklju, Semoliču in še kateremu od
sindikalnih veleumov ob kresu ter zanosnih govorih zataknila
brezplačna kranjska klobasa ali požirek piva v grlu ter se bodo
tako z minuto molka »poklonili« vsem »padlim« brezposelnim osebam
iz gospodarstva.«

 

Prvi maj
že stoletje in še nekaj po svetu obeležujejo kot mednarodni praznik
dela in delavske solidarnosti. Iz podanega zapisa lahko izluščim
dve, vsaj zame pomembni »vrednoti«:

·     
delo;

·     
(delavska)
solidarnost.

 

Še
posebej sta ti dve vrednoti zanimivi v slovenskem
prostoru.

 

Najprej
se bom posvetil delu. Kdo lahko »praznuje delo«? Tisti, ki ga ima.
Bolje rečeno, tisti, ki ima zaposlitev. Še bolje – redno
zaposlitev. In najbolje – redno plačano zaposlitev! V slovenski
deželi enoumja so tega privilegija deležni predvsem zaposleni v
javnem sektorju. In pa seveda so te vrednote deležni tudi zaposleni
v zasebnem sektorju, ki držimo vso to štalo pokonci!

 

Povprečno
število registriranih brezposelnih je v letu 2014 znašalo nekaj več
kot 120.000 oseb. Koliko od teh »prihaja« iz javnega sektorja?
Koliko se je zmanjšalo število zaposlenih v javnem sektorju v
zadnjih nekaj letih? Ali je uspešnost na delovnem mestu ključni
kriterij za nagrajevanje v javnem sektorju? Ha ha ha ha ha ha (se
opravičujem, na vsa navedena vprašanja sem odgovoril kar s
histeričnim smehom).

 

Nadgradimo
in navežimo ta privilegij (in kopico še drugih) zaposlenih v javnem
sektorju z delavsko solidarnostjo. Ali lahko rečemo, da so delavci
v javnem sektorju solidarni z delavci v zasebnem sektorju? Na kaj
pomislite, ko zaposleni v javnem sektorju »vpijejo«, da se oni že
ves čas odrekajo povišanju plač, kot jim pripada po xy kolektivni
pogodbi? Ste kdaj opazili sindikalne kolovodje ala Štrukelj,
Semolič itd., kako paradirajo pred stavkajočimi delavci iz
gospodarstva, katerim so kratene njihove pravice? Ha ha ha ha ha ha
(se opravičujem, tudi na vsa ta navedena vprašanja sem odgovoril
kar s histeričnim smehom).

 

Nisem
sovražnik ali nasprotnik delavcev v javnem sektorju. Nasprotno,
mnoge od njih spoštujem, menim, da so mnogi tudi družbeno koristni.
Vendar bi pričakoval od njih (od vas), da tudi spoštujete nas in
solidarizirate z nami, ki držimo vso to štalo pokonci. To pomeni,
da počistite z nepotizmom, korupcijo in nesposobnimi v vaših
lastnih vrstah. Da zahtevate plačilo na podlagi uspešnosti in
rezultatov dela. Da zahtevate davčno in administrativno
razbremenitev gospodarstva, da bomo lahko ustvarjali nova delovna
mesta. Da zahtevate razbremenitev kapitala, drugače nas niti južni
sosedje več ne bodo hoteli »povohati« (saj veste, na kaj mislim).
Socialističnim bluzatorjem pa še samo golo dejstvo – delovna mesta
ustvarja kapital in ne njihove (prazne) obljube.

 

Spoštovane
davkoplačevalke, spoštovani davkoplačevalci – želim vam delo, želim
vam pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo.

 

Vedno
vaš

Martin
Krpan

 

P.S. Sam
praznujem 1. maj - praznik dela in delavske solidarnosti na način,
da bomo redno zaposlili novega sodelavca. V upanju, da bomo to
lahko naredili še večkrat v prihodnjih letih, v upanju, da bo tudi
v Sloveniji delo postalo vrednota, katero bomo na primeren način
spoštovali vsi.
</div>
</body>
</html>