www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
93. redna seja
Vlade RS
 
 
Vlada sprejela stališče do
predloga izvedbenega sklepa o dovoljenju Romuniji, da še naprej
uporablja ukrep odstopanja od skupnega sistema DDV
 
Vlada RS je na 93. redni seji
sprejela stališče Republike Slovenije, da
ne nasprotuje Predlogu Izvedbenega sklepa Sveta o spremembi
Izvedbenega sklepa 2013/676/EU o dovoljenju Romuniji, da še naprej
uporablja posebni ukrep z odstopanjem od člena 193 Direktive
2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost -
9885/16.
 
Romunija je zaprosila za
podaljšanje posebnega ukrepa, ki odstopa od 193. člena Direktive
2006/112/ES (Direktiva o DDV) v zvezi z dobavo lesnih proizvodov.
193. člen Direktive o DDV določa, da je davčni zavezanec, ki
dobavlja blago ali storitve, po splošnem pravilu zavezan k plačilu
davka na dodano vrednost (DDV) davčnim organom. Z Izvedbenim
sklepom Sveta 2013/676/EU se Romuniji do 31. decembra 2016
dovoljuje uporaba ukrepa, da določi prejemnika kot osebo, ki je
zavezana k plačilu DDV v primeru, da davčni zavezanci dobavijo
lesne proizvode (ti vključujejo zlasti neposekan les, les za
obdelavo, les za kurjavo, lesne proizvode in tramove ali iverko ter
les v surovem stanju, predelan ali polpredelan les).
 
Pred prvotnim odstopanjem
Romuniji (Izvedbeni sklep Sveta 2010/583/EU) za uporabo obrnjene
davčne obveznosti v zvezi z dobavami lesa je imela Romunija težave
na trgu lesa zaradi narave trga in poslovanja. Na podlagi poročila,
ki ga je Romunija predložila skupaj z zahtevo za podaljšanje
veljavnosti ukrepa (tudi po 31. decembru 2016), je določitev
prejemnika kot osebe, ki je zavezana k plačilu DDV, po navedbah
romunskih oblasti preprečila davčne utaje in izogibanje plačilu
davkov v tem sektorju, za katerega je značilno veliko število malih
preprodajalcev in posrednikov, ki jih je težko nadzirati.
Podaljšanje za nadaljnjo omejeno obdobje zato po mnenju Evropske
komisije (EK) ostaja utemeljeno, saj se zdi, da ukrep ni imel
nobenega negativnega vpliva na goljufije v maloprodajni fazi oz. v
drugih sektorjih ali v drugih državah članicah.
 
EK na podlagi navedenega
predlaga, da se zahteva odobri do 31. decembra 2019. Če bi Romunija
zahtevala dodatno podaljšanje ukrepa tudi po navedenem roku, pa EK
predlaga, da Romunija ponovno predloži poročilo, ki vsebuje pregled
učinkovitosti ukrepa in oceno tveganja goljufij v lesnem
sektorju.
 
Ta sklep se nanaša na
dovoljenje, izdano Romuniji na njeno zahtevo in drugim državam
članicam ne nalaga nobenih obveznosti.
 
 
Vlada sprejela odgovor na
poslansko vprašanje glede izjave predsednika Državnega
zbora
 
Vlada RS je na redni seji
sprejela odgovor na
pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z izjavo
predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milana
Brgleza.
 
Vlada je 16. 12. 2003 določila
besedilo Predloga zakona o dohodnini. Med temeljnimi cilji, katerim
je sledil predlog zakona, je bila tudi bolj enaka in bolj
transparentna davčna obravnava dohodkov in s tem enakomernejša
razporeditev davčnih bremen med davčnimi zavezanci, splošna širitev
davčne osnove in zaščita domače davčne osnove ter preprečevanja
mednarodnega dvojnega obdavčevanja. Predlog zakona o dohodnini je
tako temeljil na načelu splošne davčne obveznosti, zato je bil v
obdavčitev načeloma zajet vsak dohodek fizičnih oseb, ne glede na
vir dohodka. Poleg tega je predlog zakona temeljil tudi na načelu
horizontalne enakosti, ki določa obravnavo zavezancev v enakem
ekonomskem položaju, in sicer so v skladu z navedenim načelom
zavezanci s približno enako visokimi dohodki obremenjeni s
približno enako visokimi davki. Upoštevano pa je bilo tudi načelo
vertikalne enakosti, ki določa obravnavo zavezancev z različno
visokimi dohodki, in sicer je v skladu z navedenim načelom davčno
breme porazdeljeno progresivno glede na raven dohodka tako, da se
stopnja obdavčitve povečuje z višino dohodka. Navedena načela so
bila realizirana v predlogu zakona, ki je temeljil na sintetični
oziroma globalni obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb, kot seštevku
letnih dohodkov fizične osebe, obdavčenih z enim davkom, to je
dohodnino, in sicer po progresivnih stopnjah. 
 
