www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada o predlogu
zakona o vračilu denarnih sredstev v Slovenijo iz posameznih
davčnih oaz
 
Vlada pritrjuje
državnemu svetu glede pomena boja proti neželenim posledicam, ki so
povezane z davčnimi oazami, vendar kljub namenu, ki ga predlog
zakona zasleduje vlada ocenjuje, da predlog ni primeren za
nadaljnjo obravnavo.
Vlada pojasnjuje,
da v Sloveniji zakonske definicije za davčne oaze ne poznamo.
Poljudno se navaja, da gre pri njih za davčno ugodna in
konkurenčnejša območja, ki so izven jurisdikcije domače države.
Ugodnejša davčna obravnava dohodkov, premoženja in transakcij sama
po sebi ni prepovedana, vendar to dejstvo po podatkih davčnega
organa pomeni enega od indikatorjev tveganja zavezanca za davek.
Poudariti je treba, da odprtje računa v davčni oazi in poslovanje z
davčno oazo samo po sebi še ne pomenita prepovedanega ravnanja
oziroma kršitev predpisov. Nakazilo v davčno oazo ali poslovanje z
davčno oazo je lahko povsem legitimno, če so doseženi dohodki
pravilno davčno obravnavani. Ali gre za kršitev davčnih predpisov,
je mogoče ugotoviti šele z izvedbo ustreznih postopkov.
Z davčnopravnega
vidika mora imeti poslovni subjekt plačilni račun in prek njega
poslovati (sicer stori davčni prekršek), vendar ni obvezno, da je
odprt pri banki ali drugi organizaciji, ki opravlja plačilni promet
v Sloveniji, saj davčna, statusnopravna ali registrska zakonodaja
za ustanovitev in poslovanje družbe ne predpisujejo obveznosti
odprtja plačilnega računa v Sloveniji. Poudariti je treba, da mora
poslovni subjekt in fizična oseba, v primeru, če imata odprt račun
v tujini v skladu z zakonom o finančni upravi podatek o številki
računa sporočiti davčnemu organu. Kršitev te obveznosti je določena
kot prekršek, za katerega je predpisana globa.
Davčni organ lahko
pridobi podatke o imetnikih računov, odprtih pri bankah v Sloveniji
ali pri drugih organizacijah za vodenje plačilnega prometa v
Sloveniji in tudi podatke o poslovanju prek njih. Ti podatki se
lahko uporabijo pri opravljanju nalog finančne uprave, vendar so
samo indic, na podlagi katerega davčni organ samo sklepa, da je
bilo nekaj protipravnega storjeno ali opuščeno. Podatki, ki
vzbujajo sum, so podlaga za finančno preiskavo ter začetek postopka
finančnega nadzora in znotraj njega razlog za uporabo pooblastil,
ki jih ima na voljo finančna uprava za izvajanje svoje temeljne
naloge, to je pobiranja davkov. Težave v zvezi z nedopustnim
davčnim izogibanjem se pojavijo v primerih, če davčni organ ne
razpolaga s podatki o računih, odprtih v davčnih oazah in
poslovanju prek njih, česar pa predlog zakona ne rešuje.
Določitev
obveznosti poslovanja samo prek računov v Sloveniji bi bila v
nasprotju z zakonodajo Evropske unije, ker bi omejevala svobodno
izbiro ponudnikov plačilnih storitev. Opravljanje plačilnih
storitev v Sloveniji je urejeno v zakonu o plačilnih storitvah in
sistemih, ki podrobneje ureja pogoje za opravljanje plačilnih
storitev v Sloveniji ter pravice in obveznosti uporabnikov in
ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih
storitev. Ne predpisuje pa obveznosti, da subjekti poslujejo preko
transakcijskega računa v Sloveniji.
Po predlagani
ureditvi so naslovniki vračila in obdavčitve tudi tisti zavezanci,
ki niso oziroma ne bodo pridobili nobene davčne ugodnosti oziroma
tisti, katerih nakazovanje denarnih sredstev ni oziroma ne bo
pomenilo nedopustnega davčnega izogibanja. K vračilu in obdavčitvi
po predlogu zakona zapadejo celo takšni primeri, ko osebe nakažejo
sredstva za plačilo storitev (na primer plačilo hotela) ali za
nakup predmetov, kar ni v neskladju z nobenim pravnim
redom.
Nakazila denarnih
sredstev v davčne oaze predlog zakona določa kot davčno osnovo.
Predlog zakona opredeljuje, da je davčna oaza država ali mednarodna
organizacija, ki zagotavlja sprejemanje in lokacijo denarnih
sredstev, ki neposredno ali posredno niso obdavčena ali pa so
obdavčena po nižji stopnji, kot so istovrstni ali podobni davki v
Sloveniji. Predlog zakona tudi našteva davčne oaze za namen uporabe
tega zakona, čeprav med njimi ne našteje nobene mednarodne
organizacije. Vlada izpostavlja, da mednarodna organizacija po
obstoječih opredelitvah ni davčna oaza.
Vlada dodaja, da so
finančni ministri Evropske unije 5. decembra 2017 potrdili seznam
