www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
138. redna seja
Vlade RS
 
Spremembe na trgu
dela za zmanjšanje prekarnosti in hitrejšo aktivacijo
brezposelnih
 
Vlada Republike Slovenije je
določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
inšpekciji dela in besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
urejanju trga dela. Oba predloga zakonov pošilja
v obravnavo DZ po skrajšanem
postopku.
 
Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi dokumenta
»Za dostojno delo«, analize slovenskega trga dela, ki jo je v
sodelovanju in po naročilu MDDSZ pripravila Organizacija za
gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in ugotovitev Inšpektorata
Republike Slovenije za delo ter predlogov socialnih partnerjev
pripravilo spremembe zakonodaje, ki obsega Zakon o inšpekciji dela
in Zakon o urejanju trga dela.
 
Spremembe obsegajo
ukrepe proti prekarnosti na trgu dela oziroma za dostojno delo in
ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb.
 

I.            
Ukrepi proti prekarnosti na trgu dela in za dostojno
delo
 
Problem naraščanja dela preko
civilnih pogodb oziroma lažnih samozaposlenih je problem vseh držav
EU. MDDSZ je za omejitev tega pojava pripravil dokument »Za
dostojno delo«, v katerem je analizirano stanje, predvsem pa nabor
možnih ukrepov. V skladu z ugotovitvami v dokumentu predlog rešitev
zajema preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela
(strožji inšpekcijski nadzor).
 
Spremembe Zakona o inšpekciji
dela prinašajo:
 

·                   
Dodaten ukrep inšpektorjev ob ugotovitvi, da se je delo
opravljalo na podlagi pogodb civilnega prava ob podanih elementih
delovnega razmerja. Gre za pooblastilo inšpektorju za delo, da
ob izdaji prepovedne odločbe izda še odredbo, da delodajalec
delavcu v roku 3 delovnih dni vroči vsebinsko ustrezno pogodbo o
zaposlitvi (ustrezna mora biti ugotovljenemu dejanskemu stanju). S
tem ukrepom se zasleduje preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih
oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve
predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega
predloga pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec ne spoštuje
odredbe inšpektorja, je predvidena denarna sankcija.
 

·                   
Možnost inšpektorja, da lahko z odločbo prepove opravljanje dela
delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do
odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno
ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o
plačilnem dnevu. Pri tem novem ukrepu inšpektorja gre za
prepoved opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa oziroma
uporabe sredstev za delo v delu in obsegu, kjer so te nepravilnosti
ugotovljene in ne pri celotnem poslovnem subjektu. S tem ukrepom
zaostrujemo nadzor nad kršitvami v zvezi s plačilom za delo, ki so
najpogostejše ugotovljene kršitve s strani inšpektorata od leta
2009 dalje.
 

II.           
Ukrepi za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb
 
Ključne spremembe Zakona o
urejanju trga delaso:
 

1.           
Obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v
času teka odpovednega roka, s katero želimo doseči čim hitrejšo
aktivacijo posameznikov z vidika iskanja nove zaposlitve.
Verjetnost nove zaposlitve je namreč najvišja v prvih mesecih po
izgubi dela, zato se uzakonja obveznost prijave delavca v evidenco
iskalcev zaposlitve najkasneje v roku 3 delovnih dni po vročitvi
odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti (na
podlagi trenutno veljavnega zakona ima delavec v odpovednem roku
zgolj možnost takšne prijave).

2.           
Hkrati se zaostruje še sankcija za nespoštovanje obveznosti
iz prejšnje točke (namesto sedaj veljavnega skrajšanja
pravice do denarnega nadomestila se za prve tri mesece
upravičenosti predlaga znižanje odmernega odstotka iz 80 na 60 % od
osnove, kar se bo odrazilo v znižanju denarnega nadomestila);

3.           
Spodbuda za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih
prejemnikov denarnega nadomestila, s katero želimo doseči čim
prejšnjo aktivacije nižje in srednje izobraženih upravičencev do
denarnega nadomestila, ki sicer možnosti za zaposlitev imajo,
vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne
odločajo. ZRSZ bo upravičencu, ki se bo v času upravičenosti do
denarnega nadomestila zaposlil za polni delovni čas, do izteka
pravice, a največ 12 mesecev po zaposlitvi, izplačeval spodbudo v
višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega
nadomestila, pod pogojem ohranitve zaposlitve za polni delovni čas
za celotno obdobje izplačevanja spodbude.