ZDoh-1 je bil sprejet na 43.
izredni seji Državnega zbora, 20. 4. 2004.
 
Upoštevaje temelje, na katerih
je bil zakon pripravljen, je bil v 5. členu ZDoh-1 določen obseg
davčne obveznosti. Po prvem odstavku je bil rezident in rezidentka
(rezident) zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo
vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven
Slovenije. Po drugem odstavku je bil nerezident zavezan za plačilo
dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.
 
ZDoh-1 je bil nato petkrat
spremenjen in dopolnjen (prvič julija 2004, drugič decembra 2004,
tretjič maja 2005, četrtič decembra 2005 in petič aprila 2006).
Besedilo 5. člena ZDoh-1 je vseskozi ostalo nespremenjeno. Vsebina
člena, ki ureja obseg davčne obveznosti fizičnih oseb rezidentov
Slovenije, pa je ostal nespremenjen tudi po sprejetju novega Zakona
o dohodnini (ZDoh-2), ki je bil sprejet v novembru 2006, tj. v
času, ko je Vlado Republike Slovenije vodil Janez Janša.
 
Koncept obdavčitve fizičnih oseb
po svetovnem dohodku je tako začel prvič veljati za leto 2005.
Zaradi visokih doplačil dohodnine v Sloveniji za leto 2005 v letu
2006 pri posameznikih, ki so bili zaposleni pri avstrijskih
delodajalcih, je Civilna iniciativa Apače v letu 2006 zahtevala, da
v Sloveniji ne plačujejo dohodnine od dohodkov, doseženih v
Avstriji (tako, kot je veljalo do leta 2005). V začetku se je
iskalo rešitev v okviru Konvencije med Republiko Slovenijo in
Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z
davki na dohodek in premoženje, ki je bila podpisana 1. oktobra
1997 v Ljubljani, uporabljati pa se je začela 1. januarja 1999.
Kasneje pa se je izkazalo, da je potrebno rešitev iskati v okviru
notranje davčne zakonodaje.
 
Tako se je z Zakonom o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2E), ki je bil
sprejet v februarju 2010, za obdobje od leta 2009 dalje v sistem
obdavčitve dohodkov fizičnih oseb uvedla posebna osebna olajšava za
delovne migrante, na podlagi katere se rezidentu čezmejnemu
delovnemu migrantu, ki je od delodajalca, ki ni bil rezident
Slovenije, prejel dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev,
opravljeno v tujini, priznalo zmanjšanje davčne osnove od tega
dohodka v višini 7.000 eurov letno (za leto 2009) – peti odstavek
113. člena ZDoh-2. Prvič se je posebna osebna olajšava priznala pri
odmeri dohodnine za leto 2009. Za davčna leta 2005 do 2008 pa je
bila dohodnina navedenih zavezancev od dohodkov, prejetih iz
Avstrije, odpisana.
 
 
Vlada sprejela opredelitev do
sklepov KNJF glede davčnih oaz
 
Vlada RS je na redni seji
sprejela opredelitev do sklepov, ki jih
je sprejela Komisija za nadzor javnih financ na 29. redni seji dne
11. 5. 2016.
 
Vlada podrobno in jasno
odgovarja na sprejete sklepe komisije, ki je na svoji seji
obravnavala tudi točko dnevnega reda »Problematika javnih prihodkov
z vidika poslovanja z davčnimi oazami«. Komisija je sprejela
naslednje sklepe:

-      
Komisija predlaga
vladi, da zagotovi učinkovit nadzor nad podjetji v davčnih
oazah.

-      
Komisija se je
seznanila z ugotovitvami predsednika KPK, da je šlo pri nekaterih
zadnjih prodajah slovenskih podjetij v davčne oaze za nezakonito
delovanje.

-      
Komisija poziva
Borisa Štefaneca, da ji v 30 dneh predloži dokumentacijo, s katero
bo utemeljil svoje trditve.

-      
Komisija poziva
pristojne organe, da preverijo odgovornost ljudi, ki so sodelovali
pri prodaji slovenskih podjetij v davčne oaze in ustrezno
ukrepajo.

