www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Slovenija je v dneh in tednih od
uničujočih poplav pokazala izjemno solidarnost. Izjemen odziv je
doživel tudi dan solidarnosti, 14. avgust, ko je več deset tisoč
prostovoljk in prostovoljcev priskočilo na pomoč ljudem, prizadetih
v poplavah. V prvi fazi je bilo delo prostovoljcev res
neprecenljivo.
 
V razpravah o uvedbi dela
prostega dneva, namenjenega solidarnosti, so predstavniki
gospodarstva ter opozicije predlagali uvedbo dodatnega delovnega
dne, katerega zaslužek bi bil namenjen obnovi. Škoda, ki jo je
povzročila ujma, se namreč meri v milijardah evrov, obnova pa bo
dolgotrajna in zahtevna. Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode
po poplavah za 4,7 milijarde evrov, medtem ko bo po grobih ocenah
za obnovo v naslednjih petih letih potrebnih od 6 do 7 milijard
evrov. Če želimo, da bo sanacija učinkovita, je treba počrpati vse
razpoložljive vire. Vlada je tako že zagotovila 2 milijardi
evropskih sredstev, v proračunu pa namerava vlada skozi
prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev pridobiti še
okoli 1,1 milijarde evrov.
 
Interventni zakon, ki ga je
včeraj potrdil državni zbor, med drugim predvideva izvedbo
prostovoljnih solidarnostnih delovnih sobot. Delodajalec lahko tako
določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot
solidarnostno delovno soboto. Za delo na solidarnostno delovno
soboto se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku –
delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku.
Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je
delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka
tudi v soboto.
 
Solidarnostni prispevek bodo
tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto.
Prvič se bo odmeril in plačal šele v letu 2024, naslednji pa leto
zatem, 2025. Skupaj lahko v prvem letu pričakujemo okoli 156
milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. Gre
za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi
prihodki, ki bodo plačila solidarnostnega prispevka
oproščene.
 
Zavedati se moramo, da so ljudje
različno oškodovani (nekateri so izgubili vse, drugi pa so utrpeli
manjšo škodo, ki bo relativno hitro odpravljena). V tem trenutku se
pomaga vsem enako – gre za pomoč za vzpostavitev normalnega
vsakodnevnega življenja. V drugi obnovitveni fazi pa bo pomoč
namenjena odpravi večjih škod. In ravno financiranju te faze je
namenjen solidarnostni prispevek. Izvedbo odmere solidarnostnega
prispevka smo predvideli tako, da bo izvedena administrativno čim
bolj hitro, enostavno in v večji meri vezana na dosedanje utečene
postopke. Tako se bo večina odmere izvedla skupaj z informativnim
izračunom dohodnine, s čimer manjšamo administrativne
stroške.
 
Po naši oceni odmera
solidarnostnega prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov odmere ne
bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah. Oškodovani lahko že
danes prejmejo hitro pomoč preko humanitarnih organizacij, in sicer
med 500 in tri tisoč evri, upravičeni so tudi do izredne denarne
solidarne pomoči: samska oseba lahko na primer prejme največ do
4918,62 evra, 4-članska družina (2 odrasla in dva otroka) največ do
11.466 evrov, par brez otrok pa največ do 7622,30 evra.
 
Ključno vodilo vseh ukrepov po
poplavah je namreč solidarnost in transparentnost.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [04.09.2023].
 
</div>
</body>
</html>