4.           
Postopno sankcioniranje kršitev obveznosti iz naslova aktivnega
iskanja zaposlitve, s čimer želimo doseči konsolidirano
izvajanje ukrepov na nacionalni ravni ter hitrejšo aktivacijo
brezposelnih oseb. Trenutno se brezposelno osebo preneha voditi v
evidenci brezposelnih oseb že ob prvi kršitvi obveznosti iz naslova
aktivnega iskanja zaposlitve. V primeru prejemanja denarnega
nadomestila pa hkrati s prenehanjem vodenja v navedeni evidenci
izgubi tudi pravico do le-tega. Analize kažejo, da je trenutna
ureditev sankcioniranja kršitev obveznosti iz naslova aktivnega
iskanja zaposlitve tako stroga, da deluje kontraproduktivno oz.
prihaja do neenotnega izvajanja le-te na nacionalni ravni. Predlog
zato določa, da bi se takšna oseba prenehala voditi v evidenci
iskalcev zaposlitve »šele« ob drugi kršitvi obveznosti iz naslova
aktivnega iskanja zaposlitve, denarno nadomestilo pa bi se
posamezniku namesto takojšnjega prenehanja pravice ob prvi kršitvi
»zgolj« znižalo za 30 odstotkov, a ne pod minimum (350 evrov
bruto), prenehalo pa (prav tako) šele ob drugi kršitvi (brezposelna
oseba, ki ni prejemnik denarnega nadomestila, ob prvi kršitvi ene
izmed navedenih obveznosti ne bi bila sankcionirana).
 
 
Novela Zakona o Sodnem registru
bo zagotovila večjo transparentnost podatkov o gospodarskih družbah
in drugih pravnih osebah
 
Vlada je na seji določila
besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodnem registru.
 
Novela pomeni nadaljevanje dela
Ministrstva za pravosodje na večji transparentnosti podatkov o
gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah, ki se vpisujejo v
sodni register in delujejo v pravnem prometu.
 
Predlog zakona daje pravno
podlago za vzpostavitev sistema povezovanja poslovnih registrov na
ravni držav članic EU na enem mestu, prek katerega bo mogoče
brezplačno vlagati poizvedbe o družbah in podružnicah v drugih
državah. Sistem bo zagotavljal ažurno
izmenjavo podatkov med poslovnimi registri ter prek spletnega
iskalnika na evropskem portalu e-pravosodje posameznikom omogočal
dostop do informacij in nekaterih dokumentov.
 

Drug sklop sprememb, ki jih prinaša
novela, se nanaša na prenovo sistema »Vse na enem mestu – VEM«.
Prenova bo izvedena skupaj s predlogom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije, na podlagi
katerega se bo »sistem VEM« preimenoval v »sistem za podporo
poslovnim subjektom«.
 
Predlog zakona vsebuje še nekatere druge
rešitve, ki bodo zagotovile skladnost ureditve sodnega registra z
drugimi predpisi. Tako se določbe o
elektronskem vročanju in elektronskem podpisu usklajujejo z
ureditvijo v pravdnem postopku, ureditev glede poimenovanja
uradniških delovnih mest pa se usklajuje z Zakonom o
sodiščih.
 
Zasnove spletnih
strani sodnega registra se bodo dopolnile z dodatno
funkcionalnostjo, in sicer bodo uporabnikom spletnih strani
omogočile dodaten način dostopa do podatkov o tem, pri katerem
subjektu vpisa v sodni register nastopa posamezna fizična oseba kot
ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora subjekta
vpisa.
 
Po novi ureditvi bo za zakonsko
skladnost vsebine listin, ki se objavijo na spletnih straneh
agencije, poleg sodišča odgovarjal tudi notar, ki je oseba z
javnimi pooblastili in zanj velja večja skrbnost.
 
 
Predlog zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru
Slovenije
 
Vlada je določila
besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
Poslovnem registru Slovenije ter ga pošlje Državnemu zboru
Republike Slovenije v obravnavo po skrajšanem zakonodajnem
postopku.
 
S predlogom zakona
se v slovenski pravni red delno prenašajo določbe Direktive
2012/17/EU glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov
ter registrov družb. Z Direktivo se na notranjem trgu Evropske
unije vzpostavlja sistem povezovanja poslovnih registrov, ki ga
bodo sestavljali poslovni registri držav članic EU in Evropskega
gospodarskega prostora, evropska osrednja platforma in portal kot
evropska elektronska točka za dostop.
 
S predlogom zakona
se določijo tudi pristojnosti Agencije RS za javnopravne evidence
in storitve (AJPES) v zvezi s sistemom povezovanja poslovnih
registrov, in sicer pri izmenjavi podatkov in listin o nekaterih
enotah poslovnega registra, zagotavljanju javnosti podatkov in
listin na evropskem portalu e-pravosodje in določanju enotnega
identifikatorja za izmenjavo podatkov in listin ter javno objavo
prek sistema povezovanja poslovnih registrov.
 
V predlog zakona se
iz Zakona o sodnem registru prenašajo določbe o sistemu za podporo
poslovnim subjektom (dosedanji sistem »Vse na enem mestu« – VEM).
Določbe o sistemu za podporo poslovnim subjektom so prenovljene v
skladu z Zagonskim elaboratom vladnega strateškega razvojnega
projekta 6.3 VEM za poslovne subjekte.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [09.06.2017].
 
</div>
</body>
</html>