www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
Povzetek revizijskega poročila Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve
<div class="Section1">
 
Povzetek revizijskega poročila Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve
 
Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja ugotovilo, da Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) ni bila uspešna pri izvedbi projektov prenove informacijskega sistema in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve v obdobju od 1. 1. 2007 do 16. 4. 2014.
 
DURS je s prenovo informacijskega sistema izboljšala predhodno stanje in omogočila združitev vplačilnih podračunov za dajatve, s čimer je olajšala delo davčnim zavezancem. Vendar pa je prenova dela informacijskega sistema skupaj z združitvijo vplačilnih podračunov za dajatve povzročila tudi vrsto težav tako zaposlenim DURS, kot tudi davčnim zavezancem, upravičencem, za katere DURS pobira dajatve ter drugim deležnikom.
 
DURS je pripravila investicijsko dokumentacijo projekta skladno s pravnimi podlagami, vendar pa za nekatere predpostavke, ki jih je pri tem uporabila, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile utemeljene in verodostojne.
 
DURS je izvedla javno naročilo za storitve prenove informacijskega sistema v letu 2009. Z izbranim izvajalcem je sklenila pogodbo v vrednosti 21.516.000 evrov in več aneksov, ki so vrednost osnovne pogodbe povečali za 1.919.601 evro. Skupaj je do 31. 12. 2013 izvajalcu plačala 17.939.917 evrov oziroma 76,5 odstotka vrednosti pogodbe z aneksi. Poleg tega je dodatno za storitve vzdrževanja in nadgradnje prenovljenega dela informacijskega sistema v letih 2012 in 2013 izvedla tri javna naročila, ki jih je pridobil drugi izvajalec, s katerim je sklenila pogodbe v vrednosti 3.168.943 evrov. Od tega je do 31. 12. 2013 drugemu izvajalcu plačala 1.206.617 evrov ali 38,1 odstotka pogodbene vrednosti.
 
DURS je zaključila prvo od treh predvidenih faz prenove informacijskega sistema. S tem je informacijsko podprla davek na dodano vrednost, centralno davčno knjigovodstvo, spremljanje odnosov z davčnimi zavezanci, upravljanje davčnih prekrškov in davčne izvršbe. Kljub temu, da tega ni mogla vnaprej predvideti in načrtovati, je morala DURS zaradi novih zakonodajnih zahtev informacijsko podpreti še izvajanje davkov na nepremično premoženje večje vrednosti in na finančne storitve ter pripraviti podlago za bodoče izvajanje splošnega davka na nepremičnine. Do konca leta 2013 je DURS načrtovala prenovo informacijske podpore za vse ostale dajatve ter modula za inšpekcijski nadzor, vendar pa je v maju 2012 projekt začasno ustavila. Kljub temu, da projekt prenove informacijskega sistema DURS pomembno vpliva na prihodke državnega proračuna, občinskih proračunov, prihodke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, DURS do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, ni imela izdelanih formalnih načrtov za njegovo nadaljevanje in finančnih projekcij o stroških, povezanih s tem projektom.
 
V javnem naročilu za prenovo informacijskega sistema je DURS postavila nekatere poslovne zahteve, ki jih je kasneje opustila ali pa zahtevanih funkcionalnosti še ne uporablja. Vendar je DURS dokupila nekatere licence in funkcionalnosti, ki jih prvotno ni predvidela. DURS je še pred zaključkom prve faze prenove informacijskega sistema dodatno plačala vrsto njegovih sprememb in prilagoditev. Del teh dodatnih plačil je nastal zaradi sprememb zakonodaje in jih DURS ni mogla predvideti, za nekatera pa obstaja tveganje, da niso bila upravičena. Nakup dodatnih licenc in funkcionalnosti ter dodatnih plačil za prilagoditev informacijskega sistema še preden je ta začel operativno delovati so prispevali k rasti stroškov prenove informacijskega sistema.
 
