www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Zakonodajne spremembe za boljšo
dostopnost do plačilnih računov
 
Vlada je na včerajšnji seji
17.10.2024 potrdila predlog novele zakona o plačilnih storitvah, ki
bo omogočila boljši dostop podjetij in potrošnikov do plačilnih
računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru
zavrnitve odprtja ali zaprtja plačilnega računa. Spremembe bodo
pripomogle tudi k boljši informiranosti potrošnikov o pravici do
osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti teh
računov.
 
V zadnjih letih smo zaznali
povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju plačilnih
računov (transakcijskih računov) pri bankah, ki so posledica
različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje
tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma, ki jih morajo izvajati na podlagi predpisov. Nekatera
podjetja in potrošniki zato pri banki, ki je pri tej odločitvi
samostojna, ne morejo odpreti plačilnega računa, ki ga potrebujejo
za svoje poslovanje oziroma vsakodnevno življenje.
 
Za izboljšanje sedanjih razmer
smo v predlog novele Zakona o plačilnih storitvah, storitvah
izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih vključili več
predlogov, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom omogočiti
boljši dostop do plačilnega računa pri banki oziroma njegove
ohranitve ter boljše informiranje potrošnikov o pravici do
osnovnega plačilnega računa.
 
Predlagane spremembe bodo bankam
omogočile, da pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja plačilnega
računa potrošniku ali podjetju oziroma prekinitvi poslovnega odnosa
uporabijo blažje ukrepe. Banka bo z okvirno pogodbo o plačilnih
storitvah lahko določila način in obseg začasne ali trajne omejitve
opravljanja posameznih plačilnih storitev ali izvrševanja plačilnih
transakcij. V pogodbi bo določila tudi okoliščine in primere, v
katerih bo opravljanje posamezne plačilne storitve ali plačilne
transakcije začasno ali trajno omejeno. S to spremembo bo bankam
omogočeno, da v okviru presoje tveganj glede na okoliščine
konkretnega primera pred zavrnitvijo ali prekinitvijo poslovnega
odnosa preverijo, ali lahko uporabijo predvidene blažje ukrepe za
znižanje ugotovljenih tveganj.
 
Banka bo morala v primeru
zavrnitve sklenitve okvirne pogodbe (odprtja plačilnega računa) ali
v primeru odpovedi okvirne pogodbe dokumentirati tudi konkretne
razloge za zavrnitev ali odpoved okvirne pogodbe ter o teh razlogih
seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo
predpisi.
 
V veljavnem zakonu je urejena
tudi posebna kategorija plačilnih računov, t. i. osnovni plačilni
račun, ki ga je zaradi večje finančne vključenosti potrošnikov
uvedla evropska direktiva o primerljivosti nadomestil, povezanih s
plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do
osnovnih plačilnih računov. Zaradi zaznanih težav pri dostopu
potrošnikov do plačilnega računa pri banki je pravica potrošnika do
osnovnega plačilnega računa še toliko bolj pomembna.
 
Sedaj velja pravilo, da ima vsak
potrošnik pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, če to ni
v nasprotju z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma. Trenutno veljavna ureditev pa določa še
nekatere druge primere, v katerih banka lahko zavrne (ne pa mora)
odprtje osnovnega plačilnega računa. Njihov namen je bil
preprečiti, da bi potrošniki zlorabljali pravico do dostopa do
osnovnega plačilnega računa. Eden od takšnih primerov je, če ima
banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika zaradi
pomanjkanja denarnih sredstev vzpostavljena evidenca o neizvršenih
sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.
 
Ugotovljeno je bilo, da je to v
večini primerov razlog, da banke zavrnejo prošnjo potrošnika za
odprtje osnovnega plačilnega računa. Da bi se potrošnikom
zagotovila večja dostopnost do tega računa, smo predlagali črtanje
omenjenega razloga za možno zavrnitev prošnje potrošnika za odprtje
osnovnega plačilnega računa. Ker so potrošniki slabo obveščeni o
pravici do odprtja tega računa pri banki, so v predlogu zakona
vključene tudi spremembe, ki bodo izboljšala obveščenost
potrošnikov o tej pravici. Med drugim bo morala banka potrošniku,
ki mu bo zavrnila odprtje klasičnega plačilnega računa ali mu bo
račun zaprla, hkrati pisno seznaniti s pravico do osnovnega
plačilnega računa.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [18.10.2024].
 
</div>
</body>
</html>