www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
Vlada je na 100.
redni seji določila paket ukrepov davčnega
prestrukturiranja. Ukrepi so bili pripravljeni na podlagi
večmesečnih usklajevanj z različnimi deležniki. Osnovni namen
ukrepov je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, predvsem s
ciljem davčne razbremenitve visoko strokovnih in najproduktivnejših
zaposlenih, ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti,
ustvarjeni v podjetjih. Vlada predlaga obravnavo novel zakonov po
nujnem postopku.
 
Predloga zakonov
(novela Zakona o dohodnini in novela Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb) določata ukrepe za davčno razbremenitev dela in
ukrepe za nadomestitev izpada javno finančnih prihodkov. Osnovni
namen predlaganih sprememb je znižanje davčne obremenitve dohodkov
iz dela, predvsem s ciljem davčne razbremenitve visoko strokovnih
in najproduktivnejših zaposlenih, ki praviloma več prispevajo k
dodani vrednosti, ustvarjeni v podjetjih.
S tem se bo zagotovilo konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja,
ki zaposlujejo v Sloveniji, ohranjanje delovnih mest v Sloveniji
ter pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost v podjetjih.
Pri tem je za dosego navedenih ciljev nujno zagotavljanje trajnega
strukturnega uravnoteženja javnih financ in vzdrževanje približno
enake ravni socialne države. Navedeno se bo doseglo s
prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki
pravnih oseb. Predlagajo se tudi določene druge spremembe, ki
sledijo ureditvi posameznih zadev, glede katerih so se tekom
izvajanja obeh zakonov pojavila odprta vprašanja.
 
Drugi pomemben
namen predlaganih sprememb v noveli Zakona o dohodnini pa je
uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja
dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva, ki jih prinaša nova
ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Pomembna je
tudi uvedba določenih administrativnih poenostavitev pri
izpolnjevanju davčnih obveznosti za majhne obsege prve stopnje
predelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji.
 
Za
prestrukturiranje davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki
pravnih oseb se predlagajo naslednje spremembe:

·     
sprememba lestvice
za odmero dohodnine, in sicer med 2. in 3. razred se uvede nov
davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s
stopnjo 34 %, hkrati pa se zniža stopnja dohodnine v četrtem
davčnem razredu z 41 % na 39 %, medtem, ko stopnja v zadnjem
davčnem razredu ostane nespremenjena, to pomeni v višini 50
%;

·     
zvišuje
se dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne
olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evrov na
11.166,37 evrov;

·     
uvaja se
razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja
delovna razmerja, v višini 70 % povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji, če je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem
upravičenim delavcem hkrati in če so v splošnem aktu delodajalca
določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za
poslovno uspešnost, ali pa če niso upravičeni vsi delavci, pod
pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila
dela plače za poslovno uspešnost po merilih in kriterijih,
dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali
na podlagi te kolektivne pogodbe,

·     
zvišuje
se stopnja davka od dohodkov pravnih za dve odstotni točki, in
sicer s 17 % na 19 %.
 
Z namenom doseči
cilje na področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti fizičnih oseb
se predlagajo naslednje spremembe:

·     
v
pavšalni način določanja davčne osnove se vključuje tudi pridelava
posebnih kultur, ki so ustrezno evidentirane pri ministrstvu,
pristojnem za kmetijstvo, ter se ohranja davčna obravnava
proizvodnje vina ne glede na obseg v okviru osnovne kmetijske
dejavnosti;

·     
kot
dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo se opredeli tudi dohodek, dosežen z malim obsegom prve
stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v
določene izdelke, in se določi oprostitev dohodnine od tega
dohodka, posledično pa za davčne namene ne bo potrebno voditi
knjigovodstva oziroma ustreznih evidenc, kot sedaj, in davčno
potrjevati računov. Mali obseg predelave se določi s prihodkovnim
pragom;

·     
jasneje
se ureja, da se kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti rezidentov šteje tudi dohodek od pridelave na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije;

·     
za leta
2017, 2018 in 2019 mehanizem postopnega prehoda posameznega
kmečkega gospodinjstva oziroma člana kmečkega gospodinjstva na
višje obveznosti iz naslova dohodnine in posredno prispevkov za
socialno varnost.
 
Druge predlagane
spremembe:

·     
v noveli
Zakona o dohodnini so predlagane spremembe na naslednjih področjih:
status dvojnega rezidentstva, jasnejša ureditev glede izobraževanja
in usposabljanja v povezavi s promocijo zdravja na delovnem mestu,
oprostitev plačila dohodnine od pravičnega zadoščenja, prejetega
v zvezi s postopki pred Evropskim sodiščem za človekove
pravice, obdavčitev zavezancev, ki
prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, dohodki od
prihrankov v obliki obresti in uskladitev z zakonom o političnih
strankah glede olajšave za donacije za izplačila političnim
strankam;

·     
v noveli
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se predlagane spremembe na
naslednjih področjih: uskladitev z zakonom o političnih
strankah  glede olajšave za donacije političnim strankam in
urejanje davčne obravnave amortizacije dobrega imena.
 
Predlagane rešitve
novele Zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje
prihodkov državnega proračuna iz naslova dohodnine v skupnem znesku
okoli 106 mio evrov. Predlagane rešitve novele Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb pa zvišanje prihodkov državnega proračuna iz
naslova davka od dohodkov pravnih oseb za okoli 60 mio evrov letno.
Neto finančni učinek novel obeh zakonov bo torej znižanje prihodkov
državnega proračuna za okoli 46 mio evrov, ki se bo pokril s
povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.
 
Sprememba lestvice
za odmero dohodnine pomeni znižanje davčne obveznosti vseh
zavezancev, ki prejemajo dohodke nekje nad 1,6 povprečne plače v
Republiki Sloveniji (ne letnem nivoju je to 31.140 evrov), in sicer
to pomeni znižanje za približno 10 % vseh zavezancev. Zavezancu, ki
prejema dohodek v višini 1,64 povprečne plače in uveljavlja samo
splošno olajšavo, se bo znižala davčna obremenitev za približno 39
evrov letno (3 evre na mesec), zavezancu z dohodkom v višini dveh
povprečnih plač za okoli 412 evrov letno (34 evrov na
mesec). Pri
zavezancu, ki prejema dohodek v višini 3 povprečnih plač, bo imel
letno davčno obveznost nižjo za približno 1.440 evrov (mesečno
okoli 120 evrov). Povišanje dohodkovnega praga za najvišjo
dodatno splošno olajšavo za 300 evrov bo
imelo za posledico znižanje davčne obveznosti za 19.738 zavezancev,
upravičencev do dodatne splošne olajšave. Pri dohodku v višini
11.000 evrov na letnem nivoju bodo zavezanci razbremenjeni za okoli
335 evrov letno oziroma za okoli 28 evrov
mesečno.
</div>
</body>
</html>