www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada sprejela mnenje glede
priporočil o razmerju med plačanimi davki in javnimi dobrinami, ki
jih država nudi
 


Vlada RS je na 89. redni seji sprejela Mnenje na Predlog
priporočila v zvezi s problematiko razmerja med plačanimi davki in
prispevki ter javnimi dobrinami, ki jih država za te plačane davke
in prispevke nudi, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina
poslank in poslancev.
 
Vlada v odgovoru oziroma mnenju
poslancem pojasnjuje omenjena razmerja in se osredotoča na štiri
področja:
·                   
Orodja za povečanje
učinkovitosti javnih financ;
·                   
Programski / k
ciljem usmerjen proračun;
·                   
Davčna
politika;
·                   
Javne dobrine, ki
jih država nudi.
 
Slovenija je z namenom izvajanja
določb mednarodne pogodbe spremenila 148. člen Ustave RS. S tem se
je na najvišji načelni ravni uveljavilo pravilo uravnoteženih
javnih financ, ki dolgoročno omejuje zadolževanje države, tako da
preprečuje, da bi država za svoje delovanje povečevala
dolg.
 
Slovenija je v 2015 izpolnila
zahteve EDP (postopek čezmernega proračunskega primanjkljaja),
hkrati pa mora  spoštovati tudi Pogodbo o stabilnosti,
usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, ki
določa, da mora dosegati srednjeročni javnofinančni cilj. Ta je
opredeljen v Paktu za stabilnost in rast kot strukturni saldo
sektorja država. Ta poleg tekočega salda zahteva tudi dolgoročno
vzdržnost dolga sektorja država in upoštevanje dolgoročnih
stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva. V ta namen je treba
ne samo sprejeti, ampak uspešno vzpostaviti predvsem ustrezen
srednjeročni javnofinančni okvir, pri čemer moramo jasno določiti
vse vsebinske in časovne pomanjkljivosti, tako da sledimo tudi
zahtevam, ki izhajajo iz Evropskega semestra.
 
Za nadaljnje izboljšanje
učinkovitosti javnofinančnih odhodkov vlada pripravlja nov Zakon o
javnih financah, kjer želi kot orodje za izboljšanje fiskalnega
upravljanja v zakonu opredeliti tudi srednjeročno načrtovanje
fiskalne politike, vključno s srednjeročnim javnofinančnim okvirom,
skladno z zahtevami evropskega ekonomskega
upravljanja. 
 
Analizo stroškov in koristi kot
enega izmed orodij oziroma pripomočkov pri odločanju se v Sloveniji
uporablja že od leta 2006 na podlagi Uredbe o enotni metodologiji
za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju
javnih financ (UEM). Predvidevajo jo tudi področne uredbe, izdane
na podlagi enotne metodologije, trenutno veljavne so Uredbe o
enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju:
·                   
državnih
cest,
·                   
javne železniške
infrastrukture,
·                   
obrambe.
 
Neposredna uporaba UEM in s tem
metode stroškov in koristi, kjer je to primerno in izvedljivo, je
predpisana za tisti del izdatkov proračuna, ki se uvrščajo in
izvajajo v okviru tretjega dela proračuna v obliki projektov in
programov, kar predstavlja približno 20 % vseh planiranih izdatkov
letno. Pri projektih oziroma opredmetenih investicijah (investicije
z gradnjo, investicijsko vzdrževanje z gradnjo in druge investicije
kot npr. nakupi osnovnih sredstev) je ta metoda presojanja
investicij že prisotna in uporabljana, medtem ko je pri
neopredmetenih projektih ali mehkih investicijah (investicijah, ki
prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, blaginji in kakovosti
življenja državljanov Republike Slovenije, na primer izobraževanje,
raziskovanje in razvijanje) ta pristop še v povojih. Ministrstvo za
finance vse bolj intenzivno bdi nad pripravo investicijske
dokumentacije, kar prispeva k bolj učinkovitemu procesu priprave
dokumentacije pri investitorjih, ki so uporabniki javnih financ, in
posledično tudi pri izvedbi projekta.
 
