www.davkoplacevalci.com

<div class="WordSection1">
<span style="font-family: \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'Arial\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\',\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'sans-serif\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\';"> 
 
 
Vlada sprejela Predlog zakona o računovodstvu
 
Vlada RS je na 150. redni seji dne 14. septembra sprejela Predlog zakona o računovodstvu. Zakon o računovodstvu ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah, zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o društvih. ZR je bil sprejet v letu 1999, uporablja pa se od 1. januarja leta 2000 dalje. V času od leta 2000 do danes se je računovodski sistem, skupaj s celotnim sistemom javnih financ, nadalje razvijal in dopolnjeval, zakon pa še ni bil spremenjen do danes. Priprava novega ZR zato poteka sočasno s pripravo novega Zakona o javnih financah.
Bistvene rešitve oziroma novosti v predlogu zakona pa so naslednje: 
-     natančnejša opredelitev, za koga zakon o računovodstvu velja; taksativno so naštete pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki so zakon dolžne upoštevati
-     v čim večji meri naj bi se pri vrednotenju računovodskih postavk v poslovnih knjigah upoštevale določbe slovenskih računovodskih standardov, predvsem pri vrednotenju sredstev in virov sredstev
-     uvajajo se novi računovodski izkazi, kot sestavni del letnih poročil, ki so predvideni tudi v predlogu ZJF, zakona pa morata biti med seboj usklajena
-     predlog zakona daje pravno podlago za izvedbo popisa sredstev in njihovih virov med letom
-     na novo je urejeno poglavje o prevrednotenju, saj sedaj veljavni zakon še vedno govori o revalorizaciji sredstev, z vsebinskega vidika je dodano še vrednotenje finančnih naložb ter terjatev, ki so bile doslej stvar podzakonskih aktov
-     roki za predložitev letnih poročil na AJPES so usklajeni z rokom, ki je določen za pravne osebe zasebnega prava, za katere velja ZGD
-     globe so usklajene z globami, določenimi v Zakonu o prekrških
-     določen je tudi prekrškovni organ – UNP in AJPES.
 
 
Vlada potrdila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih
 
Vlada RS je na redni seji potrdila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Predlog zakona sledi zastavljenim ciljem, to je predvsem izboljšanju plačilne discipline in vsebuje določbe, katerih namen je olajšati poslovanje gospodarskih subjektov, saj je Ministrstvo za finance med uporabo ZPreZP prejelo številna vprašanja gospodarskih subjektov glede pravilne uporabe zakonskih določb – odgovori na ta vprašanja so objavljeni na spletni strani ministrstva.
ZPreZP se je na novo lotil razvoja pravnega in poslovnega okolja. Spodbuja pravočasno plačevanje in odpravljanje zamud pri plačilih v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. ZPreZP je izraz dejstva, da se veliko plačil, zlasti zaradi finančno in gospodarsko zahtevnih razmer, opravi pozneje, kakor je bilo dogovorjeno, kljub dostavljenemu blagu ali opravljenim storitvam. Povečanje plačilne nediscipline, ki je bilo zaznano pred uveljavitvijo ZPreZP, je poslabšalo likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov. Upniki so zaradi zamud pri plačilih potrebovali zunanje financiranje, ki je med gospodarskim upadom težje dostopno, kar je lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih podjetij, zlasti malih in srednje velikih.
S predlogom zakona se dodatno ureja:
-     Presečni dan: v skladu z ZPreZP velja, da je treba vpisati v pobot obveznost, s katero je dolžnik prišel v zamudo, dan pred obveznim pobotom. Ker navedeno močno obremenjuje dolžnike same in računovodske servise, se v predlogu zakona določa daljši rok za vpis obveznosti.
-     Minimalni znesek: ZPreZP ne vsebuje izjeme od pravila, da je neplačano zapadlo obveznost treba vnesti v obvezni večstranski pobot. Ker vpis majhnih obveznosti močno obremenjuje naslovnike, ne prispeva pa znatno k plačilni disciplini, predlog zakona predvideva vpeljavo minimalnega zneska.
-     Konkretizacija inšpekcijskega organa: Predlog novele jasno določa pristojne nadzorne organe.
-     Določitev izjem od uporabe ZPreZP: ZPreZP zahteva splošen vpis obveznosti v obvezni večstranski pobot. Praksa pa je pokazala, da je tako stroga zahteva v nekaterih primerih nepotrebna (npr. za obveznosti med povezanimi osebami, obveznosti, katerih poravnava je dogovorjena z bodočo večstransko kompenzacijo…).
-     Trenutek začetka teka plačilnega roka: obstoječe besedilo ZPreZP, da začnejo plačilni roki teči z dnem dobave blaga ali izvedbe storitve, se razlikuje od prakse v gospodarstvu. Predlog zakona to neskladnost odpravlja.
-     Uporaba zakona za solidarne dolžnike oziroma upnike: ZPreZP ni urejal odnosa med solidarnimi dolžniki oziroma solidarnimi upniki, katerih terjatev oziroma obveznost je treba vpisati v sistem obveznega večstranskega pobota.
-     Pristojnost Davčne uprave Republike Slovenije: S spremembo četrtega odstavka 17. člena ZPreZP se upravljavcu obveznega večstranskega pobota nalaga, da Davčni upravi Republike Slovenije posreduje podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Cilj uspešne davčne izterjave se tako zasleduje z določitvijo dolžnosti upravljavca sistema obveznega večstranskega pobota, da Davčni upravi Republike Slovenije posreduje podatke o nepobotanih obveznostih. Navedene podatke lahko Davčna uprava Republike Slovenije uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev dolžnika.
 
 
Vlada obravnavala Poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Iran o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja
 
Vlada RS je na redni seji obravnavala Poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Iran o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja.
Republika Slovenija je na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 422-23/2001-23 z dne 12. 6. 2003 pričela pogajanja za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Iran o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Slovenija se je za sklenitev sporazuma pogajala na podlagi osnutka konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 422-23/2001-13 z dne 11. 4. 2002. Pogajanja so potekala v Ljubljani in Teheranu ter so bila zaključena julija 2010. Sporazum je v celoti usklajen z navodili in stališči Vlade Republike Slovenije.
 
 
Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [16.09.2011].
 
 
 
</div>