Prekinitev projekta prenove informacijskega sistema povzroča dodatne stroške, saj je DURS kupila in plačuje vzdrževanje licenc za novi informacijski sistem, hkrati pa še vedno plačuje tudi licence, vzdrževanje in celo nadgradnje programskih rešitev, ki jih je z uvedbo prenovljenega informacijskega sistema nameravala ukiniti. Zaposleni DURS ob tem še vedno uporabljajo nekatere tehnološko zastarele programske rešitve, katerih pomanjkljivosti so bile pomemben razlog, da se je DURS odločila za projekt prenove informacijskega sistema.
 
DURS je izvajalcu prenove celoten pogodbeno dogovorjeni znesek, namenjen storitvam vzdrževanja prenovljenega informacijskega sistema, plačala zgolj za storitve vzdrževanja licenc. Ostale storitve mesečnega vzdrževanja je DURS plačevala iz sredstev, ki so bila namenjena dodatnemu razvoju že uvedenih modulov.
 
Uvedba centralnega davčnega knjigovodstva je DURS omogočila izvedbo dodatnega projekta: združitve vplačilnih podračunov za dajatve. Pred 1. 10. 2011 so morali davčni zavezanci v Republiki Sloveniji vsako posamezno dajatev plačati na poseben vplačilen podračun, kar jim je povzročalo nepotrebno administrativno delo in stroške. DURS je prejšnje veliko število vplačilnih podračunov nadomestila s prehodnimi davčnimi podračuni po upravičencih: proračun države, proračuni lokalnih skupnosti in en podračun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ker prejšnje informacijske rešitve DURS niso podpirale novega načina plačevanja dajatev, DURS ni imela možnosti preizkusa hkratnega delovanja predhodnega in prenovljenega dela informacijskega sistema, s katerim bi lahko pravočasno opazila morebitne težave in nepravilnosti pri delovanju prenovljenega dela informacijskega sistema. Ob združitvi vplačilnih podračunov so se zaradi napak v delovanju prenovljenega dela informacijskega sistema pojavila večja razhajanja med DURS in Upravo Republike Slovenije za javna plačila ter upravičenci glede stanj prihodkov na posameznih podračunih upravičencev. Stanje prihodkov, izkazano v letnih izkazih za leti 2011 in 2012 za posamezne upravičence, ni bilo izkazano pravilno in so jih morali kasneje urejati z medsebojnimi poravnavami. Prav tako je zaradi zapoznelih evidentiranj terjatev in plačil, izvajanja pobotov in razvezav ter drugih težav prihajalo do neusklajenosti med DURS in posameznimi davčnimi zavezanci. Nekatere napake v delovanju prenovljenega dela informacijskega sistema še vedno niso v celoti odpravljene.
 
DURS ni ustrezno nadzorovala kakovosti storitev izbranega izvajalca prenove informacijskega sistema. Kljub temu, da so bile kadrovske reference izbranega izvajalca prenove informacijskega sistema DURS ključne, da je pridobil javno naročilo, nekateri v ponudbi navedeni visoko-usposobljeni strokovnjaki v dosedanjem poteku projekta še niso sodelovali. Izbrani izvajalec je poleg lastnih zaposlenih v projekt vključil tudi kadre različnih podizvajalcev, za katere pa DURS ni preverila njihovih znanj in izkušenj, znanja slovenskega jezika in poznavanja slovenskega davčnega okolja. Kljub temu, da DURS z nekaterimi kadri izvajalca prenove informacijskega sistema ni bila zadovoljna, je le v enem primeru zahtevala zamenjavo.
 
Računsko sodišče je podalo več priporočil za izboljšanje projektnega vodenja in notranje-kontrolnega okolja DURS in zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati ustrezne popravljalne ukrepe, ki se nanašajo zlasti na proučitev vzrokov za nastale odmike pri izvedbi projekta prenove informacijskega sistema ter v aktivnosti za zaključek projekta.
 
 
Vir: Spletne strani Računskega sodišča [01.08.2014].
<a href="http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K4CE13F7EBBEDB8F9C1257D2600397061" target="_blank">http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K4CE13F7EBBEDB8F9C1257D2600397061</a>
</div>