www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
Odziv na poročilo računskega sodišča o uspešnosti projekta prenove davčnega informacijskega sistema
<div class="Section1">
 
Odziv na poročilo računskega sodišča o uspešnosti projekta prenove davčnega informacijskega sistema
 
V Finančni upravi RS bomo vse popravljalne ukrepe in priporočila Računskega sodišča RS upoštevali ter v skladu z njimi izvedli potrebne aktivnosti. Želimo pa poudariti, da smo ob nepoznavanju metodologije in meril računskega sodišča pri ocenjevanju uspešnosti projekta prepričani, da je projekt v tistem delu, ki je zaključen, danes tudi zelo uspešen. V okviru prve faze projekta je bil realiziran bistveno večji delež funkcionalnosti in ne le 1/3 vseh funkcionalnosti, kot je mogoče razumeti iz revizijskega poročila.
 
Računsko sodišče v revizijskem poročilu ne navaja, kakšno metodologijo in katera merila uspešnosti je uporabilo pri svoji oceni uspešnosti projekta. Mnenje zato težko komentiramo. Menimo, da je projekt v tistem delu, ki je zaključen, tudi zelo uspešen, kar je razvidno iz rezultatov dela v preteklih dveh letih. Tako npr. na področju izvršbe beležimo (primerjava leta 2013 z 2010 pred uvedbo SAP) skoraj 8% povečanje izdanih ukrepov davčne izvršbe, izboljšanje učinkovitosti pa nam priznava tudi strokovna javnost. Prav tako lahko omenimo, da se v letih 2013 in 2014 prvič kažejo zelo jasni trendi stabilizacije oziroma celo padanja davčnega dolga, kar je posledica učinkovitega informacijskega sistema.
 
Kot pri implementaciji kateregakoli IT projekta, so se tudi pri projektu prenove davčnega informacijskega sistema pojavile določene težave, o katerih je bila javnost v preteklosti že večkrat seznanjena. Večje težave z informacijskim sistemom smo odpravili v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014 večjih težav ni. Seveda pa je informacijski sistem tako velikega sistema, kot je bila davčna uprava in je finančna uprava, predmet stalnega nadgrajevanja, sprememb in optimizacij. Tudi zato bodo pripombe računskega sodišča v tistem delu, kjer je to možno upoštevane in sanirane v okviru rednih nadgradenj sistemov.
 
Podarjamo, da so bile v okviru prve faze projekta prevzete vse s pogodbo določene licence, izvedena je bila celotna arhitekturna zasnova sistema, postavljeni vsi strežniški sistemi (ERP, CRM, BIP, CEP) v razvojnih, testnih in produkcijskih instancah. Prenovljeno je bilo celotno davčno knjigovodstvo in plačilni promet (ki predstavljata hrbtenico sistema), vzpostavljene so bile funkcionalnosti za enotno izhodno korespondenco, vzpostavljeno je bilo podatkovno skladišče, 360 stopinjski vpogled v zavezanca, podpora za pobiranje najpomembnejšega (zneskovno) in najkompleksnejšega davka v državi (davka na dodano vrednost), podpora za kadrovsko funkcijo, funkcijo prekrškovnega organa in podpora za davčno izvršbo, s katero na letni ravni poberemo okoli 600 mio EUR. Poleg tega je bila uvedena podpora za davek na nepremično premoženje večje vrednosti, ki ni bil del predmeta osnovnega javnega naročila. Skratka, ne gre za 1/3 vseh funkcionalnosti, kot je mogoče razumeti iz revizijskega poročila, ampak za bistveno večji delež, ki pa ga je nemogoče ovrednotiti na odstotek natančno.
 
V času prenove je zaradi gospodarske krize in posledičnih varčevalnih ukrepov v proračunu RS bilo zagotovljenih manj sredstev, kot jih je bilo prvotno načrtovanih, zato ni bilo mogoče nadaljevati projekta z enako dinamiko. Z izvajalcem je bila zato 8. maja 2012 dogovorjena prekinitev projekta, ki je trajala do 30. junija 2014. S tem dnem je pogodba za prenovo informacijskega sistema eDIS z izvajalcem IBM Slovenija d.o.o. prenehala veljati. Celotna vrednost pogodbe je znašala 23,5 mio EUR, država pa je izvajalcu nakazala 18 mio EUR, od katerih 1/3 (6,6 mio EUR) predstavljajo licence informacijskega sistema.
 
Finančna uprava bo v okviru pogodbe o vzdrževanju postopoma nadaljevala s prenovo v okviru zagotovljenih (omejenih) finančnih in kadrovskih virov. Trenutno finančna uprava izvaja prenovo davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnost. Ob tem poudarjamo, da so poslovni procesi finančne uprave obsežni in kompleksni ter predmet stalnih zakonodajnih sprememb in poslovne optimizacije. To pomeni, da je prenovo (nadgradnjo in optimizacijo) informacijskih sistemov, kot je danes sistem finančne uprave, potrebno neprestano izvajati in jo prilagajati novim možnostim, ki jih zagotavlja razvoj informacijske tehnologije.
 
Finančna uprava bo upoštevala vse popravljalne ukrepe in priporočila računskega sodišča ter v skladu z njimi izvedla potrebne aktivnosti.
 
 
Vir: Finančna uprava Republike Slovenije [04.08.2014].
 
</div>