www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
118. redna seja
Vlade RS
 
 
Sprejeto stališče RS o uporabi
nižje stopnje DDV za elektronske publikacije
 
Vlada je sprejela stališče k
Predlogu direktive Sveta o spremembi direktive glede stopenj davka
na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in
periodične publikacije. Republika Slovenija upoštevaje tehnološki
napredek v digitalnem okolju podpira predlog spremembe, s katerim
se zagotavlja splošno možnost držav članic, da lahko tudi za
elektronsko dobavljene publikacije, uporabljajo nižje stopnje
DDV.
 
Vlada je sprejela stališče
Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi
Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se
uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije -
14823/16.
 
Republika Slovenija upoštevaje
tehnološki napredek v digitalnem okolju podpira predlog spremembe
Direktive Sveta 2006/112/ES glede uporabe stopenj davka na dodano
vrednost (v nadaljevanju: DDV) za knjige, časopise in periodične
publikacije (v nadaljevanju: publikacije), s katerim se zagotavlja
splošno možnost držav članic, da tudi za elektronsko dobavljene
publikacije, kot to po veljavni ureditvi že velja za dobave
publikacij na fizičnih nosilcih, lahko uporabljajo nižje stopnje
DDV.
 
Ob tem je Republika Slovenija
zadržana do predloga spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES v delu,
ki ob harmonizaciji obravnave elektronsko dobavljenih publikacij z
vidika stopenj DDV z obravnavo dobav publikacij na fizičnih
nosilcih, v zvezi z navedenimi transakcijami uvaja tudi splošno
možnost držav članic glede uporabe zelo nizkih nižjih stopenj DDV,
ki so nižje od zdaj najnižjih 5 %, vključno ničelne stopnje, saj
takšna ureditev predstavlja izjemo od temeljnega izhodišča sistema
DDV, da se na notranjem trgu Evropske unije ne dobavlja blaga in
storitev, ki ne bi bili obdavčeni z DDV.
 
 
Vlada nasprotuje znižanju
stopenj DDV
 
Vlada je danes sprejela mnenje o
predlogu novele zakona o DDV, ki ga je DZ predložil poslanec Andrej
Čuš. Ta predlaga znižanje stopenj DDV, čemur vlada
nasprotuje.
 
Poslanec Čuš je decembra lani DZ
v obravnavo in sprejetje predložil predlog novele zakona o DDV, v
katerem predlaga, naj se 1. julija letos znižata veljavni stopnji
DDV, in sicer splošna stopnja z 22 na 20 odstotkov, nižja pa z 9,5
na 8,5 odstotka. Ker Slovenija v zadnjih letih beleži gospodarsko
rast, se mu zdi smiselna postopna odprava ukrepov, ki so bili
sprejeti v kriznem času.
 
Ocenjuje tudi, da bi se s tem
ukrepom prihodki državnega proračuna iz naslova zbranega DDV letos
zmanjšali za 150 milijonov evrov, pri čemer bi bil neposredni
učinek znižanja davčnih stopenj v veliki meri posredno izničen z
večjo porabo potrošnikov, boljšimi rezultati podjetij, večjim
izplenom drugih davkov in prispevkov ter višjo rastjo
BDP.
 
Vlada njegovemu predlogu
nasprotuje. V mnenju, ki ga bo poslala DZ, je opozorila, da mora
kljub ugodnim kazalcem tudi v prihodnjih letih nadaljevati postopno
javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevati za uspešno
upravljanje dolga državnega proračuna.
 
Proračunski položaj ne daje
možnosti za znižanje stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na
prihodkovni in/ali odhodkovni strani, ki pa jih predlagatelj ne
navaja. Sprememba stopenj DDV, zaradi katere bi iz proračuna letos
izpadlo približno 150 milijonov evrov, prihodnje leto pa še
dodatnih 150 milijonov evrov, predstavlja ukrep s pomembnimi
finančnimi posledicami, ki bi ga bilo treba v skladu zakonom o
javnih financah utemeljiti z analizo stroškov in koristi. Take
analize predlagatelj ni predložil.

 
 
Vlada sprejela stališče do
predloga direktive glede obveznosti DDV pri opravljanju storitev in
prodajo blaga na daljavo
 
Vlada je sprejela predlog
stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o
spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z
nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za opravljanje
storitev in prodajo blaga na daljavo.
 
Republika Slovenija podpira
sprejem predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES
in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na
dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na
daljavo, ki podpira prizadevanja za zmanjšanje upravnih bremen pri
čezmejnem e-poslovanju in sprejem ukrepov, ki zagotavljajo nemoteno
delovanje notranjega trga, konkurenčnost podjetij EU in učinkovito
obdavčenje v digitalnem gospodarstvu.
 
V skladu s Strategijo o enotnem
digitalnem trgu in Akcijskem načrtu glede DDV – oblikovanje
enotnega območja DDV se s predlaganim zakonodajnim predlogom sledi
cilju posodobitve pravil o DDV za čezmejno e-poslovanje.
 