Slovenija je s ciljem postopnega
povečanja učinkovitosti javnih izdatkov v letu 2015 sistematično
pristopila k pregledu izdatkov in jih do maja 2015 pripravila na
treh ključnih področjih: zdravstva, sociale in šolstva. Konkretne
učinke izbranih identificiranih ukrepov pričakujemo od leta 2017
dalje v soglasju s socialnimi partnerji. Vlada bo s prakso
sistematičnega pregleda izdatkov nadaljevala tudi na ostalih
področjih javne porabe, v letu 2016 najprej s pregledom področja
kulture.
 
Tudi funkcijska analiza
subjektov javnega sektorja, ki ima podlago v Strategiji razvoja
javne uprave 2015-2020, ima namen okrepiti institucionalne
zmogljivosti subjektov za stalno izboljševanje v javnem sektorju, v
smeri večje učinkovitosti in bolj kakovostnega zagotavljanja javnih
storitev in s tem nadaljnje krepitve sistema javne uprave. Cilj je
oblikovanje instrumentov primerljivosti subjektov (kazalnikov), ki
bodo omogočili vpogled v razlike v učinkovitosti posameznih
subjektov na posameznih aktivnostih ter ponudili orodje za iskanje
ukrepov za izboljšave.

 

Hkrati vlada,
skladno s koalicijsko pogodbo, načrtuje nadaljevanje razvoja k
rezultatom usmerjenega proračuna in večji poudarek programskemu
pristopu, kar je opredeljeno tudi v Strategiji razvoja javne uprave
2015-2020. S programskim proračunom želimo doseči strateški
cilj učinkovite uporabe kadrovskih, finančnih, prostorskih,
okoljskih in energetskih virov. Državni proračun je bil po
programski strukturi prvič predstavljen leta 2001. Poleg tega je
bil razvit sistem ciljev (splošni cilji politik, posebni cilji
programov in rezultati podprogramov) in kazalnikov različnih ravni
proračuna, pri čemer cilji in rezultati programov ter povezanost z
izvajanjem javnih storitev niso bili vedno jasno vzpostavljeni.
Proračunski uporabniki pri pripravi proračunov in zaključnih
računov spremljajo in komentirajo porabo javnih sredstev oz.
doseganje zastavljenih ciljev. V tem kontekstu je cilj vlade, da
pri prenovi k ciljem usmerjenega proračuna doseže to, da bo vsaka
od 24 politik, ki sestavljajo programsko klasifikacijo državnega
proračuna, imela omejeno število jasnih, preprostih in splošno
razumljivih ciljev z merljivimi kazalniki.
 
Uvedbo mehanizma programskega
pristopa ter na tej podlagi usmerjenost k rezultatom vlada
predvideva širiti tudi na druge enote sektorja država. Za
izpopolnitev sistema načrtovanja, spremljanja in vrednotenja na
ravni sektorja država je v naslednjem obdobju načrtovano med
drugim:

·                   
postopno vključiti
vse subjekte sektorja država v enoten informacijski sistem za
spremljanje in analizo finančnih načrtov uvesti programski pristop
tudi za vse posredne proračunske uporabnike ter ZIPZ in
ZZZS,

·                   
postopno
avtomatizirati procese konsolidacije proračunov za namene
poročanja,

·                   
dograditi
informacijski sistem priprave proračuna, vključno s podporo za
spremljanje in vrednotenje ciljev posameznih programov z ustreznimi
kazalniki.
 
Programski pristop je že
zastavljen na področju porabe evropskih sredstev kohezijske
politike  iz finančne perspektive 2014 - 2020. Višina
celotnega finančnega načrta, ki izhaja iz Operativnega programa
2014-2020, znaša 3,022 mlrd EUR (prispevek Unije). Z Operativnim
programom se je Slovenija zavezala, da bo v določenih rokih
razpoložljiva sredstva ciljno porabila.
 