-      
Komisija poziva
vlado, da prepreči nezakonito delovanje Slovenskega državnega
holdinga.
 
AD1
Slovenija na področju boja proti
davčnim utajam in goljufijam vseskozi zavzema zelo aktivno vlogo in
meni, da je za ta boj ključnega pomena sodelovanje med državami,
pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev pravilne
izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava informacij
s področja obdavčevanja. Tovrstno sodelovanje med državami omogoča
uspešnejši in učinkovitejši boj proti davčnim utajam, goljufijam
ter izogibanju plačila davkov. Slovenija izmenjuje informacije o
davčnih zadevah na podlagi neposredno veljavnih in v nacionalno
zakonodajo implementiranih pravnih instrumentov Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU) ter sklenjenih mednarodnih
pogodb.
 
Vlada si prizadeva za odpravo
anomalij na področju odliva slovenskega kapitala v davčne oaze. V
ta namen je 27. novembra 2014 ustanovila medresorsko delovno
skupino za pripravo ukrepov za bolj učinkovito zaščito gospodarskih
in finančnih interesov Republike Slovenije v povezavi s prenašanjem
oziroma prikrivanjem finančnega premoženja v tujino, zlasti v t.i.
davčne oaze.
 
Slovenija izvaja ukrepe za
učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov v povezavi s
prenašanjem in/ali prikrivanjem finančnega premoženja v tujino, in
v ta namen izmenjuje informacije o davčnih zadevah na podlagi
številnih konvencij, sporazumov in direktiv.
 
Z vidika preglednosti in
učinkovite zaščite davčnih prihodkov je pomemben tudi nov skupni
standard za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v
davčnih zadevah, ki ga je Svet OECD sprejel julija 2014. Slovenija
je ena izmed 80 držav podpisnic Večstranskega sporazuma med
pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih
računih, ki se je zavezala k sprejemu novega mednarodnega standarda
avtomatične izmenjave informacij za davčne namene in je tudi v
skupini držav zgodnjih sprejemnic oziroma »early adopters«, ki so
se zavezale, da bodo začele s prvo izmenjavo informacij o finančnih
računih že v letu 2017.
 
Sporazumi, ki jih sklenila EU,
so bili v luči zagotavljanja davčne preglednosti spremenjeni in že
podpisani s Švico, Lihtenštajnom, Andoro in San Marinom, podoben
sporazum bo podpisan z Monakom pred poletjem.
 
V januarju letošnjega leta je
Slovenija med prvimi državami v skupini 31 držav podpisala
Večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi
poročil po državah glede izmenjave podatkov na področju transfernih
cen (CbCR).
 
Slovenija si tudi na EU področju
prizadeva za čim širšo izmenjavo podatkov, zato podpira namene in
cilje, ki izhajajo iz predloga direktive Sveta o spremembi
Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov
na področju obdavčenja (DAC4).
 
Slovenija je tudi sopodpisnica
Izjave za avtomatično izmenjavo informacij o dejanskem lastništvu
pravnih oseb, ki so jo podale Francija, Nemčija, Italija, Španija
in Združeno kraljestvo (G5) 14. aprila 2016. Gre za iniciativo za
kolektivno ukrepanje na področju transparentnosti, ki so jo
naslovile na G20 in s katero so se zavezale, da čim prej uvedejo
registre ali druge mehanizme, ki zahtevajo, da so dejanski lastniki
podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov ter pravnih
dogovorov, identificirani in na razpolago davčnemu organu ter
organom pregona. Takšna izmenjava idealno dopolnjuje že sprejete
metode izmenjave na davčnem področju, saj se trenutno izmenjujejo
zgolj informacije o pravnih osebah, v skladu z novo iniciativo pa
bodo izmenjani tudi podatki o lastnikih teh oseb.
 
Finančna uprava Republike
Slovenije v okviru spremljanja poslovanja zavezancev z davčnimi
oazami spremlja in analizira tudi podatke, ki so v medijih
objavljeni na podlagi dela skupine preiskovalnih novinarjev in pri
tem ugotavlja morebitne kršitve zakonodaje iz svoje
pristojnosti.
 
Tudi na področju preprečevanja
pranja denarja je Slovenija s svojimi nadzornimi ukrepi dosegla
dober rezultat, saj po mednarodnih analizah štejemo za eno od
držav, kjer je tveganje za pranje denarja med najnižjimi. Poleg
tega je pomembna tudi transparentnost v zvezi z nakazili v območja,
za katera obstaja večja verjetnost za pranje denarja ali za
financiranje terorizma.
 