nesodelujočih jurisdikcij za davčne namene (EU seznam), na katerem
je bilo sedemnajst jurisdikcij. EU seznam je bil 26. januarja 2018
revidiran, tako da je na njem ostalo devet jurisdikcij. Za vsako od
njih je tudi navedeno, katerih kriterijev ne izpolnjuje oziroma
zaradi neizpolnjevanja katerih kriterijev je bila uvrščena na EU
seznam. Za oceno in posledično uvrstitev na seznam so bili
odločilni vnaprej dogovorjeni kriteriji, ki sodijo na področje
dobrega davčnega upravljanja (davčna transparentnost, pravično
obdavčevanje, implementacija anti – BEPS ukrepov). Nekateri od teh
kriterijev so bolj tehnični, eni bolj vsebinski. Predlog zakona se
do tega seznama ne opredeljuje niti ne obrazloži, zakaj je določeno
državo opredelil za davčno oazo.
Predlog zakona ne
določa, kakšno je razmerje do določb veljavnih predpisov, ki že
urejajo davčno obravnavo prenosa dohodkov iz ali v davčno ugodnejše
jurisdikcije oziroma do veljavnih ukrepov, ki preprečujejo
odlivanje neobdavčenih dobičkov iz Slovenije, s katerimi se
preprečuje davčno izogibanje. V zvezi s tem vlada izpostavlja zakon
o davku od dohodkov pravnih oseb, ki to področje ureja. Na njegovi
podlagi je prenos dohodkov v ali iz t.i. davčno ugodnejših
jurisdikcij že obdavčljiv oziroma je zanje že določena posebna
obravnava. Gre za ukrepe, ki so vezani na t.i. črni seznam, na
katerega so uvrščene države, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %. Med
veljavnimi predpisi, na podlagi katerih se lahko obdavčijo davčna
izogibanja, vlada izpostavlja tudi nekatere druge zakonske določbe,
ki to področje prav tako že urejajo.
Na podlagi vseh teh
predpisov Finančna uprava RS glede odlivanja sredstev v davčne oaze
vodi dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori
prijave premoženja. Učinki nakazil denarja v davčne oaze se
izkazujejo tudi v nadzorih, ki se izvajajo v okviru projekta
prijave premoženja, pri katerih gre za nadzor nad nepojasnjenimi
dohodki fizičnih oseb oziroma potrošnjo fizičnih oseb, ki presega
prijavljene dohodke. Finančna uprava ugotavlja, da so pogosto
osebe, pri katerih se opravlja nadzor nenapovedanih dohodkov,
povezane z družbami s sedežem v davčno ugodnejših
območjih.
Na mednarodni ravni
so bili že sprejeti ali pa so v postopku sprejemanja ukrepi, ki
preprečujejo negativne posledice odlivov v davčne oaze. Boj proti
neželenim posledicam, povezanimi z davčnimi oazami, je mogoč zgolj
v sodelovanju med čim širšim krogom držav, saj je posamezna država
na tem področju precej nemočna. V boju proti davčnim goljufijam in
neizpolnjevanju davčnih obveznosti je ključnega pomena sodelovanje
med državami, pri čemer se kot pomembno orodje držav za krepitev
pravilne izpolnitve davčnih obveznosti kaže avtomatična izmenjava
informacij s področja obdavčevanja. Slovenija si izmenjuje dobre
prakse drugih držav v boju proti davčnemu utajevanju in izogibanju
plačevanja davkov, predvsem v okviru sodelovanja v mednarodnih
organizacijah (na primer OECD), na ravni EU kot tudi v okviru
drugih forumov.
Slovenija s svojimi
nadzornimi ukrepi dosega dobre rezultate tudi na področju
preprečevanja pranja denarja, saj jo po mednarodnih analizah
štejejo za eno od držav, kjer je tveganje za pranje denarja med
najnižjimi. Poleg tega je pomembna tudi transparentnost v zvezi z
nakazili v območja, za katera obstaja večja verjetnost za pranje
denarja ali za financiranje terorizma. Novi zakon o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma uvaja register dejanskih
lastnikov, ki bo dodatno pripomogel k zagotavljanju
transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in
preprečevanju zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in
financiranje terorizma.
Vse aktivnosti
kažejo, da je boj proti davčnim goljufijam in utajam določen kot
prioriteta, ter da Slovenija tako na nacionalni kot na mednarodni
ravni aktivno sodeluje pri sprejemanju zaščitnih ukrepov na
področju obdavčevanja v zvezi s prenašanjem oziroma prikrivanjem
finančnega premoženja v davčne oaze.
Kljub nespornosti
namena, ki ga predlog zakona zasleduje, ob upoštevanju navedenih
vidikov in izhodišč, vlada zaključuje, da je predlagan način
pravnega reguliranja napačen in ga zato ne podpira.
 
 
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [20.02.2018].
 
</div>
</body>
</html>