www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Finančni ministri EU največ
pozornosti posvetili davčnim in proračunskim
vprašanjem
 
Bruselj, 27. januar 2017 –
Finančni ministri EU so se na prvem letošnjem zasedanju danes v
Bruslju seznanili s predlogom sprememb direktive o skupnem sistemu
DDV, ki bi omogočila začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene
davčne obveznosti. Delo na tem dosjeju se bo nadaljevalo na
tehnični ravni. Obravnavali so tudi poročilo posebne delovne
skupine o možni reformi sistema virov za financiranje proračuna
EU.
 
Evropski komisar za finančne in
gospodarske zadeve Pierre Moscovici je na zasedanju prvič
predstavil decembrski predlog sprememb direktive o skupnem sistemu
DDV. Ta bi državam članicam, ki imajo težave z goljufijami tipa
davčni vrtiljak, omogočil začasno uporabo splošnega mehanizma
obrnjene davčne obveznosti za dobave blaga in storitev nad
določenim pragom. Tega bi določili pri 10.000 evrih po računu,
spremembe pa bi veljale do 30. junija 2022.
 
Komisija se v primeru uvedbe
splošne obrnjene davčne obveznosti zaveda nevarnosti pojava novih
oblik goljufij in povečanja administrativnih stroškov, zato je v
predlog po besedah komisarja vključila stroge kriterije in
varovalke. S tem želi zagotoviti delovanje notranjega trga. Komisar
Moscovici je sicer prepričan, da je pravi recept za zmanjšanje
davčnih goljufij v prometu med državami članicami krepitev
sodelovanja med njimi in uresničitev dokončnega režima
obračunavanja DDV. Komisija namerava predlog v to smer predstaviti
še letos.
 
Več ministrov, ki se sicer
zavzemajo za uvedbo tega mehanizma, je izrazilo nezadovoljstvo s
predlogom, vendar so vsi pripravljeni na nadaljevanje pogovorov na
tehnični ravni.
 
Ministrica za finance Mateja
Vraničar Erman je izrazila podporo prizadevanjem komisije v boju
proti davčnim goljufijam, vendar Slovenija meni, da bi bil
najboljši pristop v tej smeri čimprejšnja vzpostavitev dokončnega
sistema obračunavanja DDV. Možna začasna rešitev je sicer tudi
uporaba splošne obrnjene davčne obveznosti, o čemer smo
pripravljeni razpravljati, vendar lahko ta pristop po mnenju
ministrice okrepi tveganje selitve davčnih goljufij med državami
članicami in pojava novih oblik goljufij.
 
»Najbolj pa nas skrbijo dodatni
administrativni stroški in ovire. V tem duhu podpiramo prizadevanja
za vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bi moral biti robusten
in odporen na goljufije. Upamo, da se zaradi razprave o splošni
obrnjeni davčni obveznosti ne bo preveč zamaknila razprava o
dokončnem sistemu DDV,« je povedala Vraničar Ermanova.
 
Ministri so se seznanili tudi s
končnim poročilom posebne skupine pod vodstvom nekdanjega
italijanskega premierja Maria Montija o možni reformi sistema
financiranja proračuna EU po letu 2020. Skupina med drugim predlaga
razmislek o morebitnih novih proračunskih virih, povezanih z
energetiko, podnebnimi spremembami in prometom. Profesor Monti je
pojasnil, da bi lahko vsa njihova priporočila izvedli brez sprememb
lizbonske pogodbe.
 
Ministri so se delovni skupini
zahvalili za opravljeno delo, podrobneje pa bodo o možnih
spremembah razpravljali v prihodnosti. Slovenija je odprta za
razpravo o morebitni reformi, do predlogov pa se bo opredelila, ko
jih bo Evropska komisija predstavila. Pri tem bo za Slovenijo
pomembno, da se upošteva ekonomska moč držav članic, da bi bil
sistem transparenten in da bi bili administrativni stroški čim
nižji, je ministrica povedala v pogovoru z novinarji.
 
Na zasedanju so potrdili tudi
prednostne naloge, ki jih je Evropska komisija zastavila v okviru
letnega pregleda rasti za leto 2017. Ta predstavlja začetek
letošnjega cikla usklajevanja ekonomskih politik oziroma t. i.
evropskega semestra. Komisija je določila tri prioritete –
spodbujanje investicij, strukturne reforme in odgovorno
javnofinančno politiko.
 
Ministri so pozdravili tudi
poročilo Evropske komisije o mehanizmu opozarjanja, ki predstavlja
izhodišče za letni cikel ugotavljanja makroekonomskimi
neravnovesij. Komisija bo na podlagi poročila v 13 članicah, v
katerih bi lahko obstajala neravnovesja, izvedla poglobljen
pregled.
 
Med temi državami je tudi
Slovenija, ki po mnenju komisije sicer izboljšuje stanje pri vseh
14 kazalcih, upoštevanih pri odkrivanju makroekonomskih
neravnovesij. Pozitivni premiki so vidni na trgu dela, povečujemo
tržne deleže v izvozu in izboljšujemo stanje v finančnem sektorju,
v zaželene okvire pa moramo priti pri tujih naložbah in dolgu
sektorja država, kjer pa se tudi že kažejo pozitivni
trendi.
 
V četrtek so se sestali finančni
ministri območja evra, ki so se med drugim seznanili s stanjem v
Grčiji. Pozvali so k čimprejšnjemu zaključku drugega pregleda
izvajanja tretjega programa finančne pomoči, Grčija pa bo z
institucijami še naprej sodelovala pri reševanju odprtih
vprašanj.
 
Obravnavali so tudi poročilo
Evropskega računskega sodišča (ERS) o reviziji Enotnega mehanizma
nadzora, ki ga je v okviru bančne unije vzpostavila Evropska
centralna banka (ECB). Revizorji so ugotovili, da se ECB ne strinja
z vsemi njihovimi pristojnostmi glede dostopa do nekaterih
podatkov.
 
Ministri so razpravljali o tem,
ali bi bilo treba zaradi tovrstnih težav spremeniti pravni okvir, v
katerem v odnosu do ECB deluje ERS, vendar so ugotovili, da gre za
zelo specifične pravne primere in da je treba reševati vsakega
posebej, je še pojasnila ministrica Vraničar Ermanova.
 
 
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [30.01.2017].
 
</div>
</body>
</html>