Pri iskanju ustreznih rešitev
oz. odgovorov imajo mednarodne primerjave obremenitve z davki in
prispevki tudi velik vpliv in Slovenija je na eni strani po
podatkih Evropske komisije (Taxation trends) po obremenitvi z davki
in prispevki pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 40 % bruto
domačega proizvoda (BDP) za leto 2014 (Slovenija: 37 %). Vendar je
iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na
delo, davki na potrošnjo, davki na kapital in davki na premoženje)
razvidno, da ekonomska struktura davkov ni naj ugodnejša z vidika
konkurenčnosti, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi
nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in
potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja.
Ravno slednje pa je pomembno tudi z vidika presojanja obremenitve,
saj je treba gledati celovito in ne samo z vidika enega davka ali
ene skupine davkov.
 
Na drugi strani podatki o
obremenitvi slovenskih plač, upoštevajoč izračune v skladu z
metodologijo OECD, zbrane v publikaciji Taxing Wages, kažejo, da
smo nad povprečjem OECD držav. Po podatkih Slovenija po obremenitvi
dela v letu 2015 pri samski osebi ne glede na višino dohodka v
primerjavi z državami, ki so naše konkurentke, v davčnem primežu
odstopa navzgor. V primerjavi z razvitimi državami pa po
obremenitvi dela odstopa navzdol. Po podatkih je namreč Slovenija
po obremenitvi dela v letu 2015 pri samski osebi s povprečno plačo
dosegla 10. mesto, pred njo pa so države kot Švedska, Finska,
Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, itd. Vendar pa lahko ob
podrobnejšem pregledu strukture davčnega primeža vidimo, da le-ta
pri samski osebi s povprečno plačo v Sloveniji odstopa navzdol pri
dohodnini in prispevkih za socialno varnost delodajalca in močno
odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost delojemalca v
primerjavi s povprečjem držav članic OECD. Največji delež k davčnem
primežu v Sloveniji prispevajo prispevki za socialno varnost, saj
predstavljajo prispevki delojemalca 19 % in delodajalca 13,9 % v
stroških dela, dohodnina pa 9,4% (davčni primež skupaj znaša 42,6
%). Za primerjavo pri taki osebi v državah članicah OECD davčni
primež znaša 35,9 %, od tega prispevki za socialno varnost 22,5 %
(prispevki delodajalca v višini 14,3 % in prispevki delojemalca 8,2
%) in dohodnina 13,4 %.
 
Dodaten izziv, ki ga je pri
iskanju rešitev na davčnem področju treba upoštevati, je
zasledovanje pravičnosti, ki jo sestavljata tako horizontalna
pravičnost (kar pomeni, da morajo davčni zavezanci z enako plačilno
sposobnostjo plačati enak znesek davka) kot vertikalna pravičnost
(tisti z višjo plačilno sposobnostjo plačajo več davka). Vlada je s
podpisom Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 zavezala k
izvedbi ukrepov, vendar le na način prestrukturiranja
javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve
javnofinančnih bremen, cilj pa je zagotavljanje tudi ključnega
ekonomskega cilja, torej javnofinančne konsolidacije. V splošnem je
vlada ukrepe na davčnem področju zastavila na način, da na eni
strani z ukrepi krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, kar vpliva
na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti
Slovenije ter na drugi strani zagotavljamo javnofinančno
konsolidacijo, da se postopno doseže strukturno uravnoteženje
javnih financ.
 
Znotraj tega so bile v zadnjem
letu že pripravljene in tudi sprejete nekatere spremembe na
področju davčne politike s ciljem poenostavitve postopkov pobiranja
davkov za podjetja z zniževanjem administrativnih ovir (novela
Zakona o davčnem postopku, novela Zakona o davku na dodano vrednost
ter novela Zakona o izvajanju carinskih predpisov EU) ter ukrepov
za spodbujanje k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti in
povečanju učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, kar na eni strani
vpliva na zmanjšanje sive ekonomije in na drugi strani zagotavlja
večjo enakopravnost državljanov pri tem, koliko prispevamo za
delovanje države.
 
