www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
179. redna seja
Vlade RS
 
 
Slovenija za podaljšanje uporabe
praga letnega prometa 50.000 evrov za male davčne
zavezance
 
Vlada je na seji določila besedilo vloge
Slovenije za podaljšanje veljavnosti dovoljenja naši državi, da
lahko še naprej uporablja poseben ukrep, ki odstopa od 287. člena
direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. To pomeni, da
bodo lahko davčni zavezanci z letnim prometom v višini 50.000 evrov
v Sloveniji še naprej oproščeni obračunavanja DDV.
 

Dovoljenje
Sloveniji, da po posebni ureditvi za male davčne zavezance
uporablja prag letnega prometa v višini 50.000 evrov, se izteče 31.
decembra 2018.

 

Podaljšanje
uporabe tega praga pomeni poenostavitev administrativnih obveznosti
davčnih zavezancev in nižje administrativne obremenitve davčnega
organa z vidika nadzora manjših davčnih zavezancev. Slovenija zato
meni, da bi bilo veljavnost dovoljenja primerno podaljšati za
dodatno obdobje, in sicer do 31. decembra 2020 ali do uveljavitve
sprememb določb direktive o DDV glede posebne ureditve za mala
podjetja, ki se trenutno pregledujejo.
 
Prihodki državnega proračuna iz
naslova DDV so v letu 2017 znašali 3,5 milijarde evrov. V tem letu
je bilo po začasnih podatkih 111.493 zavezancev za DDV, od tega 48
odstotkov oz. 53.242 zavezancev z obdavčljivim prometom do 50.000
evrov, ki so ustvarili manj kot en odstotek celotnega
prometa.
 
 
Stališče Slovenije do predloga
direktive o skupnem sistemu davka od opravljanja nekaterih
digitalnih storitev
 
Vlada je na seji sprejela
stališče Slovenije o predlogu direktive Sveta EU o skupnem sistemu
davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih
digitalnih storitev. Sloveniji se zdi pomembno, da so ukrepi glede
obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije
oblikovani celovito in da so globalno usklajeni. Prizadevali si
bomo za to, da bodo imeli ukrepi pozitiven učinek na slovenske
javne finance in da ne bodo povzročali prekomernega
administrativnega bremena.
 
Digitalne tehnologije
spreminjajo naš svet in imajo pomemben učinek na davčne sisteme.
Pripomorejo k izboljševanju njihovega upravljanja in lažjemu
sodelovanju med davčnimi organi. Vendar pa hkrati preoblikujejo
poslovne modele, pri čemer neopredmetena sredstva igrajo vedno
pomembnejšo vlogo, kar vrši pritisk na evropski davčni
sistem.
 
Evropska komisija priznava, da
bi bilo za obdavčitev digitalnega gospodarstva najbolje poiskati
večstranske mednarodne rešitve. Komisija tesno sodeluje z
Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi
podprla razvoj mednarodne rešitve. Vendar pa je napredek na
mednarodni ravni težko doseči zaradi zapletenosti problema in
velikega števila različnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati.
Videti je, da bo za oblikovanje mednarodnega soglasja potrebno še
nekaj časa. Delo na ravni OECD kljub sedanjim predlogom ostaja
bistveno za dosego splošnega soglasja o navedeni temi.
 
Evropska komisija tako predlaga
usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki usmerjeno odpravlja to
težavo. Rezultat je predlog direktive o skupnem sistemu davka na
digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih
storitev.
 
Predlog je del paketa, v katerem
je komisija hkrati izdala dva predloga direktiv, ki naslavljata
izzive digitalnega gospodarstva in predstavljata t. i. vmesno in
dolgoročno rešitev. V drugem predlogu, predlogu direktive o
določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s
pomembno digitalno prisotnostjo, ki predstavlja dolgoročno rešitev,
je predlagana razširitev definicije pojma stalne poslovne
enote.
 
Vlada je na seji sprejela
stališče Slovenije do predloga prve direktive, torej direktive o
skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od
opravljanja nekaterih digitalnih storitev.
 
Slovenija podpira prizadevanja
za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja boljše
poslovno okolje. Pomembno se nam zdi, da so ukrepi glede obdavčitve
nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikovani celovito
in da so globalno usklajeni.
 
Slovenija bo podprla takšne
ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli
pozitiven učinek na slovenske javne finance, hkrati pa si bomo
prizadevali za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne
bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga, za
posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega
administrativnega bremena.
 
 
Vlada sprejela predlog stališča
Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo
 
Republika Slovenija pozdravlja
prizadevanja za tesnejše sodelovanje med državami EU na področju
napotovanja delavcev na delo in njihove socialne varnosti, katerih
namen je uveljavljanje in varovanje pravic delavcev, sodelovanja
med inšpekcijskimi službami in sodelovanja med državami pri
ukrepanju proti neprijavljenemu delu, hkrati pa podpira krepitev
podjetij in institucij na tem področju z ustreznimi informacijami,
s pomočjo katerih bi izkoristili vse možnosti enotnega
trga.
 
Republika Slovenija podpira
identifikacijo težav pri izvajanju okrepljenega sodelovanja med
državami članicami EU na področju čezmejne mobilnosti in
usklajevanja na področju socialne varnosti ter izboljšanega dostopa
do informacij in preglednosti za vse zainteresirane strani, zato
načeloma podpira predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za
delo.
 
