www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
<h1 style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;vertical-align: baseline'>
Približuje se
rok za izplačilo regresa za letni dopust</h1>

 

Delodajalec je
dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne
plače do 1. julija. Zaradi dviga minimalne plače se je letos
dvignil tudi minimalni regres, ta znaša 1203,36 €. Inšpektorat RS
za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter
izpostavlja, da je plačilo za delo neodtuljiva pravica
delavcev.

 

Regres za letni
dopust predstavlja pomemben del celovitega sistema delavčevih
pravic. Poleg tega, da je zakonska obveznost delodajalca, je tudi
ključen dejavnik pri zagotavljanju počitka in obnavljanja
psihofizičnih sposobnosti delavcev.

 

Inšpektorat RS za
delo izvaja nadzor nad izplačilom regresa ter tudi nad izplačilom
plače ter vseh ostalih prejemkov. V letu 2023 bodo po 1. juliju
posvetili dodatno pozornost v spoštovanje 131. člena Zakona o
delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa izplačilo regresa.
Sodelovanje s Finančno upravo RS bo dodatno okrepilo ta
nadzor.

 

Delodajalec je po
zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini
minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do
letnega dopusta. V primeru, ko delavec ni zaposlen celo koledarsko
leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pravica do regresa
obstaja tudi za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar
se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenemu v pogodbi o
zaposlitvi.

 

Regres za letni
dopust se lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1.
novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če
delodajalca pesti nelikvidnost, ter istočasno, če to omogoča
kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

 

Neizplačilo regresa
za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene
globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov.
Manjšim delodajalcem, kot so pravne osebe, samostojni podjetniki
posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa
se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni
osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem
organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000
evrov.

 

Neizplačilo regresa
za letni dopust lahko prinese tudi posledice pri uveljavljanju
drugih pravic. Na primer, lahko vpliva na prepoved zaposlovanja,
samozaposlovanja in dela tujcev, omejitve sodelovanja v postopkih
javnega naročanja ter omejitve pri ustanavljanju družb. Zato je
pomembno, da delodajalci dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti
glede izplačila regresa za letni dopust, saj s tem zagotavljajo
spoštovanje pravic delavcev ter izboljšujejo delovne pogoje v
podjetjih.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [22.06.2023].
 
</div>
</body>
</html>