www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada določila
besedilo novele Zakona za uravnoteženje javnih
financ
 
Po vrnitvi
predsednika vlade z obiska na Kitajskem se je na ravni koalicije in
vlade nadaljevalo z usklajevanjem predloga Zakona o dopolnitvi
Zakona za uravnoteženje javnih financ. Vlada RS je tako na današnji
dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona
za uravnoteženje javnih financ, ki ga pošilja v obravnavo in
sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Predlog za dve
leti davčno razbremenjuje srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve
tretjega davčnega razreda in ohranja četrti dohodninski razred
nespremenjen.
 
Vlada je z
obravnavo sprememb dohodnine začela na včerajšnji redni seji. Po
vrnitvi predsednika vlade s Kitajske se je usklajevanje nadaljevalo
na ravni koalicije in vlade. Doseženi dogovor je bil danes tudi
potrjen na dopisni seji vlade.
 
Z novelo se
spreminjajo davčne stopnje za odmero dohodnine, določene s 122.
členom Zakona o dohodnini, za davčni leti 2016 in 2017. Zvišuje se
meja med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28
EUR na 20.400,00 EUR neto letne davčne osnove ter ohranja
nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 %,
ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20
EUR.
 
Slovenija
je po podatkih Evropske komisije (Taxation trends 2014) po
obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem Evropske unije, ki
znaša 39,4 % bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2012 (Slovenija
37,6%). Vendar pa je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in
prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo in davki na kapital)
razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika
konkurenčnosti. Davčni vijak je v Sloveniji nadpovprečen pri davkih
na delo pri dohodkih višjih od približno 1,5 kratnika povprečne
plače.
 
S predlogom
sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad
18.960,28 EUR, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne
plače.
 
V skladu z
veljavno ureditvijo so bili zavezanci, ki so prejeli dohodek v
višini okoli 1,5 – kratnika povprečne plače obdavčeni z davčno
stopnjo 41 %, po predlogu pa se bo ta meja obdavčitve z navedeno
davčno stopnjo (41 %) zvišala na 1,6 – kratnik povprečne place ob
predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno
varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna
postavka, ter poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav. Po
podatkih odmere dohodnine za leto 2013 ta sprememba zajema okoli 2
%, torej okoli 20.400 zavezancev. Zaradi progresivne lestvice
dohodnine, se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim
razredom, neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih
dohodkovnih razredih. Posledično to pomeni, da bodo razbremenjeni
vsi zavezanci z aktivnimi dohodki nad 1,5- kratnikom povprečne
plače v RS (v primerjavi z davčno obremenitvijo v letu 2015). Na
podlagi razpoložljivih podatkov dohodnine za leto 2013 se ocenjuje,
da bo takih zavezancev skupno 114.740 oz. 12 % vseh zavezancev, ki
jim je bila odmerjena dohodnina za leto 2013.
 
Ministrstvo
za finance ocenjuje, da bo sočasna začasna sprememba meje med
drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega
razreda s stopnjo 50 %, ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za
leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev, imela
nevtralen učinek na državni proračun. Ravno tako se ocenjuje, da
predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno
finančna sredstva.
 
Vlada s
predlagano novelo ZUJF nadaljuje uresničevanje napovedi
prestrukturiranja davčnih bremen, ki je nujno za povečanje
konkurenčnosti gospodarstva. Sprememba davčnih stopenj za leti 2016
in 2017 je bila izbrana kot začasni ukrep zato, ker vlada namerava
v tem času v sodelovanju s socialnimi partnerji in glede na
javnofinančne možnosti ob koncu prehodnega obdobja odprave
strukturnega primanjkljaja (do 2020) pripraviti nadaljnje davčne
spremembe za povečanje konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva.
 
Zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2016 dalje.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [30.11.2015].
 
</div>
</body>
</html>