Novi Zakon o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma, ki uvaja register
dejanskega lastništva, bo predvidoma sprejet na julijski seji
Državnega zbora Republike Slovenije.
 
AD2
V zvezi s tem sklepom je treba
najprej opozoriti, da se nanaša na trditve Štefaneca, ki niso
konkretizirane, utemeljene oz. argumentirane, zato se lahko vlada
do navedenih trditev opredeli zgolj načelno. Tudi sama komisija
poziva Štefaneca, da ji predloži dokumentacijo, s katero bo
utemeljil svoje trditve. Zakonitost tovrstnih transakcij lahko v
prvi vrsti presoja pristojna institucija, na podlagi veljavnih,
splošnih in objektivnih pravil pravnega reda, v katerem se
izvajajo, ni pa jih mogoče presojati na podlagi subjektivnih in
nekonkretiziranih navedb.
 
Tako kot večkrat v preteklosti,
ko so se pojavljali očitki o prodaji slovenskih podjetij »poštnim
nabiralnikom« s sedežem na Cipru, Liechtensteinu, Luxembourgu ipd,
vlada tudi tokratno interpretacijo o prodaji podjetij »v davčne
oaze« zavrača in pojasnjuje, da gre v navedenih primerih za
namenske družbe (ang. SPV oziroma Special Purpose Vehicle), ki jih
slovenska zakonodaja ne ureja neposredno. Namenska družba je vedno
ustanovljena v eni od dovoljenih in pripoznanih statusnih oblik
države njenega sedeža. V Republiki Sloveniji se tako namenska
družba navadno ustanovi v obliki delniške družbe ali družbe z
omejeno odgovornostjo.
 
Omejevanje sodelovanja
ponudnikov v privatizacijskih postopkih preko namenskih družb bi
pomenila kršitev načela prostega pretoka kapitala.
 
Glede na to, da Štefanec svojih
navedb ni utemeljil, se lahko vlada tudi z obligacijsko-pravnega
vidika zatrjevane nezakonitosti prodajnih pogodb opredeli zgolj
načelno. Štefanec je opozoril, »da je z vidika pravil Republike
Slovenije in Obligacijskega zakonika nesprejemljivo, nepravilno in
nezakonito, da se kot vlagatelj oz. ponudnik prijavi nekdo, pogodbo
pa sklene poštni predal (bodisi na Cipru, bodisi Luxembourgu, ali
pa kjerkoli drugje).« Štefanec analogno primerja ureditev javnega
naročanja v Republiki Sloveniji in pri tem navaja da »nihče ki se
na neko javno naročilo ni prijavil, ne more biti sklenitelj neke
pogodbe, pa četudi je to hčerinska firma ali kakršnakoli firma
tistega, ki se pa je prijavil«.
 
Vlada z vidika prve navedbe oz.
opozorila Štefaneca ugotavlja, da je napačna in neutemeljena. Prav
Obligacijski zakonik, na katerega se g. Štefanec sklicuje, v 69.
členu določa, da se lahko pogodba, pa tudi drug pravni posel,
sklene tudi po zastopniku.
 
AD3
Ta sklep komisije je naslovljen
na Štefaneca, zato vlada nanj ne more odgovarjati.
 
AD4
Vlada ugotavlja, da imajo
pristojnost ugotavljanja odgovornosti oseb, ki so sodelovali pri
prodaji slovenskih podjetij drugi naslovniki sklepov komisije in ne
vlada.
 
AD5
SDH mora upravljati naložbe v
skladu z ZSDH-1, Zakonom o gospodarskih družbah in sprejetimi akti
upravljanja, upoštevaje statusno organizacijo in notranje akte
posamezne družbe. Vlada ima v osnovi neposredno pristojnost le kot
skupščina SDH. Ob tem pa je naloga vlade, da ob upoštevanju svoje
pristojnosti predlaga oz. omogoči sprejetje takšnih predpisov oz.
aktov upravljanja, ki bodo zagotavljali (tudi mednarodnopravno)
zakonito delovanje SDH. Vlada ponovno poudarja, da se s trditvami
in navedbami Štefaneca ne more strinjati in da zgolj na njihovi
podlagi ne more pristopiti k pripravi predlogov sprememb oz.
dopolnitev navedenih aktov. Zato tudi na tem mestu vlada izraža
pričakovanje, da bo Štefanec utemeljil svoje trditve, da se bo
lahko na njihovi podlagi ustrezno odzvala.
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[24.06.2016].
 
</div>
</body>
</html>