www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Dopolnjena
pravila o objavah v postopkih zaradi insolventnosti
 
Vlada je
izdala Uredbo o dopolnitvah Uredbe o objavah v postopkih zaradi
insolventnosti.
 
Uredba
dopolnjuje pravila glede trajanja objave podatkov in objave vsebine
procesnih dejanj v postopku prisilne poravnave in poenostavljene
prisilne poravnave, v katerih je bil za izvedbo ukrepov finančnega
prestrukturiranja določen rok, ki je daljši od štirih
let.
 
Uredba o
objavah v postopkih zaradi insolventnosti na podlagi sedmega
odstavka 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju določa podrobnejša pravila
za objave v teh postopkih na spletnih straneh AJPES.
 

V postopku poenostavljene prisilne poravnave ali prisilne poravnave
je lahko potrjena prisilna poravnava, po kateri je sprejet rok za
plačilo terjatev (in izvedo ostalih ukrepov prestrukturiranja)
daljši od petih let po pravnomočnosti postopka. Ker mora o
izpolnjevanju svojih obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi
dolžnik poročati, tako da se ta poročila tudi objavijo na spletnih
straneh AJPES (40. člen ZFPPIPP), je potrebno predpisati dodatno
posebno pravilo o trajanju objav v primerih, ko je določen daljši
rok za izpolnitev vseh obveznosti po potrjeni prisilni
poravnavi.

 

Po sprejemu predlagane dopolnitve uredbe bo za postopke
poenostavljene prisilne poravnave in prisilne poravnave veljalo
pravilo, da bo moral biti dostop do pregledov podatkov o posamezni
zadevi – če je bil v teh postopkih za izvedbo ukrepov finančnega
prestrukturiranja določen rok, ki je daljši od štirih let –
omogočen še eno leto po objavi zadnjega dolžnikovega poročila o
izvajanju ukrepov, iz katerega izhaja, da je dolžnik izvedel vse
ukrepe, določene v načrtu finančnega prestrukturiranja oziroma do
poteka enega leta po roku, ki je določen za dolžnikovo izpolnitev
vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja (npr. v primeru, ko bo
dolžnik prenehal poročati o izvajanju ukrepov
prestrukturiranja).

 

Tako bo tudi v teh primerih zagotovljeno trajanje objave pregledov
podatkov o posamezni zadevi najmanj pet let po pravnomočnem
končanju postopka (štiri leta in dodatno eno leto po objavi
zadnjega poročila). Enak rok bo veljal tudi za trajanje objave
vsebine procesnega dejanja v zvezi s temi postopki. Veljal bo za
vsa sodna pisanja, pisanja strank in listine v teh
postopkih.
 
 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka o
sodelovalni ekonomiji

 
Vlada
je na redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca
Trčka v zvezi s sodelovalno digitalno ekonomijo in ga posreduje
Državnemu zboru RS.
 
Vlada
odgovarja, da je na 78. redni seji sprejela strategiji Digitalna
Slovenija 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do
leta 2020 in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje
generacije do leta 2020. Strategija »Digitalna Slovenija 2020«
vsebuje usmeritve in ukrepe za pospešitev digitalizacije. Vlada
nadalje pojasnjuje, da je Evropska komisija 2. 6. 2016 sprejela
»Evropsko agendo za sodelovalno gospodarstvo«, ki vsebuje smernice,
namenjene podpori potrošnikom, podjetjem in javnim organom za lažje
vključevanje v sodelovalno gospodarstvo. Na tej podlagi je Vlada
sprejela sklep, da se seznani z vsebino dokumenta Evropska agenda
in da poziva ministrstva in vladne službe k upoštevanju smernic
Evropske agende k aktivnemu sodelovanju in odkrivanju možnosti in
nujnih sprememb zakonodaje, ki so potrebne za uveljavitev
sodelovalnega gospodarstva.
 
