www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
<h1 style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Predlog ukrepov
za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem
področju</h1>
 
16. 9. 2020

Predsednik vladnega
Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič je danes
predstavil predlog ukrepov po posameznih sklopih.
 
V prvi skupini je pripravljenih
28 predlogov, v drugi 16 in v tretji 30. Prve dve skupini je Simič
predstavil podrobno, zadnjega tretjega, ki je po njegovem mnenju
tudi specifičen, pa bo lažje obravnavati skozi razpravo v
naslednjih tednih. Predlogi so bili predstavljeni tudi na
koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju, usklajevanja pa se bodo
začela z vlado oziroma ministrstvom za finance. Nekaj predlogov bi
se lahko uvedlo do konca leta, nekatere pa v naslednjem letu, po
zaključku vseh rokov za oddajo različnih poročil, je izpostavil
Simič.
 
Glede preračunov, kakšne izpade
prihodkov v proračunu bi povzročile nekatere predlagane olajšave,
je Simič odgovoril, da natančnih izračunov ni. Dotaknil se je
uvedbe 6. razreda v dohodninski lestvici, kjer bi z vsakim
posameznikom, ki bi v državi ostal, dosegli pozitiven učinek.
Izračun na 3 milijonih neto plače, ki bi jih nekdo prijavil za
dohodnino, pokaže, da bi po starem sistemu plačal slabih 1,5
milijona evrov dohodnine, po novem predlogu pa dobrih 700.0000
evrov. Pri zmanjšanju obdavčitve pri kapitalskih dohodkih iz 27 na
25 odstotkov velja, da si številni dividend ne izplačujejo, ker
upajo, da se bo odstotek obdavčitve znižal. V splošnem pa velja, če
je nižji davek, je več izplačil dividend. Pri olajšavah pri uvedbi
socialne kapice bo do izpada prišlo, a cilj je, da bi se v
Slovenijo vrnile nekatere multinacionalke. Primerjava med neto
plačo zaposlenega v Beogradu in v Ljubljani namreč pokaže, da ob
10.000 evrov bruto plače zaposlenemu v Srbiji ostane dobrih 3.700
evrov neto plače več kot v Sloveniji.
 
Glede višine socialne kapice v
znesku 6.000 evrov je ta določena na osnovi ocene, brez izračunov,
za primerjavo v Avstriji je ta višina 5.500 evrov. V skupini so pri
določitvi zneska zasledovali ravnovesje med izpadom prihodkov za
proračun in učinkom za posameznika.
 
Pri normiranih s.p.-jih skupina
predlaga znižanje normiranih odhodkov iz 80 na 60 odstotkov, s
čimer bi se spremenila efektivna obdavčitve prihodkov iz 4 na 8
odstotkov, kar je še vedno malo.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [17.09.2020].
 
</div>
</body>
</html>