Ministrstvo za finance
zaključilo prvi krog posvetovanj o davčnem
prestrukturiranju
Ljubljana, 18. marec 2016 –
Ministrstvo za finance je z današnjo predstavitvijo procesa
davčnega prestrukturiranja na posvetu z Združenjem delodajalcev
obrti in podjetnikov Slovenije v Laškem zaključilo prvo fazo
procesa, ki ga je začelo 26. februarja s srečanjem z vodstvom
Združenja Manager. V tem času so se predstavniki ministrstva
srečali s predstavniki Združenja Manager, Gospodarske zbornice
Slovenije, Združenja delodajalcev, Obrtne zbornice Slovenije, Kluba
slovenskih podjetnikov, sindikatov, Trgovinske zbornice Slovenije
ter danes še s predstavniki Združenja delodajalcev obrti in
podjetnikov Slovenije GIZ. Srečanja so bila namenjena izmenjavi
pogledov in pričakovanj glede sprememb na davčnem področju, ki ga
želi ministrstvo za finance izpeljati v letošnjem letu in katerega
bistvo je davčno prestrukturiranje v korist zmanjšanja obremenitev
stroškov dela. Sogovorniki so se strinjali, da je prestrukturiranje
potrebno in zaželeno, saj je izboljšanje konkurenčnosti poslovnega
okolja ključno za stabilno in vzdržno gospodarsko
rast.
Ministrstvo za
finance je že v letu 2015 začelo s širšim projektom sprememb na
davčnem področju, ki gredo v smeri porazdelitve davčnega bremena
med potrošnjo, delom in premoženjem (kapitalom), tako da bi nova
porazdelitev zagotavljala konkurenčnejše poslovno okolje. V tej
luči želimo skupaj z našimi sogovorniki oblikovati ukrepe za
zmanjšanje obremenitve dela, kot tistega dejavnika, ki negativno
vpliva na konkurenčnost in obenem primerjalno predstavlja tudi
pomembno omejitev za gospodarsko rast. Rešitve bodo pripravljene s
prestrukturiranjem javnofinančnih bremen in, ob upoštevanju
javnofinančnih možnosti, z usmeritvijo dela dodatnih prihodkov v
razbremenitev stroškov dela. Cilj davčnega prestrukturiranja je s
spremembo porazdelitve davčnega bremena zmanjšati ključne
nadpovprečne obremenitve in s tem okrepiti gospodarsko rast ter
posredno prispevati k vzdržni javnofinančni konsolidaciji, pri
čemer je potrebno zasledovati tudi cilj ohranitve primerljive ravni
socialne varnosti.
Predstavniki
gospodarstva so v pogovorih kot najbolj pereč problem izpostavili
nagrajevanje zaposlenih, ki največ prispevajo k višji ustvarjeni
dodani vrednosti podjetja. Na tem mestu so bili izpostavljeni
predvsem strokovnjaki, zaposleni v razvojnih in prodajnih oddelkih
(inženirji, programerji, razvojniki, raziskovalci, prodajniki…), ki
so ključni za razvoj in rast posameznih podjetij. To so praviloma
zaposleni, ki prejemajo vsaj 1,7 krat višje osebne dohodke od
povprečne slovenske plače. Ti dohodki so namreč nadpovprečno visoko
davčno obremenjeni (nad 46 %) v primerjavi s tujimi, nam
konkurenčnimi državami. Ključno vprašanje pa je na kakšen način
zagotoviti to razbremenitev in katere dohodke naj ta razbremenitev
zajame (13. plača, letna nagrada, bonus, božičnica…). Pri
oblikovanju konkretne rešitve bo potrebno upoštevati tudi dejstvo,
da mora biti administrativno enostavna, tako za podjetja kot za
državo.
Sogovorniki so
najpogosteje izpostavili ideje, v skladu s katerimi naj bi se
izboljšanje konkurenčnosti z znižanjem obremenitev dela zagotovilo
z naslednjimi ukrepi:
- posebna davčna
obravnava letnih nagrad za uspešnost, na administrativno enostaven
način;
- davčna
razbremenitev dodatkov (bonusov, 13. plač, božičnic);
- sprememba
dohodninske lestvice in/ali uvedba dodatnega razreda.
Večinsko mnenje
gospodarstva je bilo, da morajo davčne olajšave ostati
nespremenjene oziroma, da se jih ne sme ukiniti. Za poslovno okolje
in razvoj so ključne olajšave za investiranje ter za vlaganja v
raziskave in razvoj.
Na strani dodatnih
finančnih virov, ki bi omogočili davčno razbremenjevanje pa so
sogovorniki v večini primerov soglašali s tem, da je dodatne vire
mogoče iskati v:
- višjih prihodkih
iz naslova učinkovitejšega pobiranja javnih dajatev in uspešnega
boja proti sivi ekonomiji;
- izenačitvi
prispevnih osnov za različne oblike dela;
- povišanju
nominalnih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb.
V nadaljevanju bo
ministrstvo za finance preučilo vse izpostavljene ideje in
pripravilo natančne izračune za posamezne možne rešitve. To bo
podlaga za nov krog pogovorov (predvidoma v drugi polovici aprila)
z gospodarstvom in sindikati ter izoblikovanje natančnejših
predlogov rešitev, ki bi jih ministrstvo za finance želelo
predložiti vladi in državnemu zboru v obravnavo še pred poletnimi
počitnicami. Na ta način bi zagotovili dovolj časa, da gospodarstvo
spremembe davčne zakonodaje vključi v poslovne načrte in se
pripravi na njihovo uveljavitev z začetkom leta 2017, pri čemer pa
dopuščamo tudi možnost, da se določeni ukrepi sicer določijo letos,
uveljavijo pa postopno .
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[21.03.2016].