S predlaganim DDV paketom –
predlog za spremembo Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES
v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost za
opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, se poenostavljajo
obveznosti v zvezi z DDV in zagotavlja nevtralnost sistema DDV, ki
izenačuje podjetja znotraj EU s podjetji iz tretjih držav. Cilj
predlaganih ukrepov je zmanjšanje administrativnih bremen pri
čezmejnem e-poslovanju tako za podjetja kot davčne uprave, še
posebno za mala in srednja podjetja ter odprava ugotovljenih
pomanjkljivosti veljavnih predpisov.
 
Predvideno je dvostopenjsko
izvajanje predloga glede na zahtevnosti sprememb in sicer prve
spremembe z učinkom od 1. 1. 2018 in druge spremembe z učinkom od
1. 1. 2021.

 
 
Vlada sprejela stališče do
novele Uredbe o sodelovanju proti goljufijam na področju
DDV
 
Vlada je sprejela predlog
stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o
spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju
proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, ki ga
Slovenija podpira.
 
Republika Slovenija podpira
predlog za spremembo Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št.
904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na
področju davka na dodano vrednost, ki omogoča širitev sistema mini
VEM v okviru posodobitve DDV za čezmejno e-poslovanje.
 
Cilj predloga spremembe Uredbe
št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na
področju DDV je zagotoviti pravno podlago za osnovno infrastrukturo
informacijske tehnologije in potrebno sodelovanje držav članic, da
se zagotovi širitev sistema mini VEM (vse na enem mestu), ki se
predvideva v okviru svežnja zakonodaje o posodobitvi DDV za
čezmejno e-poslovanje (predlog za spremembo Direktive 2006/112/ES
in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na
dodano vrednost za opravljanje storitev in prodajo blaga na
daljavo).
 
Predlagane spremembe se predvsem
tehnične spremembe, ki so potrebne za razširitev uporabe sistema
mini VEM ter spremembe, ki se nanašajo na usklajevanje držav članic
pri izmenjavi informacij in zahtevkih za uradne preiskave med
državami članicami identifikacije in potrošnje, med davčnimi
zavezanci in državo članico identifikacije preko države članice
identifikacije ter način zaračunavanja nadomestil za stroške med
državo članico identifikacije in državo članico
potrošnje.

 
 
Vlada sprejela stališče do
izvedbenih ukrepov za direktivo o skupnem sistemu
DDV
 
Vlada je sprejela predlog
stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbene uredbe
Sveta o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi
izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka
na dodano vrednost.
 
Republika Slovenija podpira
sprejem predloga Izvedbene uredbe Sveta o spremembi Izvedbene
uredbe (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za
Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost,
ki poenostavlja izpolnjevanje DDV obveznosti za mala, srednja in
mikro podjetja.
 
V okviru obstoječega sistema
mini »vse na enem mestu« (mini VEM), ki se uporablja pri
opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitvah oddajanja in
elektronskih storitvah od leta 2015 in predstavlja poenostavljen
sistem obračunavanja DDV se je pri preverjanju ustreznosti
predpisov ugotovilo, da je zahteva po uporabi dveh dokazil pri
določitvi kraja prejemnika storitev za mala in srednja podjetja ter
mikro podjetja obremenjujoča, ker predstavlja veliko upravno breme.
Kot dokazilo o kraju prejemnika storitev se šteje prejemnikov
naslov, naslov internetnega protokola naprave (IP), ki jo uporablja
prejemnik, bančni podatki, mobilna oznaka države mednarodne
identitete mobilnega naročnika, kraj prejemnikovega fiksnega
omrežja, prek katerega se zanj opravlja storitev... V predlogu
spremembe Izvedbene uredbe Sveta se odpravlja to pomanjkljivost
tako, da lahko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za uporabo sistema
mini VEM v primeru, ko opravlja te storitve znotraj Skupnosti in v
koledarskem letu vrednost njegovih opravljenih storitev brez DDV ne
presega 100.000 evrov, predloži samo eno dokazilo o prejemnikovem
sedežu oz. stalnemu naslovu.

 

 
Vlada o Informaciji o aktivnostih na področju
glede obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v državni
upravi
 

Vlada se je na seji seznanila z
Informacijo o aktivnostih na področju glede obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v državni upravi in nalaga Ministrstvu za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pospeši
aktivnosti glede realizacije zavez iz Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 glede dela posebne komisije in
priprave meril in kriterijev za določitev delovnih mest, na katerih
je obvezna vključitev v obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje.

 

Obenem Vlada nalaga Ministrstvu za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da o aktivnostih
iz prejšnje točke poroča vladi, pri čemer naj prvo poročilo
posreduje vladi najkasneje do julija 2017 ter Ministrstvu za
notranje zadeve, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za pravosodje
in Ministrstvu za obrambo, da se vključijo v zgoraj omenjene
aktivnosti in na podlagi sprejetih meril in kriterijev za določitev
delovnih mest, ki so vključena v obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje, pripravijo spremembe področnih predpisov.