Vlada mora skrbeti za postopen
napredek k zdravim javnim financam, kar pomeni, da je na področju
davčne politike pomembna priprava gospodarski rasti prijaznih
ukrepov, s krepitvijo konkurenčnosti poslovnega okolja in stabilnim
javnofinančnim okoljem. Za doseganje teh osrednjih ciljev si je
torej vlada na področju primerne davčne politike zastavila ukrepe v
smeri:
·                   
prestrukturiranja
bremen javnih dajatev, vključno z obremenitvijo nepremičnega
premoženja; s čimer želi Vlada zmanjšati ključne nadpovprečne
obremenitve in s tem okrepiti gospodarsko rast. Upoštevaje navedeno
so aktivnosti Vlade usmerjene v znižanje obremenitve dela, kot
tistega dejavnika, ki najbolj negativno vpliva na konkurenčnost in
obenem predstavlja večjo oviro za nadaljnjo gospodarsko rast.
Rešitve, ki se pripravljajo in so rezultat posvetovanj z
zainteresirano javnostjo, na eni strani znižujejo obremenitev dela,
medtem ko se na drugi strani pripravljajo ukrepi, s katerimi se bo
pokrilo izpad prihodkov in se tako zagotovilo uravnoteženje javnih
financ.
·                   
zmanjšanja
administrativnih ovir; s čimer bi se postopno doseglo preglednejši,
jasnejši in enostavnejši davčni sistem, ki je učinkovitejši z
vidika pobiranja davkov, zagotavlja lažjo uporabo predpisa in večjo
pravno varnost davčnih zavezancev, manj obremenjuje gospodarstvo,
zato vpliva na konkurenčnost, predvsem pa prispeva k prostovoljnemu
plačevanju davkov, zmanjšuje stroške davčnega zavezanca in davčnega
organa. Znotraj tega cilja Vlada na eni strani pripravlja nov Zakon
o trošarinah, ki je že v zakonodajnem postopku. Z določbami zakona
se odpravljajo administrativne obveznosti na področju, kjer so
ocenjena tveganja za nedovoljena ravnanja nizka (odprava rednega
mesečna vlaganja obračunov trošarine, uvedba vlaganja zahtevkov za
vračilo trošarine v elektronski obliki, poenostavitev prijave in
odjave v evidenco trošarinskih zavezancev, odprava obveznosti
pečatenja tovorkov, itd.). Obenem pa zakon prinaša tudi nove
ureditve, ki poenostavljajo postopke in so ugodnejši za davčne
zavezance, s čimer se zagotavlja lažja uporaba predpisa in večja
pravna varnost zavezancev, obenem pa manj obremenjuje gospodarstvo,
kar vpliva na konkurenčnost in prispeva k prostovoljnemu plačevanju
davkov. Na drugi strani se pripravlja nov paket poenostavitev v
okviru Zakona o davčnem postopku z nekaterimi pomembnimi rešitvami
na tem področju (predizpolnjen obračun prispevkov za socialno
varnost, zamik roka plačila za plačilo prispevkov, prenove
obrestovanja v vseh fazah (ne)izpolnjevanja davčnih obveznosti -
obrestna mera se povišuje s fazo neizpolnjevanja obveznosti,
poenostavitve vodenja postopkov davčnega inšpekcijskega nadzora ter
učinkovitosti davčne izvršbe ter druge sistemske
spremembe);
·                   
izboljšanja
učinkovitosti pobiranja javnih dajatev; predlog sprememb v smeri
odprave ugotovljenih anomalij obstoječega sistema in povečanja
zaupanja v njegovo pravičnost, predvsem pa želi Vlada s tem
odpraviti možnost izogibanja plačilu javnih dajatev in povečanje
horizontalne pravičnosti.
 
Največji delež v državnem
proračunu zbranih prihodkov se nameni za financiranje pokojninskega
varstva, izobraževanja in športa, servisiranja javnega dolga in
socialne varnosti.
 
Poleg ukrepov in izboljšav na
stani prihodkov se vlada zaveda tudi pomena ukrepanja na strani
odhodkov, tako v smeri izboljšanja njihove strukture kot
učinkovitosti.
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[27.05.2016].
 
</div>
</body>
</html>