Glede na potrebo po krepitvi
sodelovanja med državami članicami Evropska komisija predlaga
vzpostavitev nove strukture na tem področju. Vsa morebitna
vprašanja v zvezi s tem bo Republika Slovenija naslovila v postopku
pogajanj o določitvi dokončnega besedila predlagane uredbe:
vprašanja glede poseganja organa v nacionalne pristojnosti;
morebitno podvajanje nalog z že obstoječimi organi in strukturami
EU; učinkovitost upravljanja mreže EURES; dodatno upravno in
finančno breme, ki bi v povezavi s tem nastalo na nacionalni ravni
ter vprašanja glede izvajanja postopkov mediacije in pristojnosti v
zvezi s tem.
 
Republika Slovenija izpostavlja
večjo previdnost in zagovarja potrebo tudi po predvidljivosti
finančnih posledic ustanovitve novega organa za slovenski državni
proračun po preteku petletnega obdobja, v katerem bo sredstva
zagotovila Evropska komisija. Ob tem se Republika Slovenija
sprašuje o višini minimalnih prispevkov oziroma deležu, konkretno
iz slovenskega nacionalnega proračuna, ki bodo potrebni za
sofinanciranje Evropskega organa za delo. V pogajanjih si bomo
prizadevali, da bi Komisija tudi po preteku petletnega obdobja
krila stroške delovanja tega organa.
 
 
Vlada sprejela predlog stališča
Republike Slovenije do predloga priporočila Sveta o dostopu
delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite
 
Republika Slovenija podpira
prizadevanja Evropske komisije k zagotavljanju dostopa do socialne
zaščite delavcev in samozaposlenih oseb, ki je ključen za ekonomsko
in socialno varnost delovne sile ter dobro delujoče trge dela, ki
ustvarjajo delovna mesta in trajnostno rast. V skladu s predhodno
navedenim Republika Slovenija podpira predlog Priporočila Sveta o
dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite. V
procesu pogajanj o predlogu priporočila bo Republika Slovenija
pozorna zlasti na opredelitev samozaposlenih oseb ter obseg pravic,
do katerih so te osebe upravičene glede na naravo opravljanja
njihovega dela, kjer gre za opravljanje dejavnosti in storitev.
Posebna pozornost bo namenjena samozaposlenim osebam, ki delo
opravljajo v odvisnem pogodbenem razmerju ter tudi načinu
zagotavljanja preglednosti pogojev in pravil vseh socialnih
sistemov ter brezplačnega obveščanja posameznikov o pravicah in
dolžnostih.
 
 
Vlada podpira predlog direktive
glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v z zvezi s pomembno
digitalno prisotnostjo
 
Vlada je na seji sprejela
stališče Republike Slovenije do predloga direktive Sveta o
določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s
pomembno digitalno prisotnostjo.
 
Republika Slovenija podpira
prizadevanja za pravičnejše obdavčenje dohodkov pravnih oseb ter
ustvarjanje enostavnega in podjetjem prijaznega davčnega okolja.
Meni, da je pravila v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo
pomembno oblikovati na način, da bodo te rešitve celovite in
globalno usklajene, pri tem pa je potrebno upoštevati, da rešitve
nadgrajujejo obstoječe mednarodne standarde. Republika Slovenija si
bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in bodo
povečale konkurenčnost notranjega trga, za posamezne članice pa ne
bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena in se bodo
lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo.
 
Cilj Predloga direktive Sveta o
določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s
pomembno digitalno prisotnostjo je reforma pravil o davku od
dohodkov pravnih oseb (to je pravil, ki se nanašajo na opredelitev
poslovne enote, saj se digitalni vmesnik opredeli za poslovno
enoto), tako da se dobiček zabeleži in obdavči tam, kjer imajo
podjetja pomembno interakcijo z uporabniki preko digitalnih
kanalov.
 
Predlog direktive ponuja rešitev
v okviru obstoječega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb z
obravnavo vprašanj predmeta in kraja obdavčitve v digitalnem
gospodarstvu. Pravila razširjajo opredelitev pojma stalne poslovne
enote in določajo obdavčljivi neksus za pomembno digitalno
prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Določena so tudi
splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov pomembni
digitalni prisotnosti ali v zvezi z njo za namene davka od dohodkov
pravnih oseb.
 
V direktivi je predlagano, da bi
morala podjetja plačevati davek v državah članicah, v katerih imajo
pomembno digitalno prisotnost, tudi če v njih niso fizično
prisotna. Predlog tako določa, da v državi članici obstaja pomembna
digitalna prisotnost, če je v zadevnem davčnem obdobju v posamezni
državi članici poslovanje v celoti ali delno sestavljeno iz
opravljanja digitalnih storitev prek digitalnega vmesnika ter je
izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
- prihodki iz opravljanja
digitalnih storitev za uporabnike v posamezni jurisdikciji
presegajo 7.000.000 EUR v davčnem obdobju,
- v državi članici je v davčnem
obdobju več kot 100.000 uporabnikov ene ali več digitalnih storitev
ali
- če je sklenjenih več kot 3.000
poslovnih pogodb za digitalne storitve.
 
Ti pragovi bi zagotovili, da se
pri presoji, kje bi moralo biti podjetje obdavčeno, upoštevajo
pomembne ravni digitalne dejavnosti in prepreči nesorazmerna
obremenitev malih in srednjih podjetij.
 
Načela pripisovanja dobičkov
pomembni digitalni prisotnosti so oblikovana na podlagi trenutnih
načel za pripisovanje dobička in temeljijo na funkcijski analizi
opravljenih funkcij, uporabljenih sredstvih in prevzetih tveganjih
s strani pomembne digitalne prisotnosti pri izvajanju njenih
gospodarsko pomembnih dejavnosti preko digitalnega
vmesnika.
 
Ključni cilj direktive je
izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili
izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni
mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker
lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli
fizičen prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna
pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v
katerih ustvarjajo dobičke.
 
 
Vir: Spletne strani Vlade
Republike Slovenije [11.05.2018].
 
</div>
</body>
</html>