 

Vlada Republike Slovenije nalaga
Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za finance, Ministrstvu
za pravosodje in Ministrstvu za obrambo, da javnim uslužbencem, ki
izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in ki
nadaljujejo z delom, ne plačuje več prispevka za obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje.

Vlada Republike Slovenije priporoča
vsem delodajalcem v javnem sektorju, pri katerih obstajajo delovna
mesta, na katerih je obvezna vključitev v obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje, da javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje
za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in ki nadaljujejo z
delom, ne plačuje več prispevka za obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje.

 
Vlada Republike
Slovenije je 10.11.2016 s sklepom naložila Ministrstvu za notranje zadeve,
Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za
pravosodje, da proučijo veljavno ureditev določitve delovnih mest,
na katerih je obvezna vključitev v obvezno poklicno zavarovanje. Z
istim sklepom pa je naložila Ministrstvu za javno upravo in
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da najkasneje do
15. decembra 2016 pripravita medsebojno primerjavo poklicnih skupin
na podlagi meril in kriterijev za
določitev delovnih mest, na katerih velja obveznost vključitve v
poklicno zavarovanje.

 
Ker gre za
kompleksno in zahtevno strokovno tematiko, ki je ni mogoče
realizirati na način, kot izhaja iz sklepa vlade, bi bilo prej
smiselno realizirati zaveze, ki izhajajo iz ZPIZ-2 in se nanašajo
na pripravo meril in kriterijev za določanje delovnih mest, ki bodo
vključena v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v Republiki
Sloveniji.

 
Informacija vsebuje
splošno pojasnilo glede obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja in pregled pravnih podlag za določanje delovnih mest v
državni upravi, ki so vključena v obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje, podatke o številu delovnih mest v posameznih
ministrstvih, ugotovitve teh ministrstev in podatke o vplačanih
sredstvih iz naslova vključitve v obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje v letih 2014, 2015 in 2016.

 
Prav tako pa
Informacija vsebuje tudi skupne ugotovitve in nekatere predloge
glede nadaljnjih aktivnosti za ureditev obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja na način, da bodo vsi zaposleni
obravnavni enako in po enotnih kriterijih, s čimer bo bistveno manj
možnosti za reakcije tako posameznikov kot socialnih
partnerjev.
 
V zvezi s tem je
treba upoštevati, da predlagani sklepi sledijo zakonski ureditvi,
da vključitev v poklicno zavarovanje javnemu uslužbencu zagotavlja
socialno varnost ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do
poklicne pokojnine, kar je tudi osnovni namen tega
instituta.
 
Če pa bi javni
uslužbenec kljub izpolnjenim pogojem nadaljeval z delom zaradi
interesa delodajalca zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega
procesa, pa pravico do poklicne pokojnine ohrani, delodajalec pa ne
plačuje prispevka za poklicno zavarovanje.
 
Namen predlaganih
sklepov je, da se zagotovi enaka obravnava vseh javnih uslužbencev,
vključenih v poklicno zavarovanje, in enako ravnanje vseh
delodajalcev v javnem sektorju v primerih, ko bo javni uslužbenec
izpolnil pogoj za pridobitev pravice do poklicne
pokojnine.

 
 
Vlada je sprejela odgovor na
opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos
Direktive 2014/36/EU o pogojih za vstop in bivanje tujih sezonskih
delavcev
 
Vlada je sprejela odgovor v
predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 24.
novembra 2016 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive
2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014
o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi
zaposlitve sezonskih delavcev v pravni red Republike Slovenije
(kršitev št. 2016/0824).
 
Direktiva 2014/36/EU je v pravni
red Republike Slovenije že delno prenesena z Zakonom o varstvu pred
diskriminacijo, Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu,
Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakonom o
delovnih razmerjih, Zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju in Zakonom o urejanju trga dela. Vsi navedeni zakoni so
že bili ustrezno notificirani Evropski komisiji, in sicer z vnosom
vseh relevantnih podatkov in objavljenih besedil v elektronsko
notifikacijsko bazo Evropske komisije.
 
Dokončen prenos
Direktive 2014/36/EU bo izveden s sprejemom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o tujcih ter Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki sta
vsebinsko neločljivo povezana, zato je treba zagotoviti njun
hkratni začetek veljavnosti. Vlada ocenjuje, da bosta obe spremembi
in dopolnitvi zakonov sprejeti v Državnem zboru Republike Slovenije
do 30. junija 2017.
 
Takoj po objavi obeh navedenih
zakonov v Uradnem listu Republike Slovenije bosta predpisa tudi
ustrezno notificirana, in sicer z vnosom vseh relevantnih podatkov
in objavljenega besedila v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske
komisije.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [20.01.2017].
 
</div>
</body>
</html>