Na
podlagi navedenih izhodišč v okviru več resorjev potekajo
aktivnosti, med drugim je v sklopu aktivnosti Ministrstva za javno
upravo potekal tudi obisk ministra in podpredsednika Vlade RS,
Borisa Koprivnikarja, v Združene države Amerike, ki ga poslanec
omenja v vprašanju. MJU ima med drugim pristojnosti tudi na
področju upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in
zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, pristojnost
zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov,
centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis ter
razvijanje področja informacijske družbe. Minister za javno upravo
je bil imenovan za Vladnega koordinatorja digitalne transformacije
v državni upravi, pooblaščen je za medresorsko usklajevanje
načrtovanja, razvoja in implementacije informacijsko
komunikacijskih tehnologij ter zastopanje Vlade na področju
digitalnih tehnologij v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.
Minister ima pooblastilo za koordinacijo aktivnosti na področju
digitalizacije in je s tem prevzel funkcijo t.i. Chief Digital
Officer-ja na nivoju podpredsednika Vlade. S tem pooblastilom je
bilo področje digitalne preobrazbe dvignjeno na najvišji nivo in
omogočena koordinacija procesa digitalne preobrazbe na vseh
področjih.
 
Pri
vseh svojih aktivnostih bo Vlada tako kot doslej zasledovala dva
temeljna cilja, in sicer povečanje kakovosti življenja ljudi in
povečanje poslovnih priložnosti. Vlada RS s svojimi aktivnostmi
sledi <a href=
"http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-2001_sl.htm">
Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo, ki predstavlja
smernice za državne članice pri zagotavljanju uravnoteženega
razvoja sodelovalnega gospodarstva.</a>
 
Sodelovalno
gospodarstvo se nanaša na poslovne modele, pri katerih se
dejavnosti omogočajo prek platform za sodelovanje, ki ustvarjajo
odprt trg za začasno uporabo blaga ali storitev, ki jih v tujini
pogosto zagotavljajo posamezniki. V EU sodelovalno gospodarstvo
hitro raste in se vedno bolj uveljavlja. Sodelovalno gospodarstvo
ustvarja nove priložnosti za potrošnike in podjetnike ter lahko
pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti
gospodarstva, če se ga spodbuja in razvija na odgovoren način.
Evropska komisija ugotavlja, da novi poslovni modeli, ki temeljijo
na inovacijah, lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti in rasti.
Uspeh platform za sodelovanje lahko včasih pomeni izziv na trgu za
obstoječe udeležence in prakse, vendar z omogočanjem posameznim
državljanom, da ponujajo storitve, spodbujajo tudi nove možnosti
zaposlovanja, prožno organizacijo dela in nove vire prihodka.
Potrošnikom lahko sodelovalno gospodarstvo zagotovi koristi z
novimi storitvami, razširjeno ponudbo in nižjimi cenami. Poleg tega
lahko spodbuja večjo delitev sredstev in učinkovitejšo uporabo
virov, kar lahko prispeva k povečanju trajnosti in k prehodu na
krožno gospodarstvo.
 
Sodelovalno
gospodarstvo pogosto sproža vprašanja glede uporabe obstoječih
pravnih okvirov in brisanja vzpostavljenih meja med potrošnikom in
ponudnikom, zaposlenim in samozaposlenim ali poklicnim in
nepoklicnim opravljanjem storitev, pri čemer je treba vsako
željo po novih oblikah dela presojati na način, ali to delo
izvajalcem ustrezno zagotavlja vse stopnje varnosti, tako ekonomsko
kot pravno in tudi socialno, hkrati pa na drugi strani tudi
potrošnikom nudi ustrezen obseg varstva.
Vlada se zaveda pomembnosti odprtih vprašanj na področju
obdavčitve, varstva potrošnikov in delovno-pravnih razmerij, zato
je po seznanitvi z Evropsko agendo o sodelovalnem gospodarstvu že
pristopila k imenovanju medresorske delovne skupine, ki bo celovito
obravnavala področje sodelovalnega gospodarstva.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [04.11.2016].
 
</div>